Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 16 (8418) TRST, petek, 19. januarja 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. OSAMLJENA MISOVSKfl FARSA V KONGRESNI DVORANI EUR Mogočna antifašistična demonstracija v Rimu Ljudskega shoda pri Porta San Paolo so se udeležili številni parlamentarci, predstavniki dežele, rimske pokrajine, rimske občine ter naprednih in demokratičnih strank RIM, 18. — Rimsko demokratično prebivalstvo je danes z Veliko demonstracijo proti fašizmu odgovorilo na misovsko farso v EUR, kjer imajo pod zaščito tisočev karabinjerjev in policistov svoj kongres. Na desettisoče Rimljanov, mladine vseh slojev, delavcev, Uradnikov, bivših partizanskih borcev in žensk, je šlo v sprevodih po •»testu in se zbralo pri Porta San Paolo, kjer so množici spregovorili Predstavniki naprednih političnih strank, bivših partizanov in mladine. V sprevodih in na shodu so bili ludi številni parlamentarci, pred-*tavniki deželne uprave, rimske pokrajine in rimske občine, med njimi tudi Nenni, Amendola, Riccardo Lombardi, predsednik ANPI Boldri-n>. predsednik deželnega sveta Pal-Jeschi in federalni tajnik UIL Si-•ttoncini. Na čelu velikega sprevoda, ki je prišel na trg, so nosili velik napis: «Združeni za zmago nad fašizmom*. Prvi je spregovoril množici predsednik deželnega’ sveta Palleschi, ki je dejal, da antifašizem služi skupnim koristim države, omikanemu razvoju in boju za dosego visoke demokratične ravni, miru in vsemu, kar je v odločnem nasprotju s fašizmom in starim okorelim redom. Palleschi je nato poudaril, da je treba premagati sredinsko vlado in da je edina alternativa vlada, v kateri bodo skupno sodelovali katoličani in socialisti. Vzpostavitev diplomatskih odnosov med Italijo in NDR RIM, 18. — Italijanska vlada in vlada Nemške demokratične republike sta z današnjim dnem nave-zali diplomatske odnose na ravni veleposlanikov. Uradno sporočilo o Vzpostavitvi diplomatskih' odnosov •ned Italijo in Nemško demokratično republiko pravi, da sta se vladi °deh držav sporazumeli, da veljajo za diplomatske odnose med njima Pravila mednarodnega prava, ki so nila univerzalno potrjena z dunajsko konvencijo od 18. aprila leta 1961. V krogih italijanskega zunanjega ministrstva so izjavili, da so med Pogajanji med obema delegacijama za vzpostavitev diplomatskih odnosov vzeli na znanje, da je italijanska stran pojasnila izreden polo-Zaj Nemčije in ustrezne odgovornosti štirih velesil. Ob sklenitvi sporazuma o nave-^vi diplomatskih odnosov je taj-mk KPI Berlinguer poslal tajniku komunistične partije Vzhodne Nemčije Honecherju pismo, v katerem ^raža zadovoljstvo centralnega ko-•piteja KPI in italijanskih komunistov za vzpostavitev diplomatskih odnosov med obema državama. Ber-linguer čestita Honecherju za naraščajoče utrjevanje položaja Nemške demokratične republike V mednarodnem življenju ter izraža željo, j™ bi se odnosi med Italijo in Nemško demokratično republiko Plodno razvijali na vseh področjih v skupno korist obeh narodov za Ugoden prispevek pri izgradnji ev-mpske varnosti, ki bo lahko odprla P°t za premostitev razdelitve kon-Unenta na dva nasprotujoča si Mokoma. Tajnik PSI De Martino je poslal Pooblaščenemu ministru Nemške demokratične republike Bibowu, ki je odil pogajanja za vzpostavitev di-P omptskih odnosov, brzojavko, v ateri izraža v imenu vodstva PSI , v svojem imenu vladi Nemške cniokratične republike izredno za-?voljstvo za vzpostavitev normalen diplomatskih odnosov z Italijo, a dogodek, je rečeno v brzojav-> omogoča proces popuščanja napetosti v Evropi in utrjuje prijatelj-ke odnose in sodelovanje med na-U*11 v duhu listine OZN. Socialistič-* Poslanec Zagari pa je izjavil, da uanašnja vzpostavitev diplomatskih odnosov z Nemško demokratično epubliko predstavlja dogodek velijo važnosti na notranjem in med-arodnem področju. Ta dogodek še Posebno zadovoljuje socialiste, ki si dolgo časa prizadevali, da bi {Jv^o do vzpostavitve diplomatskih «°sov, ki pomenijo velik prispe-k k popuščanju napetosti med zhodom in Zahodom. Socialdemo-*fats.ki tajnik Orlandi U časnikarjem, da sPorazum pa je izja-je treba ta ---- uokviriti v novo medna- ^m®o politično ozračje, ki ga ozna-0Je Premostitev hladne vcfjne, «v rambi solidarnosti med državami lantske zveze». »JRKOZIJA, 18. — Petnaist oboro-jJ, mož je nanadlo v bližini ci-hn* ee.a mesta Limasol nolicUsko ki so ii odvzeli orožje, bcaia, ki se jim je skušal upi-atl, so pretepli. 18. — Zunanji minister Me - 01 .ie sprejel danes na Farnesini • goslovanskeaa veleposlanika v •mu Miša Pavičeviča. Nato je govoril Riccardo Lombardi, ki je opozoril navzoče, da boj proti fašizmu ne zadostuje, temveč se je treba bojevati tudi proti «zatiralnemu sistemu v drža-vi». Fašizem, ki je bil do nedavnega le folkloristični pojav, je dejal Lombardi, je našel sedaj oporo pri oblasteh. Potem ko. je poudaril, da antifašiste ne skrbi farsa v EUR, ker vedo, da lahko računajo na močno gibanje ljudskih množic, je opozoril, da se napori ne smejo izčrpati v vsakdanjem boju proti fašistom, temveč se morajo vztrajno nadaljevati proti vsem, ki fašizem podpirajo. Po govoru, ki ga je imel predstavnik demokristjanske mladinske organizacije Marco Follini, je v imenu sindikalnih organizacij spregovoril federalni tajnik UIL Simon-cini. Izrazil je solidarnost enotne sindikalne federacije vsem antifašistom in demokratom in dejal, da je ta solidarnost izpričanje polne enotnosti delavcev treh velikih sindikalnih organizacij, ki vidijo v demokratičnih načelih in vrednotah odporniškega gibanja bistvo vloge sindikatov v sedanii družbi. Kot zadnji govornik je nastopil komunistični poslanec Giorgio A mendola, ki je najprej izjavil, da j je današnja demonstracija izraz zaničevanja rimskega prebivalstva fašistov, ki so se zbrali na kongresu, kar predstavlja žalitev republiške ustave. Amendola je naglasil, da če bi šlo samo za fašiste, bi jih takoj odpravili in bi ne ime lo smisla govoriti o fašistični ne varnosti., Toda nevarnost tiči v notranjosti državnih teles, ki fašizem ščitijo, v kapitalistih, ki ga finančno podpirajo, v srečanju med fašisti in zmernimi silami, ki se pomikajo na desno, v konservativnih silah, ki se družijo s fašisti. Več tisoč študentov se je zbralo na rimski univerzi, kjer so pred odhodom na skupni antifašistični shod demonstrirali proti fašizmu. Študentom je spregovoril predsednik ANPI Boldrini- Shod pri Porta San Paolo se je zaključil v popolnem redu in demonstranti so se mirno razšli. Pozneje pa so nekatere skupine mladincev nadaljevale s protifašistično demonstracijo po rimskih ulicah. Ko so se približale mestnemu predelu EUR so naletele na močne policijske skupine, ki so jih napadle s solzilnimi bombami. To področje je bilo tako zastraženo, da sploh ni bil mogoč dostop v EUR, da ne bi človeka lahko policisti ustavili in legitimirali. Fašisti so tako v svoji dvorani osamljeni poslušali svoje kolovodje. Značilno je, da je danes nekdo obvestil policijo, da je v električni kabini v kongresni palači «sum-ljiv zavoj». Karabinjerji in strokovnjaki za razstreliva so takoj ugotovili, da so «neznanci» položili v kabino peklenski stroj. Preiskovalci sami so izjavili, da se jim zdi nemogoče, da bi lahko kdo šel neopazno skozi goste policijske kordone, ki so stražili kongresno palačo, v kateri je tudi električna kabina. Povedali so tudi, da ima kabina železna vrata, ki so bila zaklenjena in so se odprla lahko samo s ključem, ki so ga imeli tehniki električnega podjetja zaposleni v. kongresni palači. Policija je izjavila, da so bili vsi pregledi tehnikov v kabini opravljeni ob navzočnosti policije in karabinjerjev tudi v dneh pred kongresom. Spričo tega ni težko domnevati, kdo je lahko položil peklenski stroj in nato hkrati tudi pravočasno obvestil policijo, da bi ne prišlo do eks- j plozije. j V Furlani ji-Julijski krajini prvi odgovor na razbitje pogajanj ¥ Trsta sprevod 15 tisoč kovinarjev zn delovno pogodbo in socialne reforme Demonstracije so se udeležili delavci iz Pordenona, Vidma, Gorice, Tržiča in Trsta - Odločno poudarjeno nasprotovanje Andreottijevi vladi, policijskemu priporu - Solidarnost z antifašističnimi nastopi v Rimu in z bojem vietnamskega ljudstva Množica kovinarjev med zborovanjem na Trgu Goldoni ■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiHiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OPTIMISTIČNE IZJA VE GLASNIKA PREDSEDNIKA NIXONA Kissinger v torek ponovno v Parizu Podpis sporazuma v prihodnjih dneh? Sporazum naj bi bil v glavnem enak kot oktobra - Thieu zahteval nekatere obrobne popravke - Pariško konferenco preložili za nedoločen čas NEW YORK, 18. — Vse kaže, da tokrat gre za res. Glasnik Bele hiše Ziegler je sporočil med svojo tiskovno konferenco, da se bo posebni svetovalec predsednika Nixo-na dr. Henry Kissinger vrnil v Pariz v torek, 23. januarja, da bi se domenil s severnovietnamskim odposlancem Le Duc Thojem o zadnjih detajlih glede podpisa mirovnega sporazuma. Opazovalci podčrtujejo dejstvo, da je Ziegler prvič rabil besedo «spo-razum» in vedo tudi povedati, da naj bi sporazum parafirali takoj v naslednjih dneh. To zadnjo domnevo je sicer treba vzeti z dokajšnjo mero previdnosti, kot so nas naučile izkušnje v zvezi s po- litiko predsednika Nixona. Tudi iz Saigona poročajo, da je sporazum na tem. da bi bil podpisan. Nixonov odposlanec gen. Haig je predložil južnovietnamskemu diktatorju Thieuju osnutek sporazuma, s katerim se je ta v glavnem strinjal, če izvzamemo nekaj oh- j robnih točk. Pravijo, da je baje I bi ! meni, da bo kos morebitni partizanski ofenzivi. Gen. flaig je medtem odpotoval v druge indokitajske prestolnice, kjer se je sestal z vladnimi poglavarji in jim poročal o zadnjih razvojih mirovnih pogajanj. Danes je bilo na vrsti tudi redno zasedanje konference o Vietnamu. Ob koncu so se domenili, da ameriška ofenziva zelo ošibila Se verni Vietnam in posredno tudi južnovietnamsko osvobodilno f”onto, tako da bi bila saigosska vojska trenutno, tudi zaradi ogromnih pošiljk ameriškega orožja, v nadmo-či. Thieu se počuti bolj gotovega in iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiim* PROCES V ATENAH PROTI TRINAJSTIM ANTIFAŠISTOM «Zaroto» proti režimu je pripravit agent grške tajne službe Iconomidis Obtoženci . med njimi tudi Lorna Caviglia . zavrnili vse obtožbe ATENE, 18. — V dvorani vojaškega sodišča na atenskem trgu Karaiskakis se je začel proces proti trinajstim obtožencem, med katerimi Stathis Pa-nagulis, brat na smrt obsojenega Ale-kosa, in italijanska državljanka Lorna Caviglia Briffa. Vsi so obloženi delovanja proti režimu v vrstah ilegalne organizacije «Grško odporništvo* ter snovanja «prevratniških» načrtov, kot na primer ugrabitve diplomatov, osvoboditve političnih jetnikov in podobno. Okrog dvesto oseb, ki se je zgnetlo v očitno premajhno dvorano, se je lahko takoj na začetku prepričalo, da poteka proces po shemah, ki so lastne vsem fašističnim režimom in ki smo jih tudi Slovenci imeli priliko spoznati v nedavni preteklosti. Razlika je le v tem, da so pokazali grški polkovniki precejšnjo nespretnost in vsakršno pomanjkanje fantazije. Že takoj na začetku razprave se je namreč pokazalo, da je domnevno «za-roto*, o kateri govori obtožnica, organiziral agent grške javne službe, poročnik mornarice Georgios Iconomidis, ki je istočasno tudi glavna priča proti obtožencem. Ko so Iconomidisa poklicali pred sodišče, ki ga sestavlja pet višjih častnikov grške vojske, ga je glavni obtoženec Stathis Panagulis takoj označil za «agenta - provokatorja*, ki je postavil past Lomi Briffi in drugim antifašistom. Preden so mu vzeli besedo, je Panagulis še dodal, da skušajo polkovniki postaviti na zatožno , klop antifašistično Italijo, tu pa ga 1 je predsednik sodišča prekinil, češ naj pusti, da bi o tem govorili v Italiji ter naj se raje briga za svoje interese. Iconomidis je torej obširno govoril o zaroti za osvoboditev Stathisovega brata, ki je bil obsojen, kot je znano, zaradi neuspelega atentata na grškega premiera Papadopulosa. Pri tem pa je zelo nespretno potrdil, da je imel sam glavno vlogo pri zaroti, h kateri je skušal pritegniti razne antifašiste, da bi jih lahko predal policiji. Potrdil je, da je sam dal aretirati Stathisa ter da je osebno sprejel Lomo, ko je prišla v Atene. Med drugim je dejal, da ga je ženska vprašala, naj ji omogoči srečanje s Sta-tbisom, na kar pa je obtoženka planila s svojega mesta in zanikala, da bi kdajkoli kaj takega zahtevala, saj sploh ni znala, da bi bil Stathis v Grčiji (med drugim pa je bil takrat že v zaporu). Iconomidis je dalje pripovedoval o svojih poskusih, da bi Briffo vključil v zaroto, uspelo pa mu je le, da je prepričal Italijanko, da je telefonirala svojim prijateljem v domovino. To pa je bilo dejansko edino dejanje, ki ga je obtoženka zakrivila. Proces se je začel z branjem obtožnice, nakar so obtoženci zavrnili vse obtožbe. Mladi Panagulis je še dodal, da so ga v zaporu mučili, vendar ga je predsednik sodišča takoj prekinil, češ da to ne spada zraven. Lorna Caviglia je odgovorila v italijanščini, njeno izjavo pa je prevedel tolmač. Kot zanimivost naj povemo, da si je obtoženka dala poslati iz do- moral_ najti nekaj ugovorov da u. uu „UIltu uullicl rešil čast. V juznovietnamskih vlad-, boc|0 skbca]j prihodnjo sejo, ko se mh krogih menijo, da je zadnja j bo za to izkazala potreba. Predstavnik ZRV je dejal, da ta zastoj nikakor ne gre jemati kot prekinitev pogajanj. Iz tega so opazovalci v francoski prestolnici sklepali, da so pogajanja med Kissin-gerjem in Le Duc Thojem tako napredovala, da bodo razglasili dosego sporazuma še pred četrtkom, i ko bi se predstavniki štirih strani j morali spet sestati v palači v Avenue Kleber. . V Washingtonu vlada velik optimizem, uradno pa ni nobenih reakcij. Nihče iz vladnih krogov ne mara komentirati zadnjih ugovorov predsednika saigonskega lutkovnega režima Van Thieuja. ki pa so po mnenju izvedencev popolnoma obrobnega značaja. Niti Ziegler ni hotel komentirati vsebine pogajanj in sporazuma. Ponovil je. da obstaja dogovor med ZDA in Severnim Vietnamom, po katerem ne bosta obe strani komentirali pogajanj, dokler se ne zaključijo. Novi sporazum, ki pa je v bistvu ostal tisti iz cktobra. naj bi vseboval točke, po katerih naj bi čete ostale na pozicijah, ki jih zasedajo ob podpisu sporazuma, v roku šestih mesecev naj bi bile nove volitve, pod nadzorstvom sveta nacionalne enotnosti. Izvolili bodo novo skupščino in novega predsednika. Kar zadeva premirje ni nobenega točnega roka, predvidevajo pa, da ga bodo proglasili, ko se bodo domenili o nekaterih tehničnih podrobnostih. Kaže. da so premostili tudi zelo movine obleko tradicionalnega kroja, ker so jo opozorili, da bi ne bilo primerno, ko bi se predstavila pred sodiščem v hlačah, ki jih je nosila v zaporu. Za grške fašiste je. namreč tovrstno oblačilo «nemoralno». Proces, kateremu prisostvujejo tudi predstavniki nekaterih mednarodnih organizacij za zaščito človečanskih pravic, bi se moral zaključiti v soboto ali nedeljo. Za zločine, ki jih pripisujejo obtožencem, predvideva grški zakonik zaporno kazen do deset let. S«ja predsedstva ZKJ BEOGRAD, 18. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je na današnji seji razpravljal o pripravah za 4. konferenco in 10. kongres ZKJ in sklenil predlagati predsedstvu, da se 4. konferenca ZKJ skliče v drugi polovici aprila letos v Beogradu. Na konferenci bi se poleg poročila o delu Zveze komunistov med 3. in 4. konferenco podalo tudi poročilo o aktualnih družbenogospodarskih in političnih vprašanjih in smernicah akcije‘ZKJ do 10. kongresa. Na današnji seji je izvršni svet razpravljal tudi o načinu in o organizaciji priprave 4. konference in 10. kongresa in o nekaterih aktualnih nalogah in smernicah akcije za razvoj idejne dejavnosti ZK. V razpravi je bilo zatem poudarjeno, da ZKJ mora vztrajneje delovati za zbiranje marksističnih sil in za usposabljanje svojih aktivistov za intenzivnejšo idejno borbo. sporno točko o tem. kdo bo podpisal sporazum. Vprašanje ni samo formalnega značaja. Podpisali ga bodo ZDA, Južni Vietnam, Severni Vietnam in oa ZRV. Vsaka stran bo podpisala svojo kopijo., s čimer bodo posredno priznali legitimnost drugih partnerjev. ADIS ABEBA, 18. — V okviru uradnega obiska v Etiopiji se je francoski predsednik Pompidou srečal s cesarjem Selasiejem. Med pogovorom sta Pompidou in Seia-sie obravnavala francosko prisotnost v Džibutiju, kulturno sodelovanje med obema državama tar tehnično in gospodarsko pomoč, ki naj bi jo Francija nudila Etiopiji. Deželna stavka vseh kovinarjev v Furlaniji - Julijski krajini je prvi odločen odgovor te delavske stroke na izzivalno razbitje pogajanj z delodajalskim združenjem «Feder-meccanica)). Res je sicer, da je bila stavka napovedana pred razbitjem, toda borbenost delavcev, ki so včeraj zjutraj šli v sprevodu po tržaških ulicah in trgih dokazuje, da bo boj še dolgotrajen in oster. Sindikalisti so na zborovanju že po-vedalič da ne nameravajo odstopiti od zahtev, obenem pa pozvali druge kategorije in prebivalstvo, naj solidarizirajo z bojem kovinarjev, ki ima izrazito socialno obeležje vsedržavnega značaja, ko poleg zahtev za novo delovno pogodbo postavlja v ospredje vso problematiko gospodarskega razvoja, zaposlenosti in družbenih reform, skratka vladne politike v Italiji. Koliko jih je bilo na Carduccijevi ulici pri Ponte della Fabra in na Goldonijevem trgu? Pravijo, da 13 ali celo 15 tisoč. Težko je oceniti tako množico, ki se pomika po cestah, združuje in oddaljuje, je pa vsekakor res, da je bila včerajšnja protestna manifestacija kovinarjev Furlanije - Julijske krajine največja ,kar je Trst pomni zadnja leta. Z njo se lahko kosata velika prvomajska manifestacija, na kateri so bili delavci vseh kategorij, znana antifašistična manifestacija decembra 1970 in podobna kovinarska manifestacija, prav tako deželnega značaja, ki je novembra 1969 pomenila tudi v Trstu vrhunec «vroče jeseni*. Jesen je sicer že daleč, toda kovinarski delavci i? Pordenona, Tržiča, Trsta, Gorice in Vidma so tokrat dokazali, da je boj za novo delovno pogodbo in socialne reforme dosegel en svojih najvišjih stopenj in se tesno vpletel v splošno politično dinamiko trenutka v Italiji. Dež je pršil v prvih jutranjih urah, ko smo na postaji čakali delavce iz Pordenona. Pripeljali so se s posebnimi vlaki. Ko so na peronu razvijali svoje rdeče zastave in transparente, je bučalo ob vzklikanju gesel. Niso bila samo sindikalna gesla: vesti o izzivalnem kongresu MSI v Rimu so delavci glasno komentirali z vzkliki proti fašizmu, proti vladni politiki Andreottijevega kabineta, predvsem pa proti zloglasnemu predlogu o policijskem priporu, v katerem je delavstvo spoznalo sredstvo protisindikalne represije. To so bili mladi delavci, povečini še kmečki mladeniči razmeroma sodobnih Zanussijevih tovarn, ki jim grozi danes huda restruk-tura, za katero bi lastniki hoteli (Nadaljevanje na 2. strani) .......................milni.im.im.■iimminumm. IZJAVE PREDSTAVNIKA ZUNANJEGA MINISTRSTVA Vlada SFRJ proučuje avstrijski odgovor Rešitev vprašanj slovenske manjšine na Koroškem bistvene važnosti za dobre odnose med obema državama (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Zastopnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Milan Zupan je na današnji tiskovni konferenci na vprašanje novi narjev dejal, da jugoslovanska vlada proučuje odgovor avstrijske vlade na svojo noto o vdoru teroristične skupine v Jugoslavijo in o položaju slovenske in hrvaške Manjšine v Avstriji in da pripravlja odgovor na to noto. V zvezi z izjavo avstrijskega zunanjega ministra Kirchschlagerja o želji avstrijske vlade, da z Jugoslavijo reši vprašanje manjšine, je Zupan Ob kongresu misovcev, ki se je včeraj začel v Rimu, je rimsko demokratično prebivalstvo priredilo protifašistično demonstracijo z veličastnimi sprevodi po mestu in shodom pri Porta San Paolo. Demonstracije so se udeležili številni parlamentarci, predstavniki naprednih in demokratičnih strank, mladine, bivši partizanski borci, predstavniki dežele ter pokrajinske in občinske uprave. Demonstrantom so spregovorili predsednik deželnega sveta Palleschi, Riccardo Lombar- di, predstavnik demokristjanske mladine Follini, sindikalisti Si-moncini in Giorgio Amendola. Glasnik Bele hiše Ziegler je sporočil, da se bo dr. Kissinger v torek ponovno vrnil v Pariz, kjer bo imel še zadnje pogovore z Le Duc Thojem, s katerim bo obravnaval še zadnje detajle mirovnega sporazuma. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov naj bi sporazum bil v glavnem enak kot oktobra. Možno je, da ga vse štiri strani parafirajo že prihodnji teden. dejal, da je Jugoslavija vedno bila za dvostransko reševanje spornih vprašanj s sosednimi državami. Toda, je poudaril Zupan, za dobre odnose med dvema državama je bistveno, da se položaj slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji reši na podlagi doslednega izvajanja člena 7 državne pogodbe tudi z neposrednimi pogovori med avstrijsko vlado in izvoljenimi zastopniki slovenske in hrvaške manjšine. Glede vojne v Vietnamu je Zupan dejal, da Jugoslavija sodi, da je neobhodno potrebno, da bo sklep ZDA o prenehanju bombardiranja Severnega Vietnama trajen in da se na osnovi spoštovanja suverenih pravic vietnamskega ljudstva brez odlašanja podpiše sporazum o prenehanju vojne. Dokler se ne podpiše sporazum o prenehanju vojne, Jugoslavija sodi, da je položaj v Vietnamu nevaren za mir na svetu in daje odločno podporo upravičenim interesom in zahtevam Demokratične republike Vietnama in začasne revolucionarne vlade Na nadaljnja vprašanja novinarjev je Zupan dejal, da Jugoslavija razen časopisnih vesti o pozivu' večjega števila držav na bodoče razgovore o zmanjšanju vojaških sil in oborožitve v Evropi ne razpolaga z nikakršnimi drugimi informacijami in dejal, da Jugoslavija sodi, da je vprašanje zmanjšanja oboroženih sil in oborožitve sestavni del evropske varnosti BOŽO BOŽIČ Avstrijski odgovor Z Dunaja je po nekaj več kot dveh mesecih prišel odgovor na jugoslovansko noto, s katero je Jugoslavija opozorila na nevzdržen položaj koroških Slovencev zlasti po lanskoletni organizirani gonji, ki je pomenila grožnjo za sam obstoj koroških Slovencev kot narodnostne skupnosti. Avstrijska vlada med drugim ugotavlja, kako ji je iskreno do tega, da bi obstajali z Jugoslavijo dobri odnosi■ Pravi pa da je bil v Jugoslaviji ustvarjen netočen vtis o položaju slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Avstrijska nota zagotavlja, da je cilj vlade omogočiti za vse državljane enake možnosti za njihovo življenje in razvoj, ne glede na to. ali gre za večino ali manjšino. Manjšinam je celo potrebno, tako trdi nota, zagotoviti še posebno podporo za njihov razvoj. Nota se zavzema, da bi vlada urejala vsa manjšinska vprašanja neposredno s predstavniki manjšine same in pa z medsebojnimi stiki med državama, ki so že v navadi. Stvarnost koroških Slovencev je vsa povojna leta, najbolj očitno pa lansko jesen, vnovič izpričala, kako daleč so koroški Slovenci od tega da bi bili v pravicah izenačeni z večinskim delom prebivalstva. Že sam poskus vlade, da bi uvedla dvojezične napise v že tako okrnjeni obliki, da z njo koroški Slovenci niso mogli biti zadovoljni, je sprožila tak plaz nasprotne akcije, da je bilo očitno, kako so dvojezični napisi postali povod, da se slovenski značaj koroške dežele povsem zbriše. Potemtakem tedaj, ko Uodo uresničena prav vsa določila avstrijske državne pogodbe in tedaj, ko bo v odnosih do koroških Slovencev prevladoval duh vseh tistih mednarodnih določil, ki govore o pravicah narodov in narodnosti do enakopravnosti in določil, ki jamčijo vsakomur njegove človeške pravice. Na Koroškem pa niti niso uresničene obveznosti državne pogodbe, niti so, kar zadeva Slovence. v veljavi mednarodno priznane pravice do enakopravnosti vseh ljudi ne glede na jezik, raso, prepričanje itd. Četudi se je avstrijska vlada lani lotila izpolnitve enega samega dela obveznosti iz sedmega člena državne pogodbe, pa so še to desničarske sile preprečile, vsebuje državna pogodba še vrsto členov in določil ki prav tako zadevalo pravice Slovencev in ki so prav tako še vedno neizpolnjeni Obdobje po podpisu državne pogodbe pomeni ne napredek, marveč nazadovanje v zagotovitvi Slovencem njihovih pravic Poslabšalo se je — z odpravo dvojezičnega šolstva — stanje v pouku slovenskih otrok v materinščini. Šolski s stem je voda na mlin tistim silam, ki načrtno izvajajo asimilacijo slovenskega življa. Pred podpisom državne pogodbe ni bilo ne Heimatdiensta niti drugih protislovenskih organizacij, njih delovanje inui svoje začetke v prvih letih po todpisu pogodbe. Vindišarje kot nekakšen poseben narod so umetno vzpostavili nacisti, potem ko so zavzeli Avstrijo, da bi tako laže zatrli Slovence. Vnovič se je v povojni Avstriji uveljavila teorija o obstoju vindi-šarjev po podpisu državne pogodbe. Vse to je v nasprotju z določili državne pogodbe, ki zahteva odpravo vseh sledov nacizma in nacistične miselnosti ter jasno obvezuje Avstrijo k prepovedi vseh organizacij, katerih dejavnost je uperjena proti slovenski in hrvaški manjšini. Zdaj avstrijska vlada v isti sapi ko zagovarja zamisel o skupnem urejanju manjšinskih zadev s predstavniki manjšine same. onemogoča to sodelovanje, ko dovoljuje, da se vključi v komisijo o dvojezičnih napisih Beimatdienst po vindišarskem predstavniku v njem. Dejstvo je. da je avstrijska vlada vse doslej vse ukrepe kolikor jih je storila v zvezi z manjšino, spreiemala in izvajala brez soglasja in Urez sodelovanja z manjšino, tudi lanski zakon o dvojezičnih napisih. Očitno ie. da nikakršne izjave ne morejo spremeniti stania na Koroškem. Spremeni ga edinole lahko celovito uresničitev vseh določil držaime pogodbe in vseh mednarodnih pravil o enakopravnosti narodov in posameznikov. DRAGO KOŠMRLJ Sporazum med SFRJ in ZDA o jamstvu zasebnih investicij BEOGRAD, 18. — Zvezni tajnik za finance Janko Smole in ameriški veleposlanik v Beogradu Mal-colm Toon sta danes podpisala sporazum o jamstvu s strani ameriške vlade ameriških privatnih investicij v Jugoslaviji. Sodi se, da bo ta sporazum dai pobudo ameriškim naložbam v Jugoslaviji v obliki skupnih naložb za jugoslovansko gospodarstvo in omogočil prenos a-meriške tehnike in tehnologije na jugoslovansko industrijo. TRŽAŠKI DNEVNIK 'tr- "i. 19. januarja 1973 GOVOR SINDIKALISTA BRUNA FERWEXA NA GOLDONIJEVEM TRGU NASTOP KOVINARJEV POMENI BOJ ZA REFORME IN SPREMEMBO IZBIR V GOSPODARSKI POLITIKI V Trstu in Gorici je bila stavka podaljšana do večera - Manifestacije so se udeležili predstavniki pristaniščnikov in pomorščarjev Dirigenta jubilejnega koncerta orkestra GM (Nadaljevanje s 1. strani) da gre preko interesov, oziroma na škodo delavstva. Z njimi so bili delavci videmskih industrij, SAUFI in drugih. Prišli so protestirat tudi pred sedež deželne uprave, v prestolnico Furlanije - Julijske krajine, ker se deželna vlada ne briga dovolj za vprašanja gospodarskega razvoja, predvsem pa zanemarja vprašanja razvoja zaostalih področij. Spomnimo se samo na Karnijo in Benečijo. Od tod tudi transparenti o rakasti rani gornje Furlanije e-migraciji. Na Trgu Čampo Marzio, oziroma pred Tovarno strojev so se zbirali v prvih jutranjih urah delavci tržaških tovarn. Najprej so prišli na zbirno mesto delavci ladjedelnice in arzenala. Videz teh priletnih, marsikdaj sivolasih delavcev v modrih platnenih oblekah, s svojimi rdečimi zastavami in transparenti, nam je nehote vsiljeval primer javo, kot če bi jim iz razoranih o-brazov lahko čitali dolgoletno kroniko bojev za ohranitev svojega delovnega mesta. Trst se stara, nje gova industrija — vsaj v klasičnem smislu besede — propada. To je bilo videti tudi v sprevodih, ko smo v mladini takoj prepoznali de lavce tržiških ladjedelnic ali por-denonskih tovarn. Starost tržaških delavcev je celo dvojna! Pod Čampo Marzio se razteza no vo pristanišče. Skozi vhodna vrata je prišla gruča pristaniških delavcev — delegacija, ki je hotela s svojo prisotnostjo poudariti solidarnost drugih kategorij z bojem kovinarjev. Pozneje so se jim pridružili še pomoščaki, iz Trsta, Genove in drugih italijanskih mest, ki so zapustili zasidlrane ladje ob pomolih. Svojim delovnim tovarišem so se končno pridružili tudi pristaniški delavci popoldanske izmene, ki so tedaj bili prosti. Z zamudo so k sprevodu prišli delavci iz industrijskega področja pri Žavljah. Avtokolono so namreč na križiščih ustavljali, preusmerjali, nekaterim pregledovali dokumente, da so prišlo celo z enourno zamudo. Nismo pa prezrli delavcev «Grandi motori iz Boljunra arzenala «Sv. Marka», miljske ladjedelnice «Alto Adriaticom IRET in drugih. Ti dve koloni, pordenonska in ridemska ter tržaška sta se počasi, ob ritmičnem udarjanju improviziranih, a že tradicionalnih bobnov iz pločevine, pomikali po nabrežju, druga drugi naproti. Srečali so se, ob vzklikanju pozdravov («Naj živi demokratični in protifašistični Trst», so kričali Zanussije-vi delavci) na Trgu Unita. Od tod so odkorakali skupaj, ob prepevanju revolucionarnih pesmi in skandiranju gesel proti fašizmu in An-dreottijevi vladi po Korzu in Ul. Roma, mimo kanala in Ponteroša, do Carduccijeve ulice. Tu so postali nekaj minut, pred sedežem deželne uprave, nato pa nadaljevali svojo pot do obokov Chiozza. Redarji so usmerjali skupine delavcev, določali ritem, pomagali mestnim stražnikom usmerjati promet. «Naš boj je omikan, zato ne potrebujemo policije», je pozneje na zborovanju dfe.jal tajnik deželne UIL Marchesan, iz Tržiča. Toda prav pri Chiozzi smo opazili, pod galerijo »Fenice*, na Drevoredu in drugod, močne policijske oddelke. Česa so se bali? Medtem je z druge strani bilo slišati novo ritmično bobnenje, morda le ton je bil različen, nižji. Po Trgu Stare mitnice je prihajala močna kolona, nekateri trdijo da jih je bilo 4 do 5 tisoč. Bili so delavci tržiških ladjedelnice «Ital-cantieri». ASGEN, podjetja »Detroit*. Safog in drugi. Na čelu kolone več rdečih delavskih zastav, med njimi tudi nekaj italijanskih trobojnic. «Ni prav, da prepuščamo delavci! državno zastavo desničarjem v zakup. Naš boj je v interesu vse družbe, državnega gospodarstva, kajne? Delavci smo vodilni razred v družbi, zakaj bi je torej ne nosili s ponosom, kot nekoč partizani?* Tako mi je pravil znanec iz Pordenona, ko so prihajali. Naj tu omenim še to, da je na čelu sprevoda pordenon-slrih in videmskih delavcev hodil kovinar, star morda 55 let, morda več, v modri platneni delovni obleki. rdečo zastavo v rokah, na glavi pa garibaldinsko kapo z odlikovanjem. Sprevoda sta se združila na Goldonijevem trgu, kjer se je ob 11.30 začelo sindikalno zborovanje. Naj- prej je prisotne pozdravil koordinator za kovinarje treh Benečiji, sindikalist Germin, za njim pa tržaški sindikalist dr. Cario Fab-bricci. Že ob prvih besedah so ga delavri -izžvižgali, saj je znano njegovo nasprotovanje sindikalni e-notnosti, rdečim zastavam in študentski solidarnosti. Končno je besedo prevzel vsedržavni predstavnik FLM Bruno Femex. Pred tem so zbranim delavcem sporočili, da je stavka za Trst in Gorico podaljšana do večera. To pa zato. ker so v Vidmu in Pordenonu napovedali stavko ves dan, v Trstu in Gorici pa samo do poldne, že med sprevodom je postalo vsem jasno, da bodo stavko podaljšali saj bi tržaški kovinarji nikakor ne šli v tovarne sredi zborovanja. V svojem govoru na Goldonijevem trgu je Femex poudaril predvsem misel, dla je boj kovinarjev. tudi po prekinitvi pogajanj zaradi izzivalnega odnosa Feder-meeeaniche pomemben zaradi globoke socialne vsebine delavskih zahtev. Ne gre za denarne pridobitve, temveč za reforme, za demokracijo v tovarnah, za razvoj zaposlitve in zaostalih področij. Tega pa gospodarji nočejo. Zato so razbili pogajanja, a bodo morali vendarle kloniti, ker so kovinarji enotni in ne bodo popustili. Povedal je tudi, da se bodo stavkovni nastopi stopnjevali do 9. februarja, ko bo skupna demonstracija stotisočev kovinarjev v Ri- mu. Vest 50 delavci sprejeli z bučnim odobravanjem. Gospodarji je dejal Femex, so dokazali, da ne vidijo dlje od svojega žepa, še za družbene in državne interese jim ni. Tako je navedel primer, da so se rimska pogajanja razbila ob vprašanju «izkoriščan.ja in varovanja naprav v tovarnah*. To bomo razpravljati po podpisu pogodbe, je dejal Femex, naj pa vedo gospodarji in z njimi vlada, da smo delavci reševali italijanske industrije, njihove naprave, leta 1944 in 1945, ko so jih nacisti hoteli uničit:. Mi smo jih branili, ne pa gospodarji, je zaključil. Dejal je še, da gospodarji zava jajo javno mnenje z lažnimi informacijami o delavskih zahtevah in škodi ki naj bi jih povzročale družbi. V resnici pa ie prav delavski cilj večja blaginja, torej tudi proizvodnja a ne taka, kakor danes. Preurediti je treba in preusmeriti potrošnjo (primer Zanussi je zgovoren) v socialne namene, ne pa na škodo javni koristi. Fernex je svoja izvajanja dokončal z dvema mislima. Pozval je prisotne, naj izrazijo solidarnost rimskim delavcem, ki manifestirajo proti kongresu MSI in proti fašizmu. Nadalje je izrazil obsodbo zaradi umazane ameriške vojne v Vietnamu in vietnamskim delavcefll in kmetom zaželel čimprejšnje zmage. V obeh primerih so vsi prisotni dolgo ploskali in skandirali ustrezna gesla. Ura je bila preko poldne, ko se je zborovanje končalo. Kot so prišli v mestni center, tako so kovinarji tudi odšli na zbirna mesta, na postajo, proti konjskemu dirkališču, na Trg Čampo Marzio. Boj se bo nadaljeval v tovarnah, z razčlenjenimi prekinitvami dela. To pa je že drugo poglavje. Jutri celodnevna stavka uslužbencev javnih lokalov Zaradi prekinitve sindikalnih pogajanj za podpis nove delavne pogodbe bo jutri ves dan stavkalo osebje v javnih lokalih (restavracijah, barih, bifejih, gostilnah itd.). Stavka je vsedržavnega značaja. Jutri bo tudi sindikalno zborovanje stavkajočih (teh je samo v Trstu skoraj 1.800) ob 10. uri v sedežu CISL v Ul. San Spiridione 7. • Vladni komisar prefekt Abbrescia je včeraj sprejel na uradni obisk novega angleškega konzula v Benetkah Petra Ivana Lakeja, s katerim se je zadržal v prisrčnem razgovoru. Vladni komisar je sprejel tudi novega por-denonskega prefekta dr. Antonia Di Lorenza. Danes ob 20. uri bo v osnovni šoli v Žavljah seja rajonske konzulte za žavlje - štramar. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika in podpredsednika. iiimiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiininiii iiiiiiiiiiiitfiiiiiiniiiiuiifM m umi imiiiiiii milimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin m iiiiiiiiiiiuimii nuni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii ZAKON O GORSKIH PODROČJIH Dušan Lovri ha opozoril na probleme naše manjšine Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek Oskar Kjuder Jutrišnji jubilejni koncert orkestra Glasbene matice bo vodil njegov stalni dirigent Oskar Kjuder. Pod njegovo taktirko bo orkester izvajal uvodno skladbo Beethovnovo uverturo Egmont op. 84, nadalje prav tako Beethovnovo Romanco v G-duru za violino in orkester in simfonično pravljico Prokofjeva Peter in volk. OD 1. JANUARJA V JUGOSLAVIJI Ukinjena prodaja za devize in z desetodstotnim popustom Bomo bencin še naprej lahko plačevali z lirami? tovnega slovesa. Poleg tega mislijo ske gospodarske skupnosti in v luči izdati knjigo nekega tržaškega a v trgovinskega razvoja s tretjimi de-!»■■«,..... , j želami. V tej zvezi je Simonacci . jnovpa svečanost pa bo vseka- dejal, da je treba Trstu odrediti kor odprtje nove svetovalske dvo- posebno avtonomno vlogo na Sredo-rane pokrajinskega sveta. Včeraj se je ponovno sestala druga posvetovalna komisija deželnega sveta, ki jo vodi svc__________ Dal Mas.' Komisija' je nadaljevala razpravo o deželnem zakonu, ki vnaša izvršne norme in popravke k državnemu zakonu štev. 1102 za razvoj hribovitih področij. O prvi seji komisije smo poročali v včerajšnji številki, v nadaljevanju razprave pa sta se včeraj oglasila k besedi svetovalca Lovriha (KPI) in Cogo (KD). Svetovalec Lovriha je naglasil, da nalaga zakon štev. 1102 obči- Istane P° novi odredbi pokrajinskega nam vrsto odgovornih in zahtev lodbo,a za cene spet 80 lir. Včeraj se nih nalog na področju gospodarske- :Je namreč P°d predsedstvom vladnega ga in socialnega razvoja hribovi- j ^om^aria Abbrescie sestal odbor, ki tih področij. Poleg zakonskega o- razPravlJ£d o Podražitvi skodelice j odbor na Opčinah vabi še ostale vasi, Skodelica kave ponovno 80 lir Cua skodelice kave, ki se je v prejšnjih dneh podražila za deset lir, zemlju. Predstavniki luške ustanove se bodo ponovno srečali s podtajnikom Simonaccijem, da bi pripravili načrt za konkreten poseg v smeri hitre rešitve vprašanj tržaškega pristanišča. Kraški pust 73 Po kras!.ih vaseh so v polnem teku priprave za «Kraški pust 73». Glavni snutka, ki ga je raztegnitev 'kave’ ki 80 j° uvedle> kljub naspro- j ki še niso začele s pripravami, da se državne norme na naše področje : tui°čemu mnenju samega komisarja, organizirajo in začnejo z delom. Spre- pripravil deželni odbor, je svetovalska skupina KPI predložila poseben osnutek, ki so ga podpisali svetovalec Moschioni in dru- gi in ki se po svojem obsegu in , dolfda morajo v vseh kavarnah demo’-?tcnosti občutno razlikuje Ispet ^ kav? «» plreJJšn-n cenl- l* od cd:nravem. S ’-c T ovriha ‘vajanje tega ukrePa bodo strogo nadzirali policijski organi. V Ljubljani zaključek posvetovanja šolnikov iz SRS in nase dežele V Ljubljani se je včeraj zaključilo dvodnevno strokovno posvetovanje med pedagoškimi delavci dežele Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije. Po predvčerajšnjem bogatem sporedu se je odposlanstvo šolnikov in pedagogov iz naše dežele, ki ga vodi deželni odbornik za šolstvo Giust. udeležilo razprave o problemih osnovne šole, ki je bila v prostorih šole «T. Tomšič*. Predaval je prof. Uršič, ki je gostom objasnil ureditev prvega ciklusa osemletke ter prikazal sodobne metode poučevanja matematike na šolah v Sloveniji. Pomembno srečanje se je zaključilo s kulturnim sporedom v Križankah, kjer so nastopili dijaki iz naše dežele ter mladinski pevski zbor iz osnovne šole v Brezovici pri Ljubljani. Med drugimi sta nastopila tudi gojenca Glasbene matice iz Trsta violinist Črtomir šiškovič ter pianistka Mojca šiškovič. vse kavarne in bari. Odbor je tako , vod voz in pustnih mask bo v soboto, na podlagi odredbe medministrskega j 3. marca popoldne, odbora za cene ter mnenja posebne Openski odbor sklicuje sestanek do-kormsije za nadzorstvo nad cenami j mačinov za danes, 19. januarja ob Janko Ban Drugo skladbo na sporedu, ki bo sledila priložnostni svečanosti, Li-povškovo Osamljena za mezzosopran in orkester, pa bo dirigiral mladi Janko Ban, ki je tudi že kdaj prej prejel v roke dirigentsko paličico. Zanimanje za koncert je med našo glasbeno javnostjo, ki s simpatijami spremlja nastope tega ansambla, veliko, kar je razumljivo tudi spričo zanimivega sporeda. Za ta koncert je orkester znatno okrepljen, saj je v njem kar 50 godbenikov. 20.30 v Prosvetnem domu. Vabi ki vse, bi radi sodelovali pri organizaciji ] • Prepovedan« loterije v trgovinah in barih Finančno nadzorništvo je sporočilo, da v mnogih trgovinah prirejajo »loterije* z listi od 1 do 90, kjer je navadno dobitek razno blago. Velikokrat lastniki prodajaln ne vedo, da je take vrste loterija, ki jo imenujejo tudi «riffa», strogo prepovedana po zakonu in da je za kršitelje predvidena globa od 5 do 50 tisoč lir. Če je dobitek večje vrednosti, lahko globo še povečajo in jo vpišejo v kazenski list. je v tej zvezi navedel, da ‘o c > tek deželnega odbora pomanjk-Jv iz več vidikov. Tako na primer ne predvideva možnosti, da bi bila v vodilnih organih aorskh skupnosti zastopana tudi opozicija. V osnutku se nadalje pogrešajo kakršni koli posebni ukrepi za zaščito slovenske narodne skupnosti. Seja se je zaljučila s krajšim posegom svetovalca Coga, ki je v glavnem potrdil veljavnost smernic odioborovega osnutka. Komisija se bo ponovno sestala v ponedeljek dopoldne. Na dnevnem redil je na daljevanje razprave o istem vprašanju. 50 let delovanja tržaške pokrajine 18. januarja 1923 je italijanski kralj s svojim dfekretom ustanovil tržaško pokrajino, ki je torej dopolnila petdeseto leto svojega obstoja. Ob priliki bo pokrajina izdala publikacijo o psihiatrični oskrbi, ki jo bodo napisali znanstveniki sve- »KIH.E VESTI NA ŠESTI STRANI i s ! »i ?1 1 Govori predstavnik kovinarjev Fernex - - i — Danes se bo ob 20.30 sestala na «Kraskega pusta 73» m pri delu za | sedežu v Ul. Roncheto 77 rajonska openski voz. Ikonzulta za Skedenj in čarbolo. """"....................m,i,......,..m,............ SPREVOD PO ULICAH IN ZBOROVANJE ANTIFAŠISTIČNA MANIFESTACIJA JUTRI NA GOLDONIJEVEM TRGU Govorila bosta Arturo Calabria in Nadja Pahor odbor za solidarnost z grškim ljudstvom v zvezi s političnimi procesi, ki so v teku proti Mistosu Partsali-disu, Babisu Dracopulosu ter drugim tovarišem ter proti Stathisu Panagu-lisu in Lomi Caviglii-Briffi. Ob tej priložnosti bosta spregovorila slovenski pesnik Miroslav Košuta ter predsednik ANPI Arturo Calabria. Predsedoval bo prof. Vito Grasso. Po uvedbi novega zakona o deviznem poslovanju je konec lanskega leta v Jugoslaviji prenehalo veljati kakih 30 predpisov s tega področja, med temi tudi odlok o prodaji blaga za devize in nekateri predpisi po katerih je bila urejena prodaja za devize domačim in tujim osebam. Tako je med drugim odpadla možnost prodaje industrijskega in drugega blaga za devize s popustom 10 odst., ki so se ga pridno posluževali tudi italijanski kupci v slovenskih in hrva ških trgovinah. Prodajo za devize s popustom je Jugoslavija uvedla leta 1966. Možnost takšne prodaje je bila sprva predvidena le za industrijsko blago, sčasoma pa se je ugodnost raztegnila tudi na druge artikle in v trgovinah in gostiščih ob meji samo doslej lahko nabavljali najrazličnejše blago od bencina do prehrane, od cigaret do gostinskih storitev proti plačilu v lirah (toda brez popusta). V kratkem naj bi bil sprejet poseben predpis, ki naj bi ga dočakali še v tem mesecu ali najkasneje v februarja, in po katerem bo ponovno urejeno področje devizne prodaje. Kaže, da bo tudi po novem dovoljena prodaja nekaterih vrst blaga za devize, in sicer se v tej zvezi omenjajo naslednje blagovne vrste: nadomestni deli za avtomobil, bencin in blago, ki se prodaja na ladjah v mednarodnem prometu. Od 1. januarja dalje velja torej v Jugoslaviji predpis, da se blago praviloma prodaja za dinarje, imetniki tujih deviz pa morajo predhodno menjati svojo valuto pri pooblaščenih menjalnicah in bankah. Desetodstotni popust pa je bil s tem avtomatično ukinjen. To u-tegne povzročiti nove težave za jugoslovansko tržišče, pravi A. Markovec v ljui_ anskem »Delu*, saj bo odprava derizne prodaje po vsej verjetnosti zmanjšala dotok tujih valut, hkrati s tem pa se bo čedalje bolj občutila potreba po odprtju novih menjalnic Prav včeraj je Narodna banka Jugoslavije objavila novo tečajno listo za tuje valute iz katere je razvidno da znaša uradna menjava lire ob nakupu 2.858 starih dinarjev za 1.000 lir in ob prodaji 2.870 starih dinarjev za 1000 lir. davanje o pedagogiki je imel prof. Duilio Gasparini, dr. Bruno Pascalis Da je predaval o seksualni vzgoji otrok od 14. do 18. leta starosti. Danes bo prof. Elio Guagnini predaval o strukturalizmu v umetnosti in literaturi, prof. Manlio Peracca o Istri v predrimljanski in rimljanski dobi, Fabio Vidali pa o Wag-nerjevi operi «Siegfried», ki jo bodo drevi drugič ponovili v gledališču Verdi. Kot včeraj v kino, bodo drevi tečajniki odšli v gledališče Verdi, na operno predstavo. GLASBENA MATICA - Trst Orkester Glasbene matice Sezona 1972-1973 Jutri, 20. januarja 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu JUBILEJNI KONCERT OB DVAJSETLETNICI ORKESTRA DIRIGENTA: Oskar Kjuder Janko Ban SOLISTA: Črtomir šiškovič, violina Alenka Demač, mezzosopran Julij Guštin, recitator SPORED: L. van Beethoven: Egmont — uvertura op. 84 M. Lipovšek: Osamljena — za mezzosopran in orkester L. van Beethoven: Romanca v G-duru za violino in orkester S. Prokofjev: Peter in volk — simfonična pravljica Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. (Koncert ni v abonmaju) PREDSTAVNIKI LUKE V RIMU Podtajnik Simonacci o vlogi našega pristanišča na Sredozemlju Podtajnik na ministrstvu za trgovinsko mornarico Simonacci je včeraj v Rimu sprejel predsednika in glavnega ravnatelja Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče in načelnika pristaniškega odseka, da bi skupno vzeli v pretres položaj tržaške luke. Na sestanku so razpravljali o zadnjih dogodkih in zlasti o blokadi blagovnega dovoza po železnici. Pogovarjali so se tudi o cestnih in železniških zvezah, ki vodijo iz Trsta v zaledje, in o pomorskih zvezah s čezmorjem, o tehničnih napravah v luki in o luškem osebju. Podtajnik Simonacci je naglasil nujnost točnejše definicije vloge, ki jo ima naša luka v okviru Evrop- Na pobudo Enotnega odbora proti fašizmu in zatiranju bo jutri, ob 17. uri. na Trgu Goldoni, antifašistična manifestacija, s katero bo demokratični in napredni Trst protestiral proti sedanji Andreottije« vladi preokreta na desno, proti policijskemu priporu, proti izzivalnemu kongresu MSI v Rimu in zahteval prepoved vseh fašističnih organizacij. Shod bo na šentjakobskem trgu, od koder bo krenil sprevod po Trgu Garibaldi, Ul. Carducci, Ul. Roma in Korzu Italia na Goldonijev trg, kjer bo osrednje zborovanje. Govorila bosta predsednik ANPI in pokrajinski sindikalni tajnik Arturo Calabria ter slovenska predstavnica v enotnem odboru Nadja Pahor. Manifestaciji bo predsedovala predsednica odbora prof. Margherita Hack. Proslava 52. obletnice ustanovitve KPI Drevi ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 manifestacija ob priliki 52. obletnioe ustanovitve KPI. Na slovesnosti bo govoril član vodstva KPI Armando Cossutta na temo «KPI za demokratično in socialistično obnovo države, za mir v Vietnamu*. V slovenščini bo govorila Jelka Gerbec. Solidarnostna manifestacija z grškimi antifašisti V torek, 23. januarja ob 20. uri bo v dvorani v Ul. Madonnina 19 manifestacija v znak solidarnosti z grškimi antifašisti. Manifestacijo prireja i sliko dolgolasega fašista. ZARADI NAPADA NA RANCHIJA Claudio Scarpa končno v koroncjskih zaporih Po dolgih letih razgrajanja, pretepanja in groženj ni več po tržaških ulicah bratov Scarpa. Mlajšega, 21-letnega Gianfranca, so aretirali prejšnji petek, ker je s skupinico škvadristov Avanguardie Nazionale napadel sprevod ob splošni stavki. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah pa so aretirali tudi njegovega brata, zloglasnega 22-let-nega Claudia. Aretiral ga je sam načelnik letečega oddelka dr. Petrosino na podlagi zapornega naloga namestnika državnega pravdmka dr. Coassina. Claudio Scarpa je obtožen, da je nadlegoval in fizično napadel prejšnjega 17. decembra študenta - slikarja Sergia Ranchija. Ranchi je sicer bil ena izmed tarč stalnih napadov voditelja črnih avanguardi-stov. Žal še vedno kroži po mestu tajnik Avanguardie Nazionale Sussicn kateremu je uspel beg bpred vrat koroncjskih zaporov, kamor so ga peljali prejšnji petek zaradi posesti orožja in drugih hudih prekrškov. Sussicha iščejo vse izvidnice letečega oddelka, katerim so razdelili DREVI V PD «1. CANKAR« Premiera Slovenskega amaterskega giedansta Drevi ob 21. uri bo Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizorilo v dvorani p.d. «1. Cankar*, Ul. Montecchi 6, svojo prvo premiero v letošnji sezoni: farso treh delih slovenskega dramatika Jožeta Javorška »Povečevalno steklo*. Slovenski narodni značaj, ki se razodeva kot zlobno opravljiv, moralno zlagan in nestrpen do vsega novega ah posebnega — to so nekatere komponente te Javorškove far se, ki je doživela svoj krst pred 17 leti v ljubljanski Drami. Predstava Slovenskega amaterskega gledališča skuša vse te komponente upoštevati, hkrati pa se loteva teksta s sodobnejšimi gledališkimi prijemi Predstavo, ki traja nekaj nad dve uri, so pripravili režiser Sergej Verč, scenograf Ivan Verč. kostumografinja Marija Vidau. asistentka kostumografinje Lučana Pribac ter igralci Ivan Verč, Boris Kobal, Magda Križmančič, Aljoša Čok, Jasna Petaros. Milica Kravos, Drago Gašperlin, Anica Žerjal. Boris Mihalič in Branko Sulčič. Tehnično vodstvo in razsvetljava je delo Silvestra Metlike, inspicient je Robert Ota, sklepno pesem je naštudiral Janko Ban, šepetalka pa je Lučka Batista. Slovensko amatersko gledališče bo ponovilo »Povečevalno steklo* v nedeljo ob 17. uri v istih prostorih, po predstavi pa bo sledil pogovor z občinstvom. V Trebčah sestanek bivših partizanov Sinoči so se v dvorani Ljudskega doma v Trebčah sestali predstavniki raznih sekcij Vsedržavnega združenja partizanov Italije — ANPI — tržaške pokrajine, bivši poveljniki in komisarji partizanskih enot ter borci. V nabito polni dvorani je predsednik združenja Arturo Calabria podal poročilo, ki je bilo izrazito politično spričo sedanjega kritičnega in nevarnega dogajanja v italijanski republiki. Govornik je pozval vse partizanske borce, da se množično udeležijo velikega sprevoda in antifašističnega zborovanja, ki bo jutri na Garibaldijevem trgu. Na zborovanju je podal poročilo o organizacijskem stanju v združenju tov. Andrej Renar. Partizansko združenje ANPI se je obvezalo, da bo nastopalo v bodočnosti še z večjo udarnostjo v boju proti fašizmu. Podrobnejše poročilo o sestanku bomo objavili prihodnjič. Drugi dan seminarja za italijanske šolnike V dvorani hotela Regina se je včeraj nadaljeval 8. seminar za italijanske šolnike iz Pulj, Rovinja, Poreča. Vodnjana in z Reke, M ga prireja Ljudska univerza (Universita popolare) ob sodelovanju z Italijansko unijo (Unione degli Italiani). Na dnevnem redu so bila včeraj tri predavanja, zvečer pa so šli tečajniki v kino. Ogled nekega filma je bil namreč povezan s predavanjem o sodobni filmski umetnosti, ki ga je imel kritik Cario Ventura. Pre SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE — Trst Danes, 19. januarja ob 21. uri v dvorani PD »Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6 premiera JOŽE JAVORŠEK POVEČEVALNO STEKLO Farsa v treh delih Predstavo so pripravili: Scena: IVAN VERČ Kostumi: MARIJA VIDAU Asistentka kostumografinje: LUČANA PRIBAC Režija: SERGEJ VERČ Igralci: Ivan Verč, Boris Kobal, Magda Križmančič, Aljoša Čok! Jasna Petaros, Mihca Kravos, Drago Gašperlin, Anica Žerjal, Boris Mihalič in Branko Sulčič. __A___ Tehnično vodstvo in razsvetljava: Silvester Metlika: inspicient: Robert Ota; šepetalka: Lučka Batista; sklepno pesem naštudiral: Janko Ban. __^ Ponovitev v nedeljo, 21. januarja ob 17. uri v isti dvorani. Predstavi bo sledil razgovor z občinstvom. __^ Pričetek točno ob napovedanih urah. Med predstavo ni vstopa. Iz tehnično uprizoritvenih razlogov je število sedežev omejeno na sto. Izleti SPDT priredi 21. t.m. ob priliki prvega smučarskega tečaja avtobusni izlet v Trbiž. Odhod avtobusov: Iz Trsta ob 6. uri iz Ul. Cicerone, s Proseka ob 6. uri iz Kržade, z Opčin in iz Križa ob 6.15. Prijave v Ul. Geppa pri Norci. ŠD Breg priredi v nedeljo, 28. januarja 1973 izlet na Nevegal. Vpisujejo Boris Mihalič — Boljunec, Edvin Rapotec — Boršt, Peter Stranj — Dolina, Jordan Kralj — Donijo. Odhod ob 6. uri od Domja. Cena 2.290 lir. Vpisovanje se zaključi v sredo, 24, januarja. Prispevki *v- • ■ V spomin Marjana Medveščka daruje družina Tomšič 1.000 lir za PD Ivan Cankar. V spomin Nina Gregoriča daruje družina Tomšič 1.000 lir za PD Ivan Cankar. Ob 9. obletnici smrti pok. Gigija Colje darujeta žena in hčerka 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. strica Karla daruje nečak Alfredo iz Trebč .................. ............ i„... s]!' 122 2500 hr za ŠD Primorec in | Rossetti - Emili, Ul. ”combi”l9. 2“00 lir za pevski zbor Primorec iz ■ Samaritano, Trg Ospedale 8, Tamar® Trebč- |& Neri. Ul. Dante 7. Gledališča Kino Mali oglasi Turistični in potovalni urad ALKU RA išče uradnico. Informacije v Ul* Cicerone 4. Včeraj-danes Danes, PETEK, 19. januarja MARIJ Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.52 — Dolžina dneva 9.13 — Luna vzide ob 17.52 in zatone ob 7-51 Jutri, SOBOTA, 20. januarja FABIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatur« 10.4 stopinje, najnižja 6,5, ob 19. ud 9.2, zračni pritisk 1002,2 narašča, veter 6 km na uro, jugozahodnik, vlag« 94-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,8 stopinje, dežja je padlo 8,7 mm* ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. januarja 1973 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 55-letni Giovanni Kon-sisvalle, 80-letna Giovanna Tomazin 56-letni Francesco Stok, 93-letna D®' menica Lazzari vd. Bullo, 80-letna Aliče Mora vd. Cicutto, 77-letni Giorgi® Benussi, 58-letni Giorgio Bandera, 74-letni Marco Nemaz, 66-letna GiuseP; pina Deponte por. Rasman, 94-letn> Umberto D’Agostim, 85-letna Marceli« Gioppo vd. Germ in 74-Ietna Roman3 Valerio por. Pelizon. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. .Giacomo 1, Grl' golon, Alla Minerva, Trg V. Giotti b Ai Due Mori, Trg Unita dTtalia 4’ Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 denj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra. Ul. Commerciale 2&* Vsem prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, nono, brat in stric JOSIP D0UAK Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Praprot št. 2, na domače pokopališče. Žalujoči sin Berto, snaha Marica, vnuki Mario, Livio in Graciela ter drugo sorodstvo Praprot - Nabrežina, 19. januarja 1973 ■—in .lasfcaaa——0 VERDI Danes ob 20. uri za abonmajski red B (parter in lože) ter A (balkon in galerije) bo druga ponovitev Wagner-jeve opere «Siegfried» v premierski zasedbi z Jeanom Coxom v glavni vlogi. Dirigent Siegfried Kohler, režija Frank de Quell. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). AVDITORIJ Drevi ob 20.30 ponovitev predstave «Ljubite se eni nad drugimi* z Achil-lom Millom, Marino Pagano in Pie-trom Sammatarom. Predstavo bodo ponavljali do nedelje, 21. t. m. POLITEAMA ROSSETTI V soboto, 20. januarja bo v gledališču Rossetti predaval v okviru «literamih sobot* znani italijanski pisatelj Cario Castellaneta, ki je širšemu krogu bralcev znan predvsem po romanih iz grenkega življenja v milanskih predmestjih. Predaval bo na temo «Kdo lahko menja svet?*. Pisatelja bo tržaškemu občinstvu predstavil Fulvio Tomizza. Nazionale 16.00 «11 richiamo della fo-resta». Charlton Heston. Po romanu Jacka Londona. Barvni film za vse. Fenice 15.30, 17.40, 19.50, 22.15 «Un uomo da rispettare». Kirk Douglas, Florinda Bolkan, Giuli««6 Gemma. Detektivka v barvah. Film je za vse. Eden 15.30 «Barbablu». Richard Burton in Raquel Welch. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Le mille e una notte*. Barvni film. Barbara Bouchet in Femy Benussi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 15.30 «Funerale a Los Angeles*. Barvni film. Jean Louis Trintignant, Ann Margret in Angie Dickinson. Ritz 16.00 «Corvo rosso non avrai il mio scalpo*. Robert Redford. Barvni film. Aurora 16.30 «Lo chiameremo Andrea*. •aivrn film. Nino Manfredi in M. iVjeiato. Irnpero 16.30 «E poi io chiamarono il Magnifico*. Terence Hill. Barvni film. Capitol 15.00. 18.20, 21.40 «Dottor Zi-vago». Barvni film. Cristallo 16.30 «La prima notte di quiete». Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom- Filodrammatico 16.30 «1 vizi proibiti delie giovani svedesi». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Bianco, rosso e...» S. Loren, A. Celentano. Barvni film za vse. Vittorio Veneto 16.30 «Un uomo dalla pelle dura». Catherine Spaak, Toma« Milian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «1 vivi e i morti*. Vicent Priče, Mark Damon. Barvni film-Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 16.30 «Una citta chiamata ba-starda*. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 «L’ombra di Zorro*. Frank Latimore, Maria Ruz Galica. Barvni film za vse. Razna obvestila PD Slovenec in mladina Krekovega doma priredita v soboto, 20. januarja 1973 ob 20. uri v dvorani šolskih sester kulturno prireditev. Vljudno vabljeni-Društvo slovenskih upokojencev V Trstu vabi svoje člane na I. REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek. 2. februarja 1973 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/1 z običajnim dnevnim redom. Upravni odbor. ORIS KI DNEVNIK se je obesil v psihiatrični bolnišnici Hud dogodek je včeraj pretresel življui.,3 v psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu: v sobi, kjer se je že dalj časa zdravil, se je efcesil 41-letni Antonio Giudice iz V-_ delie Linfe 48. Giudice je že °3ij časa kazal psihične motnje in žato se je prostovoljno javil na zdravljenje. Ravno zaradi tega je imel pravico do lastne sobice in tudi cjo ključev. Včeraj zjutraj je boirj čar njegovega o-delka opa-Z-i, da so vrata zaprta, da je ključ v ključ: v niči, da pa Giudice ne odsev: rja na trkanje. Zato so poklicali Policijo in tak0 so odkrili truplo, 151 je ležalo na tleh, Ker se je vprjetno vrv, na katero se je obesil ob obešalnik, pretrgala. Zdravnik dr. Co si je ugotovil, da je G:u. :ce umrl približno ob 4. uri Ponoči. M PRAZNIK VAŠKEM P AT RONA V BORŠTU Mladina razveselila vaščane s pestro kulturno prireditvijo Jutri ponovitev sporeda - Zakaj ni bila odprta nobena osmica V dvorani šolskih sester v Bor-1 štu bo jutri ob 20. uri ponovitev 1 kulturnega programa, ki sta ga PD «Slovenec» in mladina Krekovega doma že priredila v sredo ob prazniku sv. Antona, borštanskega paškega patrona. V sredo zvečer je bila dvorana nabito polna vaščanov, katerim so razne točke sporeda zelo ugajale in jih spravile v dobro voljo, tako da so vneto ploskali in se od srca nasmejali. Pozdravni nagovor je imela Mariza Dilli, ki je nato tudi napovedovala na kratko orisala posamezne točke. V svojem nagovoru se je na kratko dotaknila kulturno - prosvetnega življenja v Borštu, kjer imajo mešani pevski zbor ter igralsko skupino, ki jo sestavljajo srednješolci in mladinci. Tako pevski zbor kot igralska skupina nastopata ob raznih priložnostih, mladi prosvetni delavci pa želijo, da bi se v prosvetno delovanje vključilo še več mladine. Pri spodbujanju za prosvetno delovanje in za udeležbo na kulturnih prireditvah, je poudarila Mariza, lahko mnogo pripomorejo tudi starši. S številno udeležbo na Prireditvah pa spodbudno vplivamo in nagradimo tiste, ki na prireditvah nastopajo. Prireditev sta odprli Katja in Viviana s Schubertovo «Mladinsko koračnico*, nato so nastopile tri mlade kitaristke Nataša, Adriana m Ileana, Boža in Laura sta zapeli «Pod to goro zeleno*, na harmoniko pa sta ju spremljala Aleksander in Neda. Nastop gojencev Glasbene šole je zaključila Helena, ki je zaigrala Hellerjevo «Na lovu*. _ Po končanem glasbenem sporedu je prišla na vrsto šaloigra Alojza Cjaka «Prešmentana plastika*. Potem je mešani pevski zbor pod vodstvom Draga Petarosa zapel ^enturinijevo «Oblaka» in «Pohoje-ua tratica*, nato ša «Kaj pa delajo pt;čke», Foersterjevo «Planin-s Vogričevo «Go;’en,iski valček* ter Venturinijevo «Znamenje». Igralska skupina je nato prikaza la igrici «Luknja v namiznem prtu* ter «čudežna kupčija*. Nastopih so Jasna Petaros, Edvin Žerjal, Edvin Ranotec, Stojan Peta-ro'\ Boris Zobec, Miran Žerjal, Ho’jan Petaros. Kot vsako leto je bilo v Borštu Ua praznik vaškega patrona precej gostov iz mesta in bližnjih vasi, Vsem pa se je precej čudno zdelo, da ni bila odprta nobena osmica, saj imajo v Borštu dobro vino. Ko smo vprašali, zakaj ni nobene Os‘-mice, so nam povedali, da so nekateri kmetje že točili vino v os-mici, drugi pa ga še bodo, toda Potem ko bodo točno vedeli, kaj Pravi IVA. Kriv je torej novi davek, ki mu pravijo IVA, da na praznik sv Antona ni bilo nobene osmice V Borštu. MARSIKATERA NOVOST NA VIDIKU V dvorani med kulturnim sporedom VPRAŠANJE REFORME STANOVANJSKE POLITIKE Na področju ljudskih gradenj potreben nov pristop oblasti Poskus Andreottijeve vlade, da bi zavirala izvajanje zakona 865/71 o ljudski gradnji - Dolžnosti občinskih in deželnih organov - Prihodnji teden protestna manifestacija v Rimu V teh dneh je Andreoltijeva vlada spet poskusila omiliti prenovitveno vsebino zakona 865/71 ki je bistvenega pomena pri- reformi stanovanjske politike v Italiji. Državna zveza vzajemnih zadrug je s posebno iz. javo obsodila to ravnanje ter zavzela stališče preti gradbeni špekulaciji z ugotovitvijo, da je treba imeti, kot to zahteva tudi. originalni tekst zakona, te zadruge kot temeljno sredstvo za uresničitev načrtov ljudsko - ekonomske stanovanjske gradnje. V Trstu je to vprašanje še toliko bolj občuteno, ker so v letu 1972 ustanovili vrsto stanovaniskih zadrug z nedeljivo udeležbo, ki združujejo nad 400 članov in ki so se naknadno združile v konzorcij «La Corhuqe|, ki. je #čl^n--,pokrajin-ske federacije Žveze vzajemnih zadrug. Glavni namen konzorcija, ki gleda na pojem stanovanja kor na socialno storitev, je v tem. da hi zagotovil delavcem primerno bivališče ter prispeval svoj delež k prizadevanjem za ohranitev krmne moči plač. Za rešitev stanovanjskega problema v Trstu je neobhodno potreben drugačen oolitični pristop nove občinske uprave za nakup zemljišč po načrtu, ki ga predvideva zakon št. 167. Glede tega bi morala občinska uprava ukrepati v nekaterih predelih mestnega sre dišča ter odločno spremeniti odnose posegov med javnimi ustanovami in zasebno pobudo, ki so prisilili delavce, da so se nastanili na mestnih obronkih, kjer ni vseh tistih socialnih storitev, ki -o neobhodno potrebne za človeško željen je. Ravno tako je potrebna nova politika finansiranja. Od 24.680 milijonov, ki so jih dodelili naši deželi. so samo 8.9 odst. ali 2.193 namenili zadrugam, kar je odločno premalo za trenutno potrebo. Ob tem niso dovolj samo načelna odobravanja oblasti kot se je zgodilo z deželnim zakonskim osnutkom št. 371, ki-ga je odobrila pe- '•'»•••imiiiimiiiimiiiinmiinimiimiiiiiiniiiiimiiiiniiiiiHinmiinnimmiiiliniBiimiiiiiiMiiiimniiiiiiiii Bazoviška kočija v Svevovem «Življenju» ta deželna komisija, temveč je treba zadruge same usposobiti, da bodo lahko uresničevale to, za kar so bile poklicane. Zato je naloga i dežele, da združi razne zakonske pobude na področju ljudske gradnje ter da nakaže zadrugam primerne podpore, ki so potrebne za razvoj stanovanjske politike Za zagotovitev primernih stanovanj po zmernih cenah pa je treba najprej odpraviti neskladja v mehanizmu nastajanja stroškov, ki jih gradbena deia zahtevajo. V tem pogledu je vredno omeniti prizadevanja zadružniških gibanj do iskanju novih teradbenih tehnik, kot je uvedba montažnih hiš ki ugodno vplivajo na čas in strošek izvedbe gradbenih del. 27. januarja bo v Rimu manifestacija zadružnikov v znak protesta proti sedanji vladi, ki ni uresničila obvez na področju stanovanjskih gradenj in drugih. Manifestacije se bo udeležila tudi številna delegacija zadružnikov iz našp dežele S. G. Združenje slepcev ob odobritvi podpor Deželni odbor združenja slepcev je z veseljem sprejel odobritev dodatnih podpor slepcem s strani deželnega sveta. Še zlasti je ugodno ocenil v svojem tiskovnem poročilu odobritev «superinvalidnine» popolnim slepcem, ki bodo prejemali nadaljnjih 2.000 lir mesečno. Združenje slepcev se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem javnim u-praviteljem, ki so pokazali razumevanje in solidarnost s slepci. />- mala diMJtlf 'temo železen drog sredi slike n?>zpodbitno kaže, da gre za sedale dni in da ni to arhivska slika Prvih let našega stoletja. Vzduš-z damo, ki vstopa v kočijo, pa .popolnoma pričarano. Gre za s Jodrl « zaradi tega bodo Jutri zvečer v Turjaku: sestanek gradbenih delavcev Tajništva gradbincev CGIL, CISL in UIL so včeraj razpravljala o novi delovni pogodbi, ki so jo podpisali pred dnevi v Rimu. Ta zadeva v naši pokrajini nad tisoč delavcev. V teku so še pogajanja za manjše skupine delavcev, ki so povezani z gradbeno stroko. Pogajanja se ugodno razvijajo. Sprejeta vsedržavna pogodba predvideva letno zagotovljeno plačo v primeru bolezni, nesreč, brezposelnosti; prepoved akordnega dela, matično gradbeno podjetje odgovarja, da tudi manjša podjetja, ki delujejo v njenem sklopu, spoštujejo delovno pogodbo; delavski delegat zastopa sindikate na delovnem mestu; uveden je 40-unu tedenski urnik; dosedanje kvalifikacije se omejujejo na tri kategorije; mesečna plača se poviša za 16.000 lir za vse delavce in uslužbence; podjetje odtegne na plači sindikalne prispevke. Jutri zvečer ob 20. uri bo v Turjaku, dvorani ENAL, sestanek vseh gradbincev naše pokrajine. Mercedes trčil v dva parkirana avtomobila Nenavadna prometna nesreča se je pripetila v sredo pozno zvečer na Verdijevem korzu, pri hišni šte- vilki 76, kjer je avtomobilist trčil z zasebnim vozilom v dva druga avtomobila, ki sta bila parkirana ob strani ceste. Gre za 64-letnega Elo-ta Merkužo iz Gorice, Ul. Ariosto 14, ( ki so ga v bolnišnici pridržali na 10 dni zdravljenja zaradi udarca v desno ramo. Merkuža je s svojim mercedesom GO 57189 vozil od glavne pošte proti železniški postaji. V nasprotno smer je privozil drug avtomobil. Da bi se izognil trčenju vanj, se je Merkuža nekoliko premaknil na desno, pri tem pa trčil v parkirana avtomobila, v renault GO 62674, last Lorenza Bia-gija iz Ul. Palladio 41 in v fiat 1100, GO 1999, last Vincenza Salva-tdja iz Ul. BersagUeri 18. Danes v Kromberku odprtje razstavo Oskarja Kogoja V gradu Kromberk v Novi Gorici bodo danes ob 19. uri odprli razstavo industrijskega oblikovalca Oskarja Kogoja. Mladi umetnik se je že uveljavil v števi'nih jugoslovanskih podjetjih, pred časom je imel razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani, sedaj bo ista razstava v Kromberku. morali tudi to kmalu podreti. Kaže, da je tudi to stavbo odkupilo prej omenjeno gradbeno podjetje. Cestišče Ulice Rabatta bodo tu nekoliko razširili, tako so nam povedali na občinskem tehničnem uradu, da bodo lahko avtomobili vozili v obe smeri. Na mestu večnadstropne stavbe pa bodo zgradili tudi tu le enonadstropno stavbo, saj tako določa novi regulacijski načrt. Isto zahteva tudi zavod za spomeniško varstvo. Stari Goričani in okoličani se trgovin in ljudi, ki so tu živeli prav dobro spominjajo, saj je bil to pretežno slovenski trgovski predel, ki so se ga posluževali ne le meščani marveč v veliki meri Vipavci. V podrti hiši je bila že izpred prve svetovne vojne, tja do leta 1947 znana Kodermacova gostilna. Vanjo so zahajali Vipavci pa tudi mestni trgovci, slednji zlasti v večernih urah Vipgvci so vozove puščali na Trg sv. Antona, živali so spravili v Kodermacev hlev, do katerega se je prišlo skozi vhod v Ulici Rabatta, in nato šli po opravkih v mesto. Vsako leto jeseni je bil tu ptičji sejem, katerega naslednik je danes sejem sv. Barto-lomeja v občinskem parku. V prvih dneh decembra pa so tu taborili vrtiljaki, stojnice in včasih tudi kak cirkus. O teh spominih smo se včeraj telefonično pogovarjali z nekdanjo gostilničarko Marijo Koder-macevo. Našli smo jo na domu sina Jožefa v Solkanu. Čeprav je lani avgusta imela osemdeset let, nam je povedala vrsto zanimivih stvari. V gostilni je bila od leta 1918 do 1947. poročila se je z Alojzem, ki je gostilno vodil že pred prvo svetovno vojno, ko je bil v prvo poročen s Katarino Nučič-Ušajevo. Gostilna je bila stara, tu so se zbirali pretežno Slovenci, zato ni bilo nič čudnega, če je cela družina sodelovala s partizanskim gibanjem za časa zadnje vojne. Pred dnevi podrta stavba je bila brez dvoma stara 200 let. če ne celo več. Narisana je na neki mapi Gorice iz leta 1812, gradbena struktura pa sega daleč nazaj. Bližnja, danes podirajoča se stavba v Ulici Rabatta, je prav tako stara. Pred prvo svetovno vojno je bila last neke ženske iz Škofje Loke, ki je kljub precejšnjim dohodkom, ki jih je črpala iz te velike stavbe, umrla na siromašni postelji. V tej stavbi je bila v pritličju dolgo let znana mesnica. Po prvi svetovni vojni je bil najprej tu mesar, neki Frando-lič. za njim je posel prevzel znani mesar Barnaba, pri njem pa je bil za vajenca Lojze Badalič. ki je potem sam prevzel trgovino. Tudi on je bil zaveden Slovenec, sodeloval s partizanskim gibanjem, pred nekaj leti je umrl. Staro mesto počasi izginja, prav tako izginjajo ljudje, ki so ustvarjali zgodovino naše narodnosti v mestu Gorica. Prispevki Aleksander Vodopivec daruje na mesto cvetja na grob Vojka Cotič 5.000 lir za sovodenjski nonet. Družina Danilo Pavletič iz Gabri daruje namesto cvetja na grob Vojk Cotiča 5.000 lir za Dijaško matico. Silvano in Maria Grando darujet Zvezi krvodajalcev 5.000 lir. Družina Križmančič iz Trebč daruj namesto cvetja na grob Vojka Cc tiča iz Sovodenj 3000 lir za Prosveti: dom v Sovodnjah. Razna obvestila Dijaki slovenskih višjih šol v Gori priredijo v soboto, 20. januarja, i 21. uri v Prosvetni dvorani (Verdiji korzo 13) plesni večer za stare mlade. Vabila so na razpolago c dijakih in na sedežu SPZ, Ul. Malta V goriški splošni bolnišnici poti bujejo nekaj slug-vratarjev moške, in ženskega spola za izredno služb Zainteresirani morajo tudi poznati sti jepisje. Prošnje je treba nasloviti 15. februarja v personalni urad tu nišnice, Ul. V. Veneto 171. Kino V Štandrežii prikazali 220 barvnih diapozitivov V dvorani štandreškega prosvetnega društva «Oton Župančič* v Štandrezu so v torek zvečer člani fotografskega kluba iz Nove Gorice prikazali 230 barvrvh diapozitivov. To so fotografije, ki so bile razstavljene na lanskih fotografskih natečajih v Sloverdji. Iste diapozitive bodo Novogoričani prikazali nocoj ob 21. uri v Gorici, v centru Stella matutina, na pobudo goriškega fotokrožka DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701. Gorica \ ERDI 17.00—22.00 «La vita a volte molto dura, vero Provvidenza?* Millian. Barvni film. CORSO 17.15—22.00 «Frenzy, il fi di Hitchcock*. A. Massey. Bar film. Mladini pod 14. letom pre] vedano. CENTRALE 17.15-21.30 «1 farnih delie vittime non saranno avvertii A. Sabato in Savala. Barvni fi] MODERNISSIMO 17.30- 22.00 «Anf con la pištola*. G. Ford in H. L ge. Barvni film. VITTOR1A 17.15-22.00 «Le caldi m del Decamerone* D. Backv in Benussi. Barvni 1 film. Mladini f 18. letom prepovedano. rm\ t• v Irzic AZZURRO 17.30-22.00 «11 elan marsigliesi*. J. 'P. Belmcndo in Cardinale. Barvni film. EXCELSIOR 16.00-22.00 «Lo chiar remo Andrea*. Nino Manfredi Mariangela Melato. Barvni film PRINCIPE 17.00-22.00 «Ma papa manda sola?*. Barbra Streisand Ryan 0'Neal. Barvni film. Nova Gorica SOČA «Popoldne nekega fazana*, goslovanski barvni film — ob in 20. uri. SVOBODA «Nevarna deklica*, ame ški barvni film — ob 18. in 20 RENČE Prosto. DESKLE Prosto. KANAL Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORII Danes ves dan in 'ponoči je deži lekarna Marzinj, Korzo Italija tel. 2443. Iz goriškega matičnega urat V Gorici se je dne 18. januaa rodilo 5 otrok, 3 osebe so urar ROJSTVA: Elisabetta Spina, f drea Morson, Ambra Fumis, E! Bitesnik, Susanna Mazzarella. SMRTI: gospodinja 78-letna I minia Brumat vd. Zandomeni, ui kojenec 64-letni Miha Kristanč upokojenec 79-letni Bernardino Cm DVE VRSTI OROŽJA, 0 KATERIH SE JE TE DNI VELIKO GOVORILO O letečih trdnjavah «B-52» in sovjetski raketi «SAM-2» Velikanska kovinska gmota, ki tehta 200 ton. - Poganja jo osem motorjev, ki ji dajejo brzino 1000 km na uro - Letala «B-52» so veljala za nedotakljiva • Pa ni bilo Več človek sledi agencijskim vestem in tisku najrazličnejših tendenc, manj ve, kam bodo pripeljala pogajanja za mir v Vietnamu. V enem samem dnevu slišimo skrajno pozitivne pa tudi skrajno negativne vesti in napovedi, tako da si zares ne moremo ustvariti niti približne slike. Za sedaj pa drži, da je bil Nixon prisiljen prekiniti bombne napade na Severni Vietnam, ker je bil pritisk svetovnega javnega mnenja močnejši od njegovega orožja. In prav 6 enem izmed njegovih najstrahotnejših orožij bomo danes na kratko spregovorili. Mislimo pri tem na ameriške stratosferske leteče trdnjave «B-52». Pred poldrugim desetletjem, v času ostre hladne vojne so v Pentagonu napravili načrt, da naj bi ameriško celino branili pred morebitnim napadom dve osnovni o-rožji: rakete z atomskimi glavami in tako imenovano strateško letalstvo, ki pa bi ne branilo A-merike doma, pač pa bi uničilo sovražnika na njegovem lastnem terenu. In tako je leta 1954 vzletela prva stratosferska leteča trdnjava «B-52». V naslednjih letih je ameriško obrambno ministrstvo .dobilo nadaljnjih 745 tovrstnih letal katerih zadnje so izdelali že pred približno desetimi leti. In late teh letal so dolga leta, noč in dan, letele nad Aljasko, nad Pacifikom, nad severno Evropo in marsikdo se bo še spomnil incidenta, ko sta na španski obali padli v morje z letalom vred dve atomski bombi. _ Ko pa so se atomske podmornice «polaris» izkazale in ko so Sovjeti izdelali svoje velikanske medcelinske rakete, ki morejo preleteti preko pol zemeljske oble, so letala «B-52» izgubila na svoji veljavi Čas jih je prehitel. Vendar jih Pentagon ni \rgel med staro železo, pač pa jih je uporabil drugje, v daljni Aziji, na področju Indokine. Poudarjamo na področju Indokine in ne samo v Vietnamu, kajti letala «B-52» so metala bombe tudi na Laos in ponekod tudi na Kambodžo. Stratosferske leteče trdnjave «B-52» so zares mastodontična letala. Kadar je «B-52» nared za vzlet, to se pravi, ko so vsi tanki polni goriva, ko so v trupu in na krilih pritrjene vse bombe, kolikor jih more letalo nesti, stratosferski velikan tehta nič manj kot 200 ton. To velikansko gmoto kovine in o-preme dvigne s tal in jo z brzino 1000 km na uro poganja osem mogočnih reakcijskih motorjev. In vendar je letalo «B-52», če ga primerjamo z drugimi manjšimi letali, neekonomično, kolikor se v tem primeru o ekonomičnosti sploh da govoriti. Od že omenjenih 200 ton teže celotnega letala ob vzletu, odpade na «koristni tovor*, to se pravi, na bombe le 28 ton. Seveda je ta tovor strahoten, saj uničijo bombe enega letala lahko celo mestno četrt, toda če ta tovor primerjamo s celotno težo letala, vidimo, da je razmeroma majhen. Zato pa je radius teh letal izreden: 5200 mil. Na Severni Vietnam so letala «B-52» prihajala z daljnega otoka Guama. Da bi si ustvarili približno sliko, bomo rekli, da bi v nam bližnjih razmerjih bilo to takole: iz Velike Britanije bi se dvignila letala, ki bi preletela Atlantik, zrušila na New York vsako letalo po 30 ton bomb in se spet brez vmesnega jo. To zares ni malo. In koliko je 28 ton bomb? Praktični račun nam pove naslednje: «B-52» po navadi vzame s seboj v trup 42 bomb po 350 kg, na krilih pa ima privezanih še 24 bomb po 250 kg, to se pravi, da nese vsako letalo 66 bomb. Ker leti razmeroma naglo, mora naglo spuščati bombe, če hoče cilj zadeti. Tovor enega bombnika «B-52» povsem zruši področje, ki je 2,5 km dolgo in 1 km široko. Da Američani ne ločijo preveč tenkočutno vojaških od nevojaških ciljev, je znano že iz druge svetovne vojne, tokrat pa so se še posebej «izkazali». saj je na kupe dokumentov, ki obsojajo to ameriško početje, saj so ameriške bombe rušile vse vprek bolnišnice, šole in druge ustanove, ki z vojno nimajo nikakršne zveze. Ta velikanska kovinska gmota «B-52», ki stane okoli 5 milijard lir v naši valuti, ima razmeroma skromno posadko, ki jo sestavlja le šest članov in sicer dva pilota ter strokovnjak za elektronske naprave, ki sedi s pilotoma v glavni kabini. Nadalje sta tu še dva navigatorja, pod njima pa je podčastnik, ki mu je ne skrbi top. Le-ta je podčastnik, vsi ostali so častniki, poveljnik letala pa je po činu kapetan. Letalo, za katerega smo rekli da velja okoli 5 milijard lir, ima velike stroške. En polet stane, režijsko vzeto. 25 milijonov lir v naši valuti. Ker pa se je izkazalo, da ta letala niso neranljiva, kot so računali ameriški strokovnjaki, se morajo v stroške všteti tudi izgube letal in njihova vrednost in ameriški «računarji» so izračunali, da je v vietnamski vojni na račun izgub teh letal vsak polet letala «B-52» stal 90 milijonov Ur. Omenili smo izgube. Ko so v Pentagonu sklenili, da bodo izdelovali ta letala za tako imenovano strateško letalstvo, so domnevali. da so ta letala nedotakljiva. Izsazaio pa se je, da temu ni tako. Predvsem je treba poudariti, da so ameriški piloti že naveUčani teh letal, ker so že močno izrabljena, saj smo rekli, da so zadnja letala «B-52» izdela-U pred desetimi leti. Z druge strani pa ni res, da so nedotakljiva, ker so celo v Pentagonu morali priznati hujše izgube v Severnem Vietnamu. Oborožitev tega letala je buje,, šibka, ker da letalo leti visoko, v poprečju na višini 20.000 metrov, kjer da je varno. Sovjetska raketa «SAM-2» pa je rušila «kar na vehko» teh «nedotakljivih». Za to raketo pravijo, da je «odlična za visoke lege». Raketa «SAM-2» je pripomogla k temu, da so Američani začeli popuščati v svojih bombnih napadih, kajti trdnjave «B-52» so se kar druga za drugo rušile. Raketa «SAM-2» je sovjetska raketa zemlja - zrak. Je dvostopenjska raketa, se vodi na razdaljo. je dolgo 7 metrov 20 cm, tehta 1200 kg in jo z oporišča vodijo nekaj časa po radiu, v »glavi* pa ima vgrajene naprave, ki delujejo na osnovi infrardečih žarkov. Gre za naprave za iskanje cilja, tako da raketa v določenem trenutku praktično samodejno deluje, ker je opremljena z že o-menjeno napravo, z radarsko in celo z elektronskim računalnikom. Raketa «SAM-2» doseže brzino 3600 km na uro, to se pravi brzino treh machov. Do višine 2000 postanka vrnila v Veliko Britani- I m je ta raketa «nebogljena», ker res ne morejo z njo preveč «manevri-rati». Ko se približa višini 10 — 12.000 metrov, postane kar »dobra*. Na višini okoli 18.000 m pa dobi oceno «prav dobro*. Je torej to raketa, ki je primerna za o-brambo proti tovrstnim letalom, torej proti letalom, ki letijo na veliki višini, neuporabna pa je proti lovcem in tistim letalom, ki letijo zelo nizko. Tam vse njene naprave odpovedo. V primeru o-brambe Hanoia pa se je izkazala, tako da je neprijetno presenetila tudi ameriške stratege. Ko smo tako prikazali strahotno vendar ranljivo ameriško orožje, stratosferska letala «B-52», bomo za informacijo dodali še naslednje podatke. Od leta 1965 do konca 1972., leta so Američani odvrgli na jugovzhodno Azijo nič manj kot 7.436.052 ton bomb, kar je za 3,o-krat toliko, kolikor med drugo svetovno vojno. Samo lani so odvrgli nad 1 milijon ton, v preteklem decembru pa samo na Severni Vietnam 95.450 ton. Prizor iz Javorškove farse «PovečevaIno steklo*, ki ga ho nocoj uprizorilo v dvorani šentjakobskega PD «1. Cankar* Slovensko amatersko gledališče OB 125. OBLETNICI ROJSTVA VASILIJ SURIKOV Eden najvetjih ruskih umetnikov MOSKVA, 18. — Čez teden dni, 24. t. m., bodo tu slavili 125-let-nico rojstva velikega ruskega slikarja Vasilija Surikova. Sovjetski umetnostni zgodovinarji prištevajo Surikova med najvisja■ i-mena vse ruske umetnosti nasploh in sicer poleg imen Leva Tolstoja in Fjodorja Dostojevskega, poleg Modesta Musorgskega m Nikolaja Rimskega - Korzako-va Vasilij Surikov je eden izmed najvidnejših ustvarjalcev v razdobju bogate umetniške in kulturne letine v drugi polovici 19. stoletja. Vasilij Surikov se je rodil pred 125 leti v sibirskem mestu Krasno jarsk. Izhaja iz kozaške družine. Svoja mlada leta je preživel v Sibiriji, kjer se je navzel tudi ljubezni do starih običajev in ljudskih navad. In prav vtisi iz otroških in mladeniških let so pripomogli ali vsaj vplivali na to, da se je pozneje opredelil za upodabljanje zgodovinskih dogodkov, za «upodab!janje preteklosti, kot so temu rekli. Vasilij Surikov je že v osnovni šoli pokazal nagnjenje do u-metnosti, to je nato opazil tudi njegov učitelj risanja na okrajni šoli v Krasnojarsku, kjer je Surikov šolanje izpopolnjeval. Ko pa je bil star 20 let, se je pridružil sibirskim trgovcem z ribami in se odpravil z njimi proti Petrogradu, da bi tam svoje šolanje nadaljeval. Leto dni je moral čakati, da so mu dovolili, da je kot privatist obiskoval tečaje na umetnostni akademiji. Že od samega začetka je pokazal zanimanje za upodabljanje tudi psihe ljudi, likov, ki jih je upodabljal. Svojim likom je skušal vedno vtisniti duševno razpoloženje. In ko se je 1877 preselil v Moskvo, je to njegovo nagnjenje dobilo še bolj izrazit pečat, ker se je tu v stari rus ki prestolnici srečaval s staro zgodovino Rusije, s spomeniki davne preteklosti, posebno v znanih ruskih cerkvah, palačah in v samem Kremlju. In tako so nastala njegova znana dela, kot na primer leta 1881 slovito delo «Ob zori pred usmrtitvijo strelcev», ali pa nekaj let pozneje slovito delo «Bojarka Mo-rozova», nadalje zgodovinsko delo «Ermak podjarmi Sibirijo», ali «Suvorov prekorači Alpe» in druga zelo pomembna dela, ki predstavljajo vrhunce zelo bogate ruske likovne umetnosti. OBISK PRI KOCIJANČIČEVIH V PEČNJEM V BENEŠKI SLOVENIJI Bertov dom je vedno odprt prijatelju kakor je bil partizanu v časih borbe Zelo številna družina - Vsi trije sinovi so sodelovali v NOB - Prvi Bertovi stiki s partizani že leta 1942 - Spomini na tragedijo Gregorčičeve brigade na Matajurju Prve letošnje nedelje, 7. januarja, je bilo čudovito vreme, tako da nismo vzdržali v Čedadu, čeprav je bilo doma veliko dela. Moj že prileten avto, ki sem ga pred dobrimi šestimi leti krstil za «Gino», smo potisnili nekaj metrov, da je prižgal. «Gino» sem verjetno preveč razvadil, da se sploh ne prižge več kot ostali avtomobili. Z «andante» hitrostjo smo se nato odpeljali proti severa, v smeri Matajurja, v svoje slovenske kraje. Ne vem, kaj je ta tako čudežna moč, da jo ob vsakem tudi kratkem prostem času, vselej mahnemo v svoje rodne kraje pod Matajurjem, v svoje beneške hribe ali doline. Onstran Mostu na Nadiži (Pon-te Sanquirino) nismo zavili v levo po glavni cesti proti Špetru in Podbonescu, pač pa smo jo ubrali v Ažlo, na Klenje, v So-vodnje in dalje v Strmico, kjer smo zasukali volan «na čepar-no». Po dveh kilometrih makadamske ceste na levo od Str-mice, smo se znašli pri vodnem koritu sredi vasice Pečnje. Ta kraj ni oddaljen več kot streljaj od visokogorske beneške vasi Matajurja. V obeh zaselkih Pečnjega je danes le še osem družin. Nekoč jih je bilo vsaj dvakrat toliko, ljudi pa najmanj trikrat več kot jih je danes. O tej vasici menda nihče ne piše in ne govori ne po radiu, ne po TV, pa čeprav je v zadnji vojni imela pomembno vlogo za slovenske in italijanske partizane. Dobrih deset korakov od korita dalje je na zunaj stara skromna beneška hiša, znotraj pa bogata vzornega gospodinjskega reda. Je to domačija Berta Kocijančiča in njegove žene Čele-ste. Teh dveh imen se verjetno spominjajo mnogi bivši partizani, ki jih je čas boja vodil skozi Beneško Slovenijo, saj je bil med vojno pri Kocijančičevih malone stalen partizanski dom. kjer partizani niso dobili vselej le kaj za pod zob, pač pa tudi kako dragoceno informacijo Ko smo stopili v kuhinjo, je Čelesta pravkar listala po neki Ana Zuretič - Drejčeva fiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dancu je vedno lepo tudi če je brez dela Danska je prav gotovo nekoliko ;udna dežela. Vsaj za naše pojme, šla Danskem so ljudje marljivi in kžavljanu bi bilo skoroda izpod lasti, izkoriščati državo, družbo, >a čeprav se mu to tako rekoč »nuja. Pomislimo le, če bi po-lobni zakoni veljali pri nas. Da is bi le teoretizirali, preidimo h conkretnemu primeru. Na Danskem je pred nedavnim parlament noral razpravljati o protislovju, la živi danski brezposelni držav-jan bolje od tistega, ki je zaposlen, ki torej ustvarja, konkretno Jela’ tudi za brezposelnega. Kačo je možno? Vsak danski držav-jan, ki iz kakršnegakoli razloga zgubi službo ali delo. oziroma ki iela ne dobi, prejme po 106 kron oodpore na dan. To pa nanese na ;eto 33.072 kron. Na to vsoto seseda mora plačati davek, ki niti tako majhen. Kljub vsemu pa nu ostane 23.348 kron, kar prav gotovo ni malo, saj gre konkretno za 2 milijona lir v naši valuti, tn mu dopušča tudi ob visokih cenah dostojno življenje. Če je tako poskrbljeno za brezposelnega, kako more šele živeti zaposlen delavec! Pa ni tako. Delavec brez višje kvalifikacije prejme okoli 700 kron na teden. To znese na leto 36.400 kron, kar je za okoli 3.300 kron več kot dobi podpore brezposelni državljan. Toda če plača davek brezposelni Danec na svojo podporo, ga bo plačal tudi zaposleni državljan. In upravičeno je, da plača celo višji davek! In tudi ga plača, kajti od 36.400 krgn letnega dohodka mu po odbitku davkov in davščin ostane 23.094 kron, to se pravi za okoli 250 kron manj kot osta- ne brezposelnemu sodržavljanu. Rekli smo, da se je danski parlament s tem vprašanjem ukvarjal in se bo se z njim pečal. To pa ne morda zato, ker bi se Danci raje ogibali zaposlitvi. Ne, pač pa zato, ker so uvideli, da zares ni pametno in celo niti ne pošteno, da je lažje brezposelnemu, kot tistemu, ki ga ravna. Zanimivo je, da na Danskem skoroda ne boste naleteli na brezposelnega človeka in tudi tisti, ki trenutno ostane brez dela. si takoj poišče novo zaposlitev, pa čeprav bi lahko izkoristil gornje protislovje. V Na Švedskem ne vedo kaj je davčna utaja Pri nas je v teh dneh govor le o uvedbi novega davka IVA. Pobudniki tega davka so imeli namen, da bi davčna obveznost učinkovito zajela čimvečje število ljudi in da bi bilo vedno manj tistih, ki bi se davčnim obveznostim izognili ali izmuznili. Ne samo v Italiji, tudi drugod, v mnogih deželah se davčne u-prave borijo z državljani, ki neradi plačujejo davke. Nekoliko drugače je glede tega na Švedskem, Na Švedskem vsak davčni ob-vezanec mesečno odvaja določe- miuii mimiimiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimimiiiniiiiiuiiMnminmnmmiumniiiiniiiiiniiiiMmmumiiiiiii Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Primeren trenutek za rešitev nekega problema. Odkritosrčnost z ljubljeno osebo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Odnos starih prijatelje'- do vas se bo spremenil. V večernih urah prijetno srečanje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne izgubljajte po nepotrebnem dragocenega časa. Srečen zaključek prevzete dolžnosti. Zadovoljstvo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prijatelj bo potreboval vašo pomoč. Koristni pogovori. Odlična moralna forma. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V običajno delo bo treba vnesti kako novost. Vaše privatno življenje bo polno intenzivnega doživljanja. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) U-speh, ki ste ga dosegli, bo težko ohraniti. Po nepotrebnem utegnete povzročiti ljubosumnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odlično razpoloženje na delovnem področju. V jutranjih urah važne odločitve. Zaskrbljenost v družini. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. H.) Potrebna bo previdnost, če hočete preprečiti neprijetno presenečenje. Dobili boste priznanje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Samo z mirnostjo lahko rešite probleme. Komplikacije v odnosih z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Upoštevajoč kritike, ki so vam lahko samo v korist. Okoliščine vam bodo omogočile uveljavitev. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaš ugled se bo povečal zaradi delavnosti. Ljubljena oseba vam bo pripravila zadovoljstvo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pred delom, ki vas čaka, ne bo odveč živčni odmor. Prijetne ure v družbi starih prijateljev. no vsoto za davek in jo po pošti ali kako drugače dostavlja davčni upravi. Ob koncu leta pa prijavi svoje letne dohodke in na osnovi tega se mu določi višina davka. Če je v 12 mesecih v obrokih vnaprej plačal manj kot mu, glede na višino letnih dohodkov pritiče, bo moral to plečati. V primeru pa, če je s svojimi mesečnimi obroki vplačal več kot bi mu po letnih dohodkih pritikalo, mu davčna uprava preostanek vrne in hkrati na ta znesek plača tudi obresti in sicer celih 9 odstotkov. Seveda se zdi vse to tako idealno, da je malone neverjetno. To pa vendarle velja za pretežno večino Švedov, pa čeprav je verjetno tudi na Švedskem kdo, ki se izogne celotnemu plačilu davka. Pri tem pa velja dodati še nekaj. Ob koncu leta se višina davka ne določa po neki stalni normi ali lestvici, pač pa v smislu potreb državnega proračuna. V primeru da je državni proračun deficitaren, bodo davki višji, da se s tem krije primanjkljaj v proračunu, če pa se kaže v državnem proračunu višek, kar se na švedskem včasih, pa čeprav le včasih, zgodi, bodo davčni ob-vezanci nlačali nižji davek Da pa na švedskem ni tako malo državljanov, ki redno in »velikodušno* plačujejo davke vnaprej, vidimo iz naslednjega podatka: za leto 1972 bodo v teh dneh davčne uprave vrnile preveč velikodušnim davkoplačevalcem nič manj kot 4 milijarde švedskih kron, to se pravi okoli 500 milijard lir v naši valuti. reviji. Koj zatem je prišel iz sobe njen moz Berto. To je precej razpotegnjen možakar, 59 iet, pla-vih las, v obraz bolj bledoličen, toda gibčnih kretenj, za okolico pa na zelo dobrem glasu. Od vedno je zaveden Slovenec, naprednih idej, skrben gospodar in kadar je potrebno vedno na roko vsakomur, ki potrebuje pomoči. Iz nekega kotička je takoj prinesel na mizo večjo steklenico odličnega vina, ki nam je kaj kmalu razvezalo jezike: Tu med nami je kmalu steklo prijetno kramljanje Kocijančičevi na Pečnjem so bili nekoč zelo številna beneška družina. Že davno umrla oče Dreja in mati Marija sta imela nič manj kot 17 otrok, to se pravi za celo četo naraščaja. V zadnji vojni jih je bilo živih še osem, pet hčera in trije sinovi in sicer Alojz - Vigion, Berto in Miha. Prvi se je smrtno ponesrečil 1968. Danes je na Pečnjem ostal edino Berto. Z ženo Čele-sto sta imela tri hčere in dva sina, ki pa sta oba umrla. Strašno ju je prizadela nenadna smrt 27-letnega Remigija, ko je 8. decembra 1967 v hudi zimski noči brez sleherne pomoči podlegel slabosti ob gorski stezi med Podrom in Pečnjem. V partizanskem boju so sodelovali vsi trije bratje Kocijančič: Vigion, Berto in Miha. S ponosom lahko zabeležimo, da med prebivalci Gorenjega in Dolenjega Pečnjega mea vojno ni bilo izdajalca. V vsaki hiši smo bib partizani toplo sprejeti in ijuuje so nam postregli, kolikor so pač mogli. Velikega gostoljubja in zares človeške pomoči sem bil med vojno deležen pri družini Berta Kocijančiča tudi jaz in krivičen bi bil, če bi tega ne priznal tudi danes, 30 let od tedaj, ko je v nas, beneških Slovencih prišlo do velikega duševno - ideološkega preobrata. Kot njegova brata Vigion in Miha, je tudi Bertova družina z vso vnemo delovala za slovensko partizansko gibanje. Še danes se pogosto spominjam tega, da mi je čelesta neštetokrat prekuhala vse, kar sem i-mel na sebi, kajti od koderkoli sem prišel na svojih partizanskih poteh, sem vedno prinesel s sabo veliko — uši. Verjetno smo jih bili polni vsi, toda drugi so morda bili do tega mrčesa bolj strpni kot sem bil jaz. Berto in Čelesta sta s svojo družino bivala in delala skoraj štiri leta v Imenju, v goriških Brdih. Na Pečnje sta se vrnila septembra 1942 in se nista več selila. V tem času pa sta v Brdih spoznala veliko ljudi in Berto pravi, da je pri Kobalarju nad Vrhovljem prišel prvič v stik s partizani. Bilo je to marca 1942. Istega leta je imel stike tudi s partizanom Ivanom iz kraja Ladri na Kobariškem. Ko nam je to pripovedoval, smo ga vprašali, kaj se spominja o prvem pohodu slovenskih partizanov v Benečijo. «Pred razpadom Italije, poleti 1943, je bil prvi partizanski pohod v naše kraje in to vse do zahodne Benečije. Vodil ga je general Jaka Avšič. Nekateri partizani so se tedaj zglasili pri meni na Pečnjem. To so bili tisti, s katerimi smo se dobro leto prej spoznali pri Kobalarju v Brdih*. Nato se je naš pogovor prenesel na bitko na Matajurju in Berto nam je iz svojih spominov povedal naslednje: »Zmeraj se živo spominjam te velike tragedije XVII. Gregorčičeve brigade, ki jo je izdal njen 4, >* • :: %f | IT Kocijančičevi pred svojim domom v Pečnjem poleti 1968. Od desne: Berto, svakinja Tončka s hčerko Danico, čelesta in Bertov brat Miha komandant sam, ki so ga preživeli borci brigade že nekaj dni za tem obsodili na smrt in u-smrtili. V škornju so mu našli nemške dokumente in je torej delal za Nemce. Dan pred borbo na Matajurju so bili borci Gregorčičeve brigade tudi pri nas na Pečnjem. Poznal sem jih še iz Brd. Bili so Betka, Milica, A-na, Rudi, Evgen Marinič, Slavko Zorzut, Laško in drugi. Dali smo jim, kar smo premogli. Naslednjega dne je zaradi izdajstva padlo na Matajurju nad 30 borcev in bork, med njimi tudi Ana Juretič - Drejčeva iz Ime-nja, s katero smo bili še v prejšnjih letih dobri prijatelji. Nemci so jo hudo ranili nad vasjo Matajur. Dolgo je vzdihovala in tožila in prvi so prišii k njej prav Nemci, ki so jo bili ranili in so jo pri polni zavesti usmrtili, še prej pa zverinsko mučili. Berto in čelesta, ki se bližata «sedmim križem*, sta nekoliko bolehna, pa tudi utrujena od trdega dela na skopi gorski kmetiji. Pa tudi od vojne in skrbi za vsakdanji kruh. Preživljata se z obdelovanjem onih majhnih parcel ter s skromno Bertovo pokojnino. In vendar je v njuni hiši dobrodošel vsakdo, ki ju obišče. Vsakomur ponudita stol in kar trenutno premoreta. Ko smo odhajali, sta nam «zaducala», da naj ju spet v kratkem obiščemo. Anton Birtič - Mečana «Bobbyjeva» mati proti «vietnamskemu poko!u» HEIDELBERG, 18. — Mati svetovnega šahovskega prvaka Bob-byja jriscnerja bo tožila ameriškega obrambnega ministra in obsoja odnašanje ameriške vojske, ker da sta jo ava agenta ameriške vojaške policije «kot vrečo krompirja* vrgla iz ameriškega vojaškega o-porisča v Heidelbergu na ulico, na pločnik. «Tožila bom obrambnega ministra — je rekla dr. Regina Fischer - Pustan, mati svetovnega šahovskega prvaka, 59-letna gospa, ki na lastno pest vodi po mestih Zah. Nemčije borbo proti vojni v Vietnamu. Glasniki ameriškega poveljstva v Zah. Nemčiji trdijo, da ne vedo nič o nekem incidentu, ona pa vztraja na tem, da se je spopadla s poučijo. Njen opis je naslednji: «Bila sem na ulici pred vojašnico Patton. Delila sem ameriškim vojakom protestne letake proti, temu, kar se dogaja v Vietnamu. In v trenutku se je pojavil pred menoj nemški policaj, ki mi je rekel, da kršim nemški zakon. Rekel mi je «Ste Američanka in kot takšna ne morete deliti letakov na javnem mestu*. Kot je dr. Regina Fischer - Pustan še povedala, ji je zahodno-nemški policaj še rekel, da če hoče še nadalje dehti letake vojakom. mora z javnega mesta, z ulice stopiti v vojašnico. «Prijel me je — je nadaljevala dr. Fischer - Pustan — za roko, da bi me pospremil v vojašnico. Toda komaj je obrnil hrbet, že sta bila pri meni dva agenta ameriške vojaške policije, ki sta me zagrabila in roe potisnila v neko sobo in mi ukazala, da naj se od tod ne premaknem*. Dr. Fischer - Pustan je tudi povedala, da se ji je v trenutku zazdelo, da je že aretirana. Zato je zahtevala, naj ji pokličejo odvetnika. Ko pa tega niso hoteli, jih je prosila, naj bi v njenem imenu {»klicala odvetnika neka njej prijateljsko razpoložena oseba. Toda od tega ni bilo nič, pač pa je nenadoma prišel v sobo neki polkovnik. «Rekla sem mu —* je dobesedno nadaljevala dr. Regina Fischer - Pustan — da ne razumem več, kaj počno z menoj, kaj se z menoj dogaja in da v Ameriki niso z menoj nikoli tako ravnali*. Odgovoril mi je: «Tu nismo v Ameriki*. Nato je naročil agentom naj me takoj spravijo odtod. Nato je dr. Regina Fischer - Postan, mati slovitega ameriškega šahista iz Brooklyna svojo prigodo nadaljevala takole: «Še preden sem se prav zavedela, kaj se Z menoj dogaja, so me prijeli za roke. in noge, me odvlekli iz sobe, me dvignili s tal in me surovo vrgli na pločnik*. «Kot vrečo krompirja*, je še dodala dr-Fischer - Pustan, ki ja eato zagrozila: «Obrnila sena se na odvetnika in tožila bom obrambnega ministra v Washingtonu. Jasno je. da zahtevam, da se mi oprosti vrhovni poveljnik ameriških sil 'f Evropi general Michael S. Davisom Podpolkovnik Donald Kingtoo, ki vodi stike ameriške vojske z javnostjo je rekel, da mu ta incident ni znan. Ve. da je dr. Fischer - Pustan, ki je sicer sp®" cialistka za otroške bolezni v Brco-klynu, prosila za dovoljenje, da sme obiskati ameriška oporišča v Nemčiji, da bi govorila vojakoin o vojni v Vietnamu. Na osnovi pravilnika, ki velja za ameriško vojsko in za NATO nasploh, Pa je bila njena prošnja odbita. Dr. Fischer - Pustan je imda zadnje čase vrsto protestnih nastopov proti »vietnamskemu pok?" lu» in to pred ameriškimi vojašnicami v Duesseldorfu. Koelnu. zahodnem Berlinu in drugod po Zahodni Nemčiji. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 M. Tomc: Simf. slika «Morje»; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Delo in gospodarstvo; 20.50 Koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRSI 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Literarna oddaja; 16.05 O nacistični zasedbi Trsta. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30. 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 10.00 Melodije; 10.15 Z nami je...; 11.30 Glasba in pesem; 11.45 Slov. ansambli; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Tretja stran; 14.50 Juke box; 15.00 Klavirske skladbe; 15.30 Plošče; 16.15 Ital. zbori; 17.00 Tops - pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktajl; 19.00 Zborovsko petje; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Top - hits; 21.30 Simf. koncert; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Plošče; 13.15 Nat «King» Cole; 13.27 Strnjena komedija; 14.00 I-talijanske popevke; 15.10 Glasba za mladino; 16.40 Spored za naj- PETEK, 19. JANUARJA 1973 mlajše; 17.05 «Sončnica»: 19.10 Sindikalno gospodarska rubrika; 19.25 Operna glasba; 20.20 Ponovitev; 21.15 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 «Alto gradimento*; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 »Nikoli ne veš»; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 19.55 Popevke; 20.50 Plošče; 22.43 Radijska priredba; 23.05 Revijski spored. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 12.15 Stravinski; 11.30 Respighi in Porrino; 15.15 Kvartet Borodin; 16.15 Angeli in Pagliaro; Aleksander Veliki; 16.50 Strani iz albuma; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 O voznosti cest; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Nalezljive bolezni. FILODIFIIZIJA 8.00 Koncert; 9.00 Baletna glasba; 9.40 Sodobna glasba: 10.10 Klavirske skladbe; 10.30 Kotikove skladbe; 12.15 Debussy: «Pelleas et Melisande*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 19.30 Poročila; 8.10 Glasbena ma- tineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Koncert za mlade; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Iz «Cavalleria rusti-cana»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Otroške pesmi; 15.40 Kitara, vihuela in lutnja; 16.00 «Vrtiljak»; 16.40 Ansambel Papetti; 17.10 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Signali*; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Dobri znanci; 20.00 Pevski zbori; 20.30 «Top-pcps»; 21:15 0 morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 šola; 12.30 Obisk v muzeju; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 15.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za mladino; 18.45 Glasbeni sporedi 19.15 Vohuni v odporniškem gibanju; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Aktualnosti; 22.00 Harmonike; 23.00 Dnevnik- II KANAL 17.00 Konjske dirke; 21.00 Dnevnik; 21.20 Rossinijeva «Pepelka»l JUG. TELEVIZIJA 17.45 Pozor, kamera teče... ij! risanka; 18.15 Obzornik; 18-3° profesor Baltazar — risanka! 18.40 Vzgojni problemi: Otrok s® boji; 18.50 Za boljši jezik; 18-5® Mozaik; 19.00 Madžarski slikaj: Bela Czobel; 19.45 Risanka; 20.66 in 22.45 TV dnevnik; 20.35 Zločin in kazen; 22.25 Operacija breZ skalpela — film. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila.1 20.30 Film «Zgodba o G. Marti nu»; 21.20 Slikar Jože Tisnikar 21.30 Zabavno - glasbena oddaja- NAMIZNI TENIS V NEAPLJU ZA EP Jutri italijanska reprezentanca proti Škotski (v drugi skupini) Sonja Miličeva bo tudi tokrat oblekla državni dres Po predvidevanju bi moralo biti to srečanje izenačeno Jutri bo Sonja Miličeva zopet na- no je Malesci še izrazil zadovolj- stopila v državni reprezentanci, ki se bo v tekmi, veljavni za evropski pokal (2. kakovostna skupina), srečala v Neaplju s Škotsko. Italija bo tokrat lahko zaigrala povsem sproščeno. Po dveh zmagah, proti Švici in Luksemburgu in po porazu z Grčijo, imajo «azzurri» že zagotovljeno mesto nekje na sredini lestvice. Preostajajo še tri srečanja: z Avstrijo morajo računati na gotov poraz, z Belgijo in škotsko Pa bo spopad precej izenačen. Tokrat je torej na vrsti škotska. Poleg Miličeve je trener Luccio Povabil v reprezentanco Bosija, Ma-lescija in mladega Rimljana Gion-tello. Giontella bo prvič nastopil v tem tekmovanju; njegova vključitev v reprezentanco pa tudi pomeni, da bo Luccio verjetno preizkusil kako novo kombinacijo. Doslej je namreč gotovo le, da bo Miliče-va nastopila v dvojici z Malesci-jem, o vsem ostalem pa bo padla odločitev v zadnjem trenutku. Kakšne so možnosti Italijanov? Doslej so se dvakrat srečali v fnoški konkurenci in obakrat je zmagala Italija. Res pa je, da so ti rezultati stari že nekaj let in so se na lanskem evropskem prvenstvu v Rotterdamu Škoti uvrstili na 14., Italijani pa na 21. mesto. Sicer pa je na vseh takih prvenstvih (za mesta nižje od osme-Sa) mnogo odvisno od žreba. Italijani so imeli v svoji skupini Sovjetsko zvezo, ki jih je s čistim 5:0 popolnoma pokopala; Škoti, katerih najmočnejši igralec je Sug-den, pa so naleteli na mnogo lažjo skuoino, v kateri ni bilo nobenega «velikana». Drugače je v ženski konkurenci, kjer ne moremo povedati prav ni-cesar, saj škotinje že vrsto let Jte nastopajo več na mednarodnih tekmovanjih. Obstajata le dva rezultata, ki pa sta za Italijo precej kritična, saj so škotinje dvakrat Premagale Italijanke. Naloga Miličeve bo torej tudi tokrat izredno težka. Tega pa ne rečemo zato, "a bi bil njen rezultat toliko pomembnejši. Dejstvo je, da je ženski namizni tenis v Italiji še na začetku in je vsaka primerjava na mednarodnem polju zelo težka. Škornje imajo že dolgoletno tradicijo m čeprav so v zadnjih letih nekoliko popustile, težko verjamemo, da Se je pri njih tehnična raven preveč znižala. Za konec pa naj povemo še, kar nam je o Miličevi dejal njen partner Malesci, s katerim smo se pogovorili v nedeljo v Nabrežini. O loriji se je namreč izrazil zelo laskavo, saj je dejal, da je nedvomno trenutno najboljša igralka v Italiji. Pohvalil je njen značaj in predvsem njeno trdno voljo do zmage ter dejal, da je verjetno ona najboljša igralka, kar jih je bilo v Italiji od začetka namiznega tenisa. To mesto je doslej pripadlo Gallijevi. Kot dokaz za svojo trdi-tev pa je navedel dejstvo, da je Grkinja Loukova premagala Galli-jevo a izgubila z Miličevo. Konč- ,,>iiiitim,iii,l,lll,|IIMII,l|llllllmlllllllIIIIM|liill|lnl SNEŽNE RAZMERE stvo, da nastopa letos v dvojici z Miličevo in je dejal, da je trdno uverjen, da bosta osvojila naslov državnega prvaka. S. J. NOGOMET . , MILAN, 18. — Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bodo zaostalo tekmo italijanske A lige, Inter — Lanerossi, odigrali v sredo, 31. januarja ob 14.30. Tekmo je sodnik prekinil (zaradi megle) 24. decembra. * * * FIRENCE, 18. — Tehnična komisija mladinske italijanske nogometne zveze je danes objavila seznam igralcev, ki bodo prišli v poštev za državno mladinsko reprezentanco. V prvi skupini, ki se bo zbrala v Covercianu 23. januarja, je tudi iz naše dežele dvojica igralcev: Beltramini (Pordenone) in napadalec Dri (Monfalcone). Dne 24. januarja pa se bo zbrala druga sku pina, v kateri bosta tudi vezna igralca Udineseja Comisso in Men-doza ter napadalec Triestine Lud-vvig. KOŠARKA MILAN, 18. — V povratni tekmi A skupine pokala evropskih košarkarskih prvakov je milanski Sim-menthal premagal španskega prvaka Real Madrid z 92:72. Ker so Španci v prvi tekmi zmagali z 18 točkami prednosti sta točki v skupnem seštevku pripadli Italijanom. Real Madrid je igral brez svojega asa Luyka. ODBOJKA TEDENSKI PREGLED Naše šesterke v štirih tekmah osvojile v tem kolu le 2 točki Le Kraševci so ostali tokrat neporaženi - Presenetljiv poraz Are Linee v A ligi Poletovi mladinci so sinoči v Trstu v prijateljski trening tekmi premagali Italsider z visokim izidom 114:73. Na sliki : mladi Openci preteklo nedeljo med tekmo s Servolano Prvi prvenstveni nastop v novem letu ni bil kaj prida uspešen za naše zastopnike. V štirih tekmah so osvojili samo dve točki. Praznih rok sta to pot ostali obe še-sterki v B ligi ter Dom iz Gorice v prvem kolu D lige. Edini, ki je častno zastopal našo odbojko, je bil samo Kras. B LIGA — članice Kljub temu, da sta Bor in Breg v zadnjem kolu prvega dela prvenstva zaigrala dobro in spodbudno sta morala prepustiti izkupiček nasprotnikoma. Odbojkarice iz Doline proti nevarnemu nasprotniku iz Alzana niso igrale podrejene vloge. Z novincem v tej ligi so se enakovredno kosale v vseh štirih setih, kolikor jih je bilo potrebno odigrati preden je Breg položil o-rožje. Prihod Klabjanove se že izdatno pozna pa čeprav je še daleč od najboljše forme. Škoda, da je TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH NOGOMETNIH PRVENSTEV Prihodnje kolo za noše enajsterice lahko v A skupini, težko v B skupini Naraščajniki Brega so na disciplinski lestvici pokala «Pacco» osvojili drugo mesto Trbiž 40 cm Ravascletto 30 - 60 cm Nevejsko sedlo 40 - 150 cm Piancavallo 45 cm Krvavec 40 cm Vogel 105 cm Komna 85 cm Kranjska gora 17 cm Velika planina 40 cm Golte 45 cm Pohorje 35 cm Bled 13 cm Pokljuka 30 cm Lokve 15 cm Bi vek 20 cm banica 28 cm Bovec 6 cm Ljubljana 3 cm Postojna 1 cm Vojsko 21 cm Kako je Mussolin Po novoletnem počitku se je v nedeljo nadaljeval povratni del mladinskega nogometnega prvenstva. Ob koncu tekmovanja za pokal «Pacco» je nogometna zveza objavila lestvico najbolj discipliniranih enajsteric. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je na tej lestvici Breg z dvema točkama na drugem mestu (za Muggesano). MLADINCI A SKUPINA V tej skupini so odigrali šesto kolo povratnega prvenstva. Giariz-zole, Rosandra in Cremcaffe so edine ekipe, ki lahko še osvoje prvo mesto- Trenutno imajo nekaj prednosti Giarizzole, ki imajo sicer enako število točk kot Rosandra, vendar so odigrale tekmo manj. Za naši enajsterici nedeljsko ko-'bilo uspešno. Gaja je komaj realizirala v tekmi s poprečnim Li pa zaprli v obrambo, kar je nasprotnik izkoristil in izenačil. Vesna je igrala proti Cremcaf-feju in je kljub borbeni in požrtvovalni igri zgubila. Porazu je botroval tudi sodnik, ki je v zadnjem delu tekme dosodil v korist Tržačanov krivično enajstmetrovko. V srečanju zadnjih na lestvici sta se Roianese in Demacori domenila za neodločen izid. Prihodnje kolo za naši ekipi ne bo preveč težko. Gaja bo gostila «Pepelko» prvenstva, Roianese. Že v prvi tekmi so «zeleno-rumeni» odnesli obe točki. Če se bodo potrudili tudi tokrat, bodo brez dvoma zopet osvojili obe točki. Nasprotnik Vesne bo Libertas Sv. Marko. Križani morajo zmagati, če si hočejo popraviti svoj položaj na lestvici. V ostalih tekmah predvidevamo zmago Ros andr e nad Campanella-md in Giarizzol nad Demacorijem. IZIDI: Vesna — Cremcaffe 1:2, Roianese — Demacori 2:2, Campanelle — Giarizzole 0:3, Gaja — Libertas Sv. Marko 1:1, Rosandra je počivala. LESTVICA: Giarizzole in Rosandra 21 točk, Cremcaffe 30, Gaja 14, Libertas Sv. Marko 12, Campanelle in Vesna 11, Demacori 6, Roianese 4. PARI PRIHODNJEGA KOLA: Vesna — Libertas Sv. Marko, Demacori — Giarizzole, Gaja — Roianese, Rosandra - Campanelle. Cremcaffe bo počival. B SKUPINA V B skupini sta bili obe slovenski enajsterici poraženi. Primorje je nastopilo proti S. Giovanniju le v desetih, čeprav so se vsi Proseča-nd zelo potrudili, so morali kloniti pred prvim z lestvice. Isto se je pripetilo Unionu. S porazom proti Don Boscu so Pod-lonjerci potrdili svoje zadnje mesto. Presenečenje je pripravil Libertas Sv. Sergij, ki je premagal Libertas iz Rocola. Z zmago nad Co-stalungo pa se je tržaški Libertas povzpel na drugo mesto. Nedeljsko kolo bo za obe slovenski enajsterici zahtevno. Primorje se bo spoprijelo z Don Boscom. Prosečanj morajo na vsak način zmagati, če se hočejo uvrstiti na četrto mesto. Union bo imel v gosteh tržaški Libertas. Naloga Pod-lonjercev bo brez dvoma lezka, vsekakor pa bi.?«J«rtiko naši nogometaši pripravili , presenečenje. Zanimiva oo tudi tekma med S. Gio-vannijem in Opicino Super caffe, ki bo odločilna za prvo mesto. IZIDI; S. Giovanni — Primorje 2.0, Libertas TS — Costalunga 3:1 Don Bosco — Union 2:0, Libertas Sv. Sergij — Libertas Rocol 2 0, Opi-cina Supercaffe je počival. LESTVICA: S. Giovanni 22, Opicina Supercaffe in Libertas TS 20, Don Bosco 16, Primorje 13, Libertas Rocol 11, Costalunga in Libertas Sv. Sergij 7, Union 4. PARI PRIHODNJEGA KOLA: S. Giovanni — Opicina Supercaffe, Costalunga — Libertas Rocol, Primorje — Don Bosco, Union — Libertas TS, Libertas Sv. Sergij bo počival. M. K. Lokev, Šempetra, Solkana, Izole in Kopra. Po načrtu bo tečaj zaključen v začetku februarja, tako da bodo novi vaditelji lahko že letos pomagali pri smučarskih tečajih, ki jih je na Goriškem področju vedno več. SMUČARJI MEBLA SO TEKMOVALI Na Laznah so imeli svoj prvi smučarski tečaj smučarji iz Mebla, ki jih je iz leta v leto več. Na tečaju je sodelovalo kar 15 smučarjev tega velikega kolektiva, na koncu pa so priredili tudi svoje prvo tekmovanje in to kar v treh razredih. Izidi. Ženske: 1. Batistič, 2. Bergant, 3. Vovk. Rekreacijski razred: 1. Jelerčič, 2. Brajnik, 3. Debeljak. Tekmovalni razred: 1. Kolenc, 2. Širca, 3. Curk. Rajmund Kolenc MUČANJE Tečaj za smučarske vaditelje na lažni Tudi letos je zbor smučarskih učiteljev, vaditeljev in trenerjev Nova Gorica priredil tečaj za nove smučarske vaditelje, ki se je pričel prejšnjo soboto in nedeljo na Laznah pri Lokvah. Tečaj, ki obsega praktični in teoretični del, bo trajal skupno pet sobot in pet nedelj. Tečaj, ki ga vodita smučarska učitelja in profesorja telesne kulture Ostrež Peter in De Breja Viljem, trenutno obiskuje 24 tečajnikov iz Nove Gorice, Anhovega, Smučarski tečaj SPDT Razpored odhodov iz Trsta in okolice SPDT obvešča, da se v nedeljo, 21. januarja prične smučarski tečaj. Tečajniki bodo vadili pri Sv. Antonu (začetniki) in v Žabnicali (nadaljevalni razredi). Odhodi avtobusov: AVTOBUS A: ob 6.00 iz Trsta, Ul. Cicerone AVTOBUS B: ob 6.00 iz Trsta, Ul. Cicerone ob 6.15 iz Rojana, Ul. Barbariga — Ul. Udine ob 6.20 pri svetilniku in mitnici ob 6.35 iz Nabrežine, avtobusna postaja ob 6.40 iz Sesljana, glavno križišče -Vižovlje AVTOBUS C: ob 6.00 s Proseka, Kržada AVTOBUS D: ob 6.00 iz Trsta, UL Cicerone ob 6.15 z Opčin, izpred postaje o-penskega tramvaja ob 6.25 iz Križa, avtobusna postaja. Tečajniki so naprošeni, da povedo šoferju kje izstopijo, zaradi pravilne zložitve smuči. V izletniških seznamih so vključeni vsi izletniki, ki so se vpisali decembra meseca in so voznino poravnali. Da bi se preprečili nepotrebni zastoji, prosimo izletnike, da se predčasno pozanimajo v kateri avtobus spadajo. Seznami so v Ulici Geppa. AVTOMOBILIZEM 42. RALLY MONTECARLO Iz osmih evropskih mest starta danes 313 posadk Sodelovanje na tem tekmovanju je izredno zapleteno Danes bo startal iz osmih evropskih mest 42. rally Montecarlo, ki je med najbolj bogatimi in pomembnimi avtomobilskimi prireditvami. Napor nastopajočih tvrdk in posadk je izreden: za vsakim vozilom je cela mala industrija pomožnih služb, vse je izračunano do potankosti, vsaka, še tako nepojmljiva težava, je že vnaprej vračunana in moštva so nanjo pripravljena. Vremenske razmere, ki jih bo 313 nastopajočih parov srečalo, in izredna dolžina proge, pa bo postavilo vozila in šoferje pred vsakovrstne težave, tako da ni mogoče vsako leto predvideti zmagovalca, saj je premoč enega ali drugega često odvisna od golega naključja. Tako se je namreč zgodilo lani, ko je mladi Italijan Mu-nari nepričakovano prekinil serijo triumfov nordijskih vozačev in je s svojo solidno, a ne favorizirano lancio, premagal dosti bolj kvotira-ne avtomobile alpine renault in porsche. Sicer pa je celotni rally razdeljen v mnogo tekmovalnih skupin, za ekipe in posameznike. Avtomobili so razdeljeni v štiri skupine: serijski in neserijski turizem, ter serijski in neserijski veleturizem (to je vozila, ki so izdelana v najmanj 5000, 1000, oziroma 500 primerkih), prvi dve skupini pa imata 6 podskupin, drugi dve pa 2 podskupini. Predtekmovanje je razdeljeno na osem prog, nekoliko različne dolžine, s čemer je uravnovešena neenakost različnih zemljepisnih težav. Start bo, kot rečeno, iz osmih mest, in sicer iz Rima, Glasgowa, Frankfurta, Osla, Almerije, Monte-carla, Varšave in Aten. Posadke bodo morale porabiti za vožnjo točno določen čas (od tod prve kazenske točke) in se zbrati v Monaku do nedelje zvečer. Tu bodo opravile prvo izredno progo s poleta-po na kronometer, nato pa se bo pričel pravi finalni del s skupno progo. Ta se bo zaključila v sredo, nato pa bo za izbrano skupino posadk še zadnja serija voženj, ki bo v noči med četrtkom in petkom, 26. januarja, odločala o dokončnem zmagovalcu. KOŠARKA MADRID, 18. — «Žirafa-pivot» bo uradni znak evropskega košarkarskega prvenstva 1973 («Eurobasket 73»), ki bo na sporedu od 28. septembra do 7. oktobra v Barceloni in Badaloni v Španiji. Prvenstva se bo udeležilo 12 ekip, med katerimi je osem že uvrščenih. Poleg SZ in Jugoslavije, ki sta nosilki skupin, so doslej zagotovile svojo prisotnost, tudi Poljka, ČSSR, Italija, Bolgarija, Romunija in, seveda, Španija. Ostale štiri ekipe si bodo priborile mesto na tem prvenstvu na kvalifikacijskem turnirju meseca maja na Dunaju. HITROSTNO DRSANJE GRENOBLE, 18. — 27. in 28. t. m. bo v Grenoblu evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju. Prijavilo se je 36 drsalcev iz 14 držav, med katerimi je tudi Italija. OBVESTIUOi rioro ŠD Breg prireja v nedeljo, 28. t.m. avtobusni izlet v Nevegal. Vpisujejo: 4 ifeui n Bol junec — Boris Mihalič; Boršt — Edvin Rapotec; Dolina — Peter štranj; Domjo — Jordan Kralj. Odhod ob 6. uri od Domja. Cena 2.200 lir. Vpisovanje se zaključi v sredo, 24. t.m. DVIGANJE UTEŽI BUDIMPEŠTA, 18. — Madžarska zveza za dviganje uteži je sklenila organizirati od 11. do 13. maja letos «miini» svetovno prvenstvo v dviganju uteži. Na njem bo sodelovalo 15 držav. v nedeljo manjkala Barutova, če ne bi gostjam predla povsem drugačna. Naš drugi zastopnik v tej kategoriji, Bor, je v Bergamu zaigral kot še nikoli v letošnjem prvenstvu. Vse to pa, žal ni zadostovalo, da bi ugnal odlične domačinke, ki so po prvem delu prvenstva v tej skupini še edina ekipa neporažena. Prednost Lovableja štirih točk bo v nadaljevanju izredno težko ali pa sploh nemogoče nadoknaditi. Nesrečno zgubljena tekma v Brescii z Libertasom se bo še bridko maščevala. Ostali dve tekmi v tej skupini sta se končali po pričakovanjih. Primavera je pred domačimi gledalci potegnila krajši konec. Prav tako je še vedno praznih rok AGI iz Gorice, ki bi kmalu v Gottolen-gu poskrbel za nemajhno presenečenje. Proti domačemu Vignoniju je vodil v setih že z 2:0. Na vrhu lestvice je Lovable, ki ima 14 točk. Bor je po sedmem kolu dobil spremstvo (in to presenetljivo dobrega novinca Alzano) in imata oba po 10 točk. Varne sredine lestvice se trdno držita Vignoni in Libertas iz Brescie. Začelje lestvice je tudi nespremenjeno in Primavera Marzotto, Breg ter AGI plujejo v izredno razburkanem in nevarnem morju. IZIDI 7. KOLA: Lovable — Bor 3:2, Primavera Marzotto — Libertas Brescia 1:3, Breg — Alzano 1:3, Vignoni — AGI Gorica 3:2. LESTVICA: Lovable 14, Bor in Alzano 10, Vignoni in Libertas Brescia 8, Primavera Marzotto 4, Breg 2 in AGI brez točke. PRIHODNJE 8. KOLO: AGI Gorica — Bor, Primavera — Lovable, Vignoni — Alzano, Breg — Libertas Brescia. C LIGA — člani Preteklo kolo je prineslo tako prijetna kot bridka presenečenja. V vseh štirih tekmah pa so prevladale domače šesterke. Naš edini zastopnik v tej konkurenci je preteklo soboto prijetno presenetil. Odbojkarji iz Zgonika so na igrišču premagali vse nevšečnosti in so tako pospravili dve izredno dragoceni točki, ki se bosta v nadaljevanju prvenstva še izdatno obrestovali. Kljub zmagi pa se je Kras povzpel na lestvici samo za mesto višje. Njihov zaostanek za vodečimi gasilci iz Trevisa je samo ne kaj- točk in; tudi Libertas iz Padove ter v soboto 'premagani Caldini iz- Gorice' imata enako število točb. Nepričakovano je Libertas iz našega' mesta" v soboto zgubil srečanje v Trevisu proti ekipi DaJ-l’Acqua in je tako sedaj na drugem mestu lestvice. V sedmem kolu je novinec v tej ligi, ACEGAT, končno le prišel do prve zmage na račun (iz tekme v tekmo slabše) Scaiole iz Mantove. IZIDI 7. KOLA: Libertas Padova — ACLI Montecchio 3:0, Kras — Caldini Gorica 3:1, Dall’Acqua — Libertas Trst 3:0, ACEGAT — Scaiola 3:1. LESTVICA: Dall’Acqua in Libertas Trst 10, Libertas Padova, Caldini Gorica in Kras 8, ACLI Montecchio 6, Scaiola 4, ACEGAT 2. PRIHODNJE 8. KOLO: Kras — Brežanke so v nedeljo pokazale v tekmi z Alzanom boljšo igro kot običajno Libertas Padova, ACEGAT — Libertas Trst, Scaiola — ACLI Montecchio, Dall’Acqua — Caldini. D LIGA — člani V prvem kolu te lige je naš edini zastopnik, in obenem novinec, Dom iz Gorice gladko zgubil s 3:0. Resnici na ljubo, okrnjeni Goričani niso niti odpotovali v Mestre z večjimi upi na zmago, saj spada šesterka Codognato med favorite za končno zmago v tej skupini. V drugem kolu bo igral Dom doma z GMT iz Trsta. A LIGA — člani Največje presenečenje 13. kola prve lige pri članih nedvomno predstavljajo poraz Ugaša iz našega mesta in to doma proti Casadiu iz Ravenne. Are Linea je preteklo soboto zaigrala brez volje do zmage in drugega izhoda kot poraz ni bilo mogoče ne zahtevati in toliko manj pričakovati. IZIDI 13. KOLA: CUS Parma — Minelli 3:1, Virtus — Lubiam 1:3, CUS Turin — Ruini 0:3, Are Linea — Casadio 1:3, Gargano — CUS Piza 3:1, Panini — Brumi 3:0. LESTVICA: Lubiam 26, Panini 24, Riuni 22, Casadio 16, CUS Parma in Gargano 12, Brumi, CUS Piza in Are Linea 10, CUS Turin 6, Minelli in Virtus Ancona 4. V tretjem povratnem kolu igra Are Linea v Pizi s šesterko univerzitetnega športnega krožka. A LIGA — članice Prvo povratno kolo prvoligaškega prvenstva pri članicah ni prineslo nobenega presenečenja. Prve tri šesterke na lestvici so zanesljivo zmagale v gosteh. Bartoli La Torre pa je prepustil Presolani doma set. Letos okrnjeni in s tem slabi Cogne je zgubil v Aosti s poprečno Coma Mobili iz Modene. IZIDI 10. KOLA: La Torre — Presolana 3:1, Trili — CUS Parma 0:3, Minelli — Casagrande 0:3, Fi-sa Tifernum — Fini 0:3, Cogne — Coma 1:3. LESTVICA: Fini 20, Bartoli 18, Casagrande 16, CUS Parma 14, Coma 12, Presolana 8, Trili 6, Cogne 4, Fisa Tifernum 2 in Minelli brez točk. Jutri zvečer bo v Pordenonu izredno zanimivo srečanje med domačim Casagrandejem in ekipo Bartoli La Torre iz Reggio Emi-lie. Prvo tekmo je La Torre doma prepričljivo osvojil s čistim 3:0. B LIGA — člani Skupina A Zmagovita pot odlične Petrarce iz Padove se še naprej neprekinjeno in premočno nadaljuje. V 13 tekmah so Ambrozjak in tovariši zgubili samo tri sete. Na vrhu je napredovanje v prvo ligo že odločeno. Precej večja gneča pa je na dnu lestvice. Kandidatov za izpad je kar precej in to celo pet. IZIDI 13. KOLA: Gramsci — O-limpia 3:1, Petrarca — Gritti 3:0, CUS Benetke — Ferroni 3:1, SREM — Termoshell 3:1, Unipol — Bu-mor 3:1, CUS Milan — Alessan dria 2:3. LESTVICA: Petrarca 26, Alessan-dria 22, Unipol 18, Ferroni '6, Gramsci in SPEM 14, Gritti 12, CUS Benetke 10, Termoshel' 8, Bu-mor in CUS Milan 6, Olimpia Ver-celli 4. Skupina B Podobno kot v prvi skupini tudi v tej ekipa Ariccia iz Rima kroji usodo prvenstva že od samega začetka. Kot Petrarca, je tudi Ariccia še nepremagana in s tem oo slej ko prej tudi prestolnica ponovno dobila prvoligaša. Tudi spodnji del lestvice je prav tako nejasen v B kot v A skupini. Podoba je zrcalno enaka, saj je pet kandidatov za selitev v nižjo ligo. IZIDI 12. KOLA: UŠ Palermo — Grassi 3:0, San Gabriele — Padu-la 3:2, CUS L’Aquila — Ariccia 0:3, Cuel Normanni — Carabinieri 3:0, Lancia — Falchi 3:1. LESTVICA: Ariccia 24, San Oh-briele 20. US Palermo in Falchi 16, Esercito in Grassi 12, CUS L’Aquila 8, Padula 6, Cuel Normanni in Lancia 6, Carabinieri 4. G. F. min m ib 1122 Kmetom ni ostalo drugega, kot da so skušali sami doseči Pravičnejšo razdelitev zemlje. V letu 1919, zlasti v mesecih juhju in avgustu, komaj nekaj mesecev po končani vojni je Italijo zajel val kmečkih nemirov, ki so dosegli svoj višek 2 zasedbo veleposestniške zemlje, predvsem one, ki je bila Neobdelana, v mnogih primerih pa tudi obdelane. To gibanje bilo množično, intenzivno in močno. Zajelo je v enaki meri daljne kraje zaostalega, revnega, večno lačnega juga kot tudi ^šate pokrajine razvitega severa, Padske doline na primer. Kmetje so se polastili zemlje celo v neposredni okolici Ri-1113 • Z rdečimi zastavami na čelu in ob zvokih koračnic vaških Sodb na pihala, pogosto ob zvenenju zvonov na vaških cerkvah, 80 se dolgi sprevodi vaškega proletariata, mezdnih delavcev 'N brezzemljašev z ženami in otroki lotili podiranja in odstra-jevanja mejnih znamenj in ograj na bogataških zemljiščih lri jih začeli parceflirati v imenu neke nove pravice, ki so jo 2vajali sami. Sindikalna organizacija, v katero so bili vklju-®ni tudi poljedelski delavci, je podprla to delavsko gibanje in r*1J dajala smernice. Aktivisti Socialistične stranke so bili v ajvečji meri pri organiziranju krajevnih akcij in manifesta-^ neposredno prisotni. Zanimivo je, da se je v istem času širilo tudi neko podobno '-Janje, ki so ga imenovali «beli boljševizem)). Tudi to gibanje je imelo za cilj zasedbo neobdelanih zemljišč, s to razliko, da so te akcije oziroma to gibanje organizirali in vodili aktivisti Ljudske stranke, t. j. katoličani. Načeloval mu je vplivni član Ljudske (danes krščansko - demokratske) stranke poslanec Gnido Miglioli. Njegov smoter je bil, da kmetje dobe zemljo, ki jo bodo sami obdelovali. Združevali bi se v nekakšnih kolektivnih gospodarstvih ali farmah, sami bi tudi sodelovali v u-pravljanju bakegale podjetja, na katerega čelu bi stal svet kot neka vrsta samoupravnega organa. Množičnost kmečkega gibanja v tem letu neposredno po končani vojni, neglede na politično barvo in pripadnost tistih, ki so ga vodili ter v njem sodelovali, priča, poudarjajo zgodovinarji, kako veliki sta bili lakota za zemljo in pa želja ljudi, da bi prišli do kosa zemljišča, katerega plodovi bi pripadali njim, ne pa komu drugemu. Tako stanje do neke mere lahko pojasnijo podatki o lastništvu zemlje. Do vojne, t. j. do 1. 1914, je, kot rečeno, 55 odstotkov prebivalstva živelo od kmetijstva, ki je bilo last petih milijonov posestnikov oziroma lastnikov zemlje. Toda devet desetin teh posestnikov ni premoglo 1 ha zemlje, vsega skupaj niti tri milijone ha od skupnih 22 milijonov ha obdelovalne zemlje. Ker jim lastna zemlja ni zadostovala za življenje so bili primorani obdelovati tujo, bodisi kot spolovinarji, bodisi kot mezdni poljedelski delavci. Poleg teh drobnih gospodarjev, pa je v tem času obstojala tudi velika množica poljedelskih delavcev brez zemlje, pravih proletarcev, M nimajo nič drugega razen para rok, s katerimi obdelujejo tujo zemljo. To je najrevnejši in najbolj izkoriščani sloj italijanskega vaškega prebivalstva in vsaka gospodarska kriza najtežje prizadeva prav nje, ker jim gospodarji zmanjšajo mezde ali pa jim enostavno ne dajo več dela. A v tem pogledu so bili povsem nemočni, ker niso bili zaščiteni, ni jih ščitil noben učinkovit zakon, niti strokovna organizacija. Pogosto so morali delati ves dan za najndžjo plačo, pa tudi takega ali podobnega posla si niso mogli zago- toviti za stalno, marveč samo v času sezonskih del. Njihova lakota za zemljo je bila še večja kot pri onih, ki so jo že nekaj imeli. Na vasi je vrelo kot v vulkanu. Zdelo se je, da bo to nezadovoljstvo težko obvladati in obrzdati. V istem času je vlada predložila parlamentu zakon o dodelitvi kmetom tistih zemljišč, ki jih lastniki niso obdelovali. V teku leta dni pa je bilo na osnovi tega zavoda dodeljenih neposrednim obdelovalcem komaj 27.000 hektarov, kaplja v morju, čeprav so brez-zemljaši in spolovinarji organizirali nad 500 stavk. Vendar so dosegli določeno povišanje mezd, osemurni delovni dan in zagotovitev določenega števila delovnih dni v letu. Toda tista sila, ki je vsem dogodkom v burnem povojnem času vtisnila najgloblji pečat, so bili industrijski delavci, predvsem kovinarji. Industrijski proletariat pred vojno sploh ni obstajal, vsaj ne v modernem smislu te besede, ker je bila proizvodnja predvsem obrtniškega značaja. Od 243.926 podjetij jih leta 1911 n.pr. 160.496 ni zaposlovalo več kot pet delavcev, računajoč tudi lastnika delavnice ali «tvomice». Šele v teku vojne, kot je videti iz prej navedenega primera tvomice «An-saldo» v Genovi, je prišlo do večje koncentracije delavcev predvsem v treh mestih: Turinu, Milanu in Genovi, t. j. v že prej omenjenem trikotu. To so bili specializirani delavci in ne vajenci ali pomočniki, to so bili tisti, ki so kmaiu, po besedah nekega zgodovinarja, postali oklepna divizija delavskega, socialističnega in komunističnega gibanja v Italiji, že pred vojno so šli ti proletarski borbeni odredi skozi prvi ognjeni krst v bitkah proti vojni, vojnim težkočam in vsem vojnim tegobam, ki so jih oni najbolj in najneposredneje občutili na lastnih plečih. V povojnem obdobju, ko so prenehali veljati vojni zakoni, na osnovi katerih so bili kaznovani udeleženci delavskih akcij in stavk, je razredna borba italijanskega proletariata dosegla še širši obseg in novo viogo. Na podražitev življenjskih potrebščin in nasploh življenjskih stroškov so delavci odgovorili s stavkami, ki so bile vse bolj organizirane, trdne, enotne in odločne. Zato so dosegli določene uspehe, kot na primer večje plače, osemurni delovni čas, raširitev pravic tovarniških notranjih komisij, ukrepe proti nesrečam na delu, izboljšanje higienskih pogojev itd. S časom pa se delavske zahteve niso omejevale le na izboljšanje ekonomskega položaja delavskega razreda, temveč so se razširile tudi na področje borbe za dosego določenih političnih pravic, za večjo demokracijo in svobodo. Dva dejavnika sta bila, ki sta odločilno vplivala na krepitev in širjenje delavskega gibanja v letih 1919 in 1920. Prvega je predstavljala zmaga oktobrske revolucije v Rusiji, čeprav se v tem času še ni moglo mnogo vedeti o tej revoluciji, o boljševikih in Leninu, je italijanski proletariat dobro doumel važnost ter svetovno - zgodovinski pomen tega dogodka. Italijanski delavci so vedeli, da je to prva zmagovita socialistična revolucija na svetu, da so tam delavci prevzeli oblast, da so razdelili zemljo kmetom. Porajalo se je razpoloženje, da se «tudi v Italiji napravi kot v Rusiji«. Železničarji so organizirali množične stavke in sabotaže, da bi preprečili odhod vlakov, s katerimi se je iz Italije in preko nje pošiljalo orožje četam, ki so skušale uničiti mlado boljševiško republiko in Lenina. Drugi dejavnik je bil da, do se v nedrih stare, reformistične Socialistične stranke Italije začele pojavljati nove, mlade sile, ki so na drugačen način in z drugačnimi očmi gledale na borbo za socializem v Italiji, a so jo začele tudi drugače voditi. Tu je predvsem Turin, kjer je politično deloval mladi socialist Antonio Gramsci. Pod njegovim vodstvom se je torinska sekcija Socialistične stranke Italije kmalu spremenila v pravo revolucionarno organizacijo tamiskih kovinarjev. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Monfecchi 6/11 P P 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Uprava TRST Ul. Monfecchi 6/11 Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Monfecchi 6/111 Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. januarja 1973 Za SFRJ Tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst PO PREKINITVI POGAJANJ Zfl OBNOVITEV DELOVNE POGODBE KOVINARJEV Minister za delo Coppo se je sestal s predstavniki delavcev in podjetnikov Tajniki sindikalnih organizacij kovinarjev trdijo, da ne obstajajo še pogoji za ministrovo posredovanje - Dokument CGIL, CISL in UIL o stališču zveze zdravnikov RIM, 18. — Kot je že včeraj napovedal, se je minister za delo Coppo danes sestal s predstavniki zveze kovinarskih podjetij in tajniki treh sindikalnih organizacij, da bi ugotovil, ali je možno posredovanje za obnovitev pogajanj z« podpis nove delovne pogodbe. Minister je najprej sprejel predsednika in podpredsednika Feder-meccaniche, ki sta po pogovoru izjavila, da je minister želel neposredne informacije o pogajanjih in zlasti o spornih točkah, ki so bile vzrok za prekinitev pogajanj. «Mi smo obrazložili ministru — je dejal predsednik. Federmeceanice Valle — naše stališče in smo poudarili našo pripravljenost, da sklenemo tako pogodbo, ki je za nas sprejemljiva». Kar zadieva možonst ministrovega posredovanja, so predstavniki delodajalcev izjavili, da v tem trenutku še ni mogoče vedeti, ali bo minister posegel ali pa ne, kar zadeva obnovitev pogajanj med sindikati in Intersindora pa je Valle iz-, javil, da imajo poldržavna podjetja povsem drugačne zahteve in probleme od zasebnih in zato ni za podjetnike sprejemljiva vsakršna rešitev, ki jo sprejme Intersind. Po predstavnikih delodajalcev je minister za delo sprejel tajnike treh sindikalnih organizacij kovinarskih delavcev Carnitija, Trenti-na in Benvenuta, ki so po pogovoru s Coppom izjavili, da po njihovem mnenju še ne obstajajo pogoji za posredovanje ministra. Predstavniki delavskih organizacij so med sestankom obrazložili ministru svoje stališče in sicer, da si podjetja lahko prevzamejo v breme nove izdatke, ki jih predvideva zahtevna platforma kovinarjev. Danes zjutraj so se trije tajniki sindikalnih organizacij kovinarjev sestali s predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, da bi skupno preučili položaj, untem ko so delodajalci enostransko prekinili pogajanja za obnovitev pogodbe. Ob koncu srečanja so sindikalisti poudarili, da so vsi udeleženci soglašali, da je treba brezpogojno podpreti boj kovinarskih delavcev za dosego svojih pravic. Popoldne so sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL objavile dokument, v katerem pozivajo vse delavce, naj podprejo kovinarje v boju za obnovitev delovne pogodbe. Tajništvo sindikalne federacije je odločilo, da bo brezpogojno podprlo vsedržavno manifestacijo, ki jo bodo kovinarji priredili v Rimu 9. februarja in je povabilo predstavnike vseh kategorij, naj se udeležijo protestne demonstracije. V tej zvezi se bodo v ponedeljek sestali predstavniki vsedržavnih sindikatov industrijskih delavcev, da bi izčrpno preučili položaj in se dogovorili za pobude v podporo boja kovinarjev. Kar zadeva prekinitev pogajanj dokument sindikalne federacije pou darja, da je odgovornost prekinitve treba pripisati delodajalcem, ki izrabljajo trenutne težave malih podjetij, da oi zavrnili pravične zahteve delavcev in onemogočile izvajanje najpomembnejših sindikalnih dosežkov. Sindikalna federacija v zaključku svojega dokumenta poudarja, da poteg lormativnih in finančnih izboljšav, delavska organizacija zahteva predvsem izboljšanje delovnih pogojev, obrambo zaposlitve in pogodbene moči sindikata. V odgovor na odločitev organizacije zdravnikov, da bo prekinila za nedoločen čas vsak odnos z u-stanovo INAM zaradi prekinitve po- gajanj za obnovo konvencije, je sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL objavila dokument, v katerem poudarja, da je ta način boja nesprejemljiv. Sindikati poudarjajo, da bodo delavci najbolj prizadeti, ker bodo morali sami plačevati zdravila in ne iiodo prejemali Dolinske poapo-re. Na ta način je zdravniška organizacija zapravila možnost skupnega nastopa z delavci Sindikati poudarjajo, da s0 nekatere zahteve zdravnikov umestne (gre za odpravo birokratskega postopka in uvedbo enotnega termularija). Zahtevna platforma v celoti pa je zaostala, ker niso vanjo vključene zahteve za izboljšanje profesionalnega udejstvovanja zdravnikov. Ob koncu sindikalna federacija poziva delavce in zci^araake, naj sprožijo. skupne pobude za diskusijo o stvarnih problemih zdravstvenega področja. .............................................mm Nfl POBUDO RIMSKEGA DRŽAVNEGA PRflVDNIŠTVfl Preliminarna preiskava proti sodniku Dlmbrosiu Kaže, da milanski preiskovalni sodnik ni pravočasno izročil rimskim kolegom gradiva, ki so ga zahtevali RIM, 18. — Namestnik rimskega | V trenutku ko pišemo, ni še točno državnega pravdnika dr. Amato je za-1 znan postopek, katerega je osumljen VIRUS Vse kaže, da so ameriški visoki častniki zagrizeni «patrio-ti» le ko je treba pripravljati načrte za pokol vietnamskega ljudstva, medtem ko radi pozabijo na ljubezen do domovine, ko morajo izbirati med lastnim žepom in državnimi financami. Leta 1971 se je polovica upokojenih generalov ameriškega letalstva proglasila za invalide. Častnikom, ki so tako zvesto služili domovino, da so morali pohabljeni v vokoj, so seveda priznali višjo pokojnino, pri odpravnini pa so jim navrgli še kakšen tisočak (dolarjev seveda). Čudno pa se sliši da so zdravniki, ki so pregledali generale šest mesecev pred upokojitvijo, ugotovili da so bili zdravi kot riba v vodi in svosobm za upravljanje letal. Čeprav še ni dokončno ugotovljeno. kaže. da je znanstveno ime virusa, ki pohablja ameriške generale pred upokojitvijo, goljufija. VSE NEMKE NISO INGRID «Mi nismo lngrid» so izjavile časnikarjem užaljene Nemke, ki so zaposlene pri «Maison D’Allemagne» v Parizu pred začetkom procesa proti režiserju filma «Sex Shop». Kaj pa imajo pravzaprav proti imenu Ingrid, ki ie v Nemčiji še kar običajno? Tako se namreč imenuje dekle, ki ima v filmu nosilno vlogo. Režiser si jo je zamislil kot uslužbenko «Maison D’Allemagne» in jo je postavil golo v posteljo skupaj s prijateljica in lepim postavnim mladeničem. Dekleta so zahtevala kot povračilo za «oskrunjeno čash 1000 mark odškodnine. «Maison D’Allemagne» pa ni bila tako skromna in je zahtevala 50.000 mark odškodnine (9 milijonov lir). Režiserjev branilec je v svojem govoru poudaril da Ingridi-no vedenje ni nemoralno, rkvečjemu bi lahko dejali, da se vede nekoliko sproščeno». Sodniki niso izrekli razsodbe takoj pač pa so si vzeli nekaj dni časa za trezen premislek. čel preliminarno preiskavo proti milanskemu sodniku dr. Geradu D'Am-brosiu in možno je, da se bo moral sodnik zagovarjati pred obtožbo, da ni sporočil resnice rimskemu državnemu pravdništvu. Sodni postopek je povezan s smrtjo milanskega anarhista Giuseppa Pinellija in procesom proti odgovornemu uredniku anarhističnega glasila «Umanita Nuova» Alfonsu Failli. Po Pinellijevi smrti je milansko državno pravdništvo začelo preiskavo, ki jo je' poznrne ar^ivjralo. Gen^ra^ pravdništvo, ki ga je se vodil pokojni dr. Bianchi D'Espinosa ni soglašalo z zaključki prvega preiskovalnega postopka in je začelo sodni postopek proti komisarju Luigiju Calabresiju in drugim funkcionarjem političnega oddelka, milanske kvesture zaradi nenamernega umora. Preiskavo so zaupali dr. D'Ambrosiu. Istočasno je anarhistični tednik »Umanita Nuova» objavil članek, s katerim je obtoževal milanske policiste, da so ubili Pinellija in rimsko državno pravdništvo je začelo sodni postopek proti odgovornemu uredniku glasila Alfonsu Failli. Med preiskovalno razpravo so bili sodniki mnenja, da bi morali priložiti dokaznemu gradivu tudi obtožnico proti dr. Calabresiju in zato je sodišče maja lani zahtevalo dokument od dr. D’Ambrosia. Ta je odgovoril, da ne more ugoditi zahtevi rimskih kolegov, ker generalno pravdništvo ni še sestavilo dokončne obtožnice. Rimsko sodišče je zato začasno prekinilo proces proti časnikarju. Dokazno gradivo je milansko sodišče poslalo rimskim kolegom pred nekaj dnevi. Kaže, da so rimski sodniki ugotovili, da je omenjeno gradivo obstajalo še preden je prosilo zanj milansko sodišče, in od tod odprtje preliminarnega postopka. Preiskavo so zaupali namestniku državnega pravdnika dr. Amatu. če bi sodnik spremenil preliminarni postopek v kazenskega, se bo moral D’Am-brosio verjetno zagovarjati zaradi lažnih izjav. Na vprašanja časnikarjev o preliminarni preiskavi proti njemu, je dr. D'Armbrosio izjavil. 4Ni mi znano, da bi rimsko državno pravdništvo začelo preliminarno preiskavo proti meni, ker do sedaj še nisem dobil obvestila o sodnem postopku. Poudarjam pa, da je obtožba vsekakor popolnoma neosno- dr. D Ambrosio, spontano pa se poraja vprašanje, če je preliminarna preiskava povezana z vestnostjo, s katero je milanski preiskovalni sodnik vodil preiskavo o «čmi mreži*. SOVJETSKO SAMOHODNO VOZILO NA LUNI «Limohod» se je za las izognil trčenju s pristajalnim delom sonde Vozilo bo začelo delovali, ko se bodo podaljšale sence Zelo pomembni rezultati ameriške sonde «mariner 9» Paolo Sartori aretiran v Ferrari FERRARA, 18. — Ferrarski karabinjerji so danes aretirali 49-letnega Paola Sartorija, ki je včeraj do smrti zabodel svojega 14-letnega sina Valenteja in je povzročil smrt podčastnika Sepeja z «miniranjem» svoje hiše. Preiskovalci so danes zgodaj zju- i današnjih razmerah življenje na MOSKVA, 18. — Novo sovjetsko samohodno vozilo «lunohod 2», ki je dospelo na površino našega naravnega satelita pred dvema dnevoma, bo začelo v kratkem opravljati svoje zahtevno delo na področju «Morja vedrosti*. Sovjetska časopisna agencija Tass je sporočila, da so prejšnjo noč na radioteleko-munikacijski «seji» zemeljskega središča in lunarnega vozila sklenili opraviti nekaj manjših premikov «lunohoda». Prav pri enem od teh je skoraj prišlo do trčenja med vozilom in pristajalnim delom vesoljske rakete. Operaterji na Zemlji so s hitrim posegom preprečili trčenje. Agencija Tass je še sporočila, da je «lunohod» pristal na Luni z br-zino 2 metrov na sekundo, kar je precej manj od brzine pristajanja kakega padalca na Zemlji. Vozilo sedaj počiva ter napaja svoje sončne akumulatorje z električno energijo, ki mu bo omogočila nadaljnje premike po Lunini površini. V tem trenutku pa je pravzaprav nemogoče ukazati vozilu, naj začne svoje delo, ker je Sonce še zelo visoko nad Luninim obzorjem. Šele ko se bo spustilo proti obzorju in se bodo podaljšale sence raznih predmetov (kamnin itd.) bodo lahko začeli z raziskovanjem. Takrat bodo namreč znanstveniki na Zemlji lahko ugotavljali strukturo in obliko terena, ovire in podobno. Agencija Tass je sporočila, da je telekamera na «lunohodu» že poslala na Zemljo slike bližnjega o-kolja vozila in da so razni instrumenti že merili jakost rentgenskih in drugih žarkov, kakor tudi mehanične značilnosti Lunine površine. V sporočilu Tass je še rečeno, da vse naprave na vozilu delujejo brezhibno. Medtem je tudi sovjetska znanstvena javnost sprejela z zanimanjem zadnja sporočila o uspehih ameriške sonde «mariner 9», ki je proučevala površino našega prvega zunanjega planeta, to je Marsa. Učeniaki, ki so analizirali podatke, ki iih je sonda poslala tla Zemljo trdijo, da so govi površini zelo spreminja. Na vsak način so baje ugotovili, da obstajajo trije različni ciklusi, od katerih, se eden ponavlja vsakih 50.000 let, drugi vsakih 90.000 in tretji vsaka 2 milijona let. V neki meri je Mars podoben Zemlji, ki je tudi bila deležna v svoji zgodovini močnih nihanj temperature. Sonda «mariner 9» je začela krožiti okoli Marsa konec leta 1971. Od tedaj je poslala na Zemljo številne slike tega planeta. Znanstveniki menijo, da je treba povezati Marsove prekope z nekdanjo aktivnostjo vode, ko je bila ta prisotna v veliki meri. Kdaj se je to zgodilo? Znanstveniki pravijo, da med jjadnjima dvema ledenima dobama'" Ker je na Marsu navzoč plin ozon, je upravičena domneva o možnosti nastanka življenja. To pa je mogoče le, če je dovolj vode v tekočem stanju. Znanstveniki so še povedali, da na Marsu obstajajo trije tipi skorje. Na eni strani so starejši kraterji, na drugi pa mlajši in končno sta še oba polarna pasova. Potresni sunki prestrašili Rečane REKA, 18. — Močan potresni sunek je danes ob 10.10 prestrašil reško prebivalstvo. Mnogi Rečani so zapustili hiše in šli na ulice. Potresni sunek so posebno občutili prebivalci novih hiš v vzhodnem delu mesta. Ta je bil današnji četrti sunek in ga je zabeležila tudi seizmološka postaja v Ljubljani. Potresni sunek, razen raznih razpok na starih hišah, ni prizadejal dru- V VASI MARTINA FRANCA PRI TARANTU V vodnjaku odkrito truplo 8-letnega Pietra Coluccija Otrok se v torek, po zaključku pouka, ni vrnil do•> mov-Preiskovalci so že aretirali domnevnega morilca MARTINA FRANCA (Taranto), 18. — Karabinjerji in policija so po dveh dneh neuspešnega iskanja končno našli truplo 8-letnega Pietra Coluccija, ki se v torek, po zaključenem pouku, ni vrnil domov. Po še nepotrjenih vesteh kaže, da je za smrt malega Pietra odgovoren stric Pietro Pulito, ki naj bi priznal umor med zasliševanjem v tarantskem zaporu. Dečkovo truplo so preiskovalci našli v vodnjaku v gozdu «delle Pia-nelle» kakih 10 km od vasi Martina Franca, kjer je otrok stanoval. Po izjavah podpoveljnika tarantskega letečega oddelka kaže, da je bil mali Pietro zadavljen. Govori se celo. da je imel zadrgnjeno zanko okoli vratu in zato preiskovalci domnevajo, da je Pulito umoril nečaka nekaj ur preden je vrgel truplo v vodnjak. Dokončen odgovor na to vprašanje pa bo lahko dal le sodni zdravnik, ki bo jutri izvedel obdukcijo otrokovega ge materialne škode. lliiillimiiiliillimililllllliiiiilllimiiililimmiiililiiiiiiilllllllillliHlIlllllllIllllMVUmiillllllHlHHHHIIlIlllMIHMlllHlHIllIllllilIlIllliHHIUUIIIIlinilHlilllIliillIlIllIl KOROŠKI SLOVENCI NE BODO SODELOVALI V KOMISIJI ZA DVOJEZIČNE NAPISE Avstrijski šovinistični krogi odgovorni za teror na Koroškem Imenovanje podpredsednika Heimatdiensta dr. Einspielerja v komisijo pomeni provokacijo in dejanje, ki je naperjeno proti slovenski manjšini (Od našega dopisnika) CELOVEC, 18. — čeprav je gotove, da predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev ne bodo sodelovali v komisiji za vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov, ker je v komisiji tudi dr. Einspieler, ki je predsednik zveze tako imenovanih vin-dišarjev ter podpredsednik koroškega Heimatdiensta, se v koroškem tisku še kar naprej vrstijo razne špekulacije o tem ali bodo predstavniki manj- Avstriji v zvezi s slovensko manjšino igre kdo bo koga. Treznim političnim krogom je sicer jasno, da pomeni za manjšino imenovanje dr. Einspielerja v komisijo provokacijo in dejanje, ki je izrazito naperjeno proti manjšini. Naravnost absurdna je namreč misel, da bi naj predstavniki manjšine zdaj sedli za konferenčno mizo s podpredsednikom Heimatdiensta, ki je bil glavni pobudnik nasilnih akcij nemško-nacionalističnih krogov kot imenuje šine v komisiji le sodelovali ali ne. Lčasnik Kartner Tageszeitung napade na Jasno je, da komisija brez sodelo-1 dvojezične napise, saj bi to pomenilo dokaze, da je bila voda, ki je pred^ pogoj za razvoj življenja, nekoč navzoča v obilici na Marsu. Znanstveniki pa menijo, da je v vanja manjšine v bistvu nima smisla. . Avstrijski kancler dr. Kreiskv je sicer dobili otipljive izjavil, da bo komisija zasedala tudi traj našli Sartorijevo motorno ko lo v starem delu mesta. Menili so, da morilec ni daleč in kmalu pozneje so ga videli, ko se je skrival v vhodu nekega poslopja. Sartori se je zagnal proti orožnikom in je skušal zbežati, a zaman. A-gentje so ga vklenili in odpeljali v zapor, kjer je na razpolago sodni oblasti. Marsu nemogoče, ker je planet preveč hladen ter je zato obstoj vode nemogoč. Zato je bilo življenje na Marsu možno v preteklosti, ko je tam vladala višja temperatura in bo morda tudi mogoče v bodočnosti, ko se bo spet dvignila. Ker Mars nima rednega tira pri svojem kroženju okoli Sonca, se dogaja, da se temperatura na nje- brez predstavnikov manjšine, če bosta obe osrednji manjšinski organizaciji vztrajali pri svojem stališču, da zaradi imenovanja dr. Einspielerja v komisijo v njej ne sodelujeta. Toda to bi pomenilo, da bo Avstrija spet enkrat sklepala o manjšinskih vprašanjih brez manjšine kot je dejansko pri vseh treh dosedanjih izvedbenih zakonih, kolikor jih je sprejela v zvezi z določili avstrijske državne pogodbe. To so zakoni o manjšinskem šolstvu, o uporabi slovenščine na sodiščih in o dvojezičnih krajevnih napisih. Lahko bi rekli, se gredo trenutno v Podatki sonde mariner 9 dokazujejo, da je bilo nekoč na Marsu življenje. Na sliki: korito, o katerem domnevajo, da ga je izdolbla tekoča voda fliiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiviiiiiiii>i>NNi>>*iiiii>>|aai*flalII|,l|llll,11,ll,,ITIIIIIKVall,lllllllllllllvI'fll,llllll>lia,lllll,,1,llll1,,l,III,,l,IIIXIllll,IIIIIIIII,lllllllllfllllllll,lll,Tfll,IIIIIfaci>lfllluliaiII,llIlllllIIIIIII,llllll,l>lllllllllllllIIIIIIIIIIIIIII> V MESTU GRANDIN V MISSOURIJU Po izplačilu odkupnine roparji direktorja banke, njegovo ženo Izsiljevalci prisilili direktorja, da je šel v banko po denar z eksplozivnim pasom, privezanim na prsih ustrelili in hčer GRANDIN (Missouri),.18. — Policijski agenti Missourija in bližnjih ameriških držav so začeli lov za morilci predsednika banke v Grandinu Roberta Kittermana, njegove 38-letne žene Berthe in njegove 17-letne hčerke Roberte, katerih trupla so našli v zapuščeni farmi, oddaljeni kakih 8 km od mesta. Zločin je vzbudil srh v mestu, kjer bil Kitterman zelo znan, zlasti pa so preiskovalci osupljeni nad krutostjo banditov. Vse se je začelo opoldne, ko ie blagajnik Kit-termanove banke Ralph Stanley zapiral urad. Na vratih se je prikazal predsednik, ki je hodil sklju čeno in počasi. Prosil ga ie. naj l ne prižiga luči in je pojasnil, da so mu izsiljevalci privezali na prsi nekaj dinamitnih sveč. «Vzeli so za talki Bertho in Roberto*, je še dejal Kitterman presenečenemu uslužbencu. Stanley je povedal preiskovalcem, da je stopil skupaj s predsednikom v jekleno blagajno kjer mu je pomagal napolniti najlonsko vrečko z denarjem. Takoj nato se je Kitterman oddaljil s svojim avtomobilom. Na vratih je srečal dva prijatelja, katerima je priznal: «žena in hčerka sta v rokah izsiljevalcev*. Ni dodal drugega in se je hitro oddaljil. Eden izmed dveh prijateljev je telefonsko obvestil policijo. Šerifov namestnik je v tej zvezi izjavil, da agenti iščejo avtomobil tem-norjave barve, s katerim naj bi se oddaljili trije ali štirje izsiljevalci. Poldrugo uro po Kittermanovem prihodu v banko, so policisti našli trupla treh nesrečnežev v zapuščeni farmi. Sodni zdravnik je povedal, da so bili Kitterman, žena in hčerka umorjeni s strelom iz samokresa v sence. Trupla so bila privezana k dvema drevesoma: ob enem je slonel predsednik banke, ob drugega pa sta bil privezani ženski. Ralph Stanley ni videi dinamita na prsih svojega predstojnika, povedal pa je. da je pod njegovo srajco opazil nekaj nenavadnega in je dodal, da je bil Kitterman teroriziran. Tudi neki drug uslužbenec je povedal, da mu je predsednik priznal, da ima pod srajco cfinamit. Preiskovalci so potrdili to okoliščino. Okrog pasu Kit-termanovega trupla so našli nekaj dinamitnih sveč Preden so odstranili truplo nesrečneža so posegli razstreljevala, ki so odklopili detonator. Berta in Roberta Kitterman sta bili obe zaposleni v banki, včeraj pa se nista javili v uradu Po izjavah blagajnika, se je Kitterman oddaljil z več kot 9.800 dolarji v vrečki, preiskovalci pa pravijo, da po prvem obračunu primanjkuje v blagajni 13.000 dolarjev. v skrajni liniji isto kot če bi bil na sedišču obtožetfeif bfttati tudi porotnik. Kljub temu pa tega nihče javno ne prizna, ampak, so vsi komentarji usmerjeni na to, da ' bi naredili manjšino za grešnega kozla, ki da noče popustiti. Ob izjavi kanclerja Krei-skega, da bo komisija zasedala tudi brez predstavnikov manjšine, je bilo slišati' in brati komentarje, da je mir na Koroškem mogoč le, če bosta obe strani pripravljeni popustiti. Toda to se očitno nanaša samo na manjšino, ni pa bilo še mogoče zaslediti komentarja, ki bi se vprašal ali bi komisija res ne mogla zasedati brez dr. Einspielerja in ali ni koroška oVP imenovala dr. Einspielerja v komisijo samo zato, da bi že vnaprej onemogočila. njeno delo, krivdo za to pa naprtila manjšini. Skušati prikazati položaj tako kot da se je manjšina odrekla sodelovanju v komisiji po navodilu Jugoslavije, ki da bi želela ohranjati napetost z Avstrijo in s tem zakriti svoje notranje težave je gotovo perfidna politika, ker so dejstva očitno drugačna. Ne koroški Slovenci, ampak nemško nacionalistični in šovinistični krogi okrog Heimatdiensta so bili povzročitelji terorja, ki je tako škodil ugledu Avstrije v svetu in samo umirjenemu zadrža nju manjšine v tistih kritičnih dneh gre zahvala, da ni prišlo do še večje napetosti. In končno ni manjšina sa mo enkrat dokazala, da je bila vedno pripravljena konstruktivno sodelovati pri reševanju odprtih vprašanj, če je bila za to resna pripravljenost. Avstrijski zunanji minister dr. Kirch-schlager je v torek zavrnil mnenje, ki ga zastopajo predvsem nemški nacionalistični krogi, da je vprašanje manjšine čisto notranja zadeva Avstrije. Spomnil je na primer Italije, ki je pred leti glede Južne Tirolske stala na istem stališču in se je morala Avstrija zaradi tega obrniti na Organizacijo združenih narodov. Po izjavi dr. Kirchschlagerja ima Jugoslavija vso pravico, da se zavzema za pravice koroških Slovencev in je zato Avstrija v svoji noti tudi ponudila Jugoslaviji pogajanja o tem problemu. S tem pa po mnenju dr. Kirchschlagerja internacionalizacija vprašanja slovenske manjšine na Koroškem tudi nima več smisla. Na drugi strani pa svobodnjaška stranka Avstrije, ki je na Koroškem tudi začela postopek za ugotavljanje manjšine, še naprej trmasto zastopa mišljenje, da je vprašanje slovenske manjšine na Koroškem samo notranja zadeva Avstrije in zato odločno odklanja kakršnakoli pogajanja z Jugoslavijo. To je dan po izjavi avstrijskega zunanjega ministra dr. Kirchschlagerja izjavil predstavnik avstrijske svobodnjaške stranke dr. Scrinzi. Kaže, da določenih krogov v Avstriji zgodovina še vedno ni ničesar naučila. Z. Z. sko republiko. Dokument bo v kratkem objavljen v reviji «Doc», ki izhaja dvakrat na mesec. Tajništvo CEI zahteva od škofov njihovo mnenje, toda ne osebno, marveč kolegialno. Med najbolj zanimivimi vprašanji je tisto, ki zadeva konkordat med Vatikanom in italijansko re publiko v zvezi s členom 34. Kot je znano sta italijanska država in Vatikan sklenila za časa fašizma, da ima porcka opravljena v cerkvi civilne posledice, se pravi, aa je priznana, od države. Zen se, da se v cerkvenih krogih bojijo, ali vsaj upoštevajo možnost, da ne bi referendum o zakonski ločitvi utegnil uspeti pozitivno' za' katoliško Cerkev. V tem primeru cerkveni vrhovi baje menijo, da bi bilo bolje, da bi se spet uvedel «dvojni» režim zakonskega prava. Vprašanja, ki jih postavljajo italijanskim škofom, so številna. Vsa zadevajo člene konkordata, ki bi jih bilo. treba razveljaviti in druge, ki bi jih morali spremeniti. To pomeni; da je katoliška cerkev že pristala v bistvu na nujnost spremembe konkordata. trupla. Pulita so preiskovalci aretirali že včeraj na ukaz namestnika tarantskega državnega pravdnika dr. Lamane. Sum, da je ubil otroka, so vzbudila pričevanja Pietrovih sošolcev, ki so povedali, da se je deček v torek oddaljil s stricem. Kaže tudi, da je Pulito na včerajšnjem zasliševanju dal večkrat protislovne izjave, kar je bil vzrok aretacije. Med današnjim zasliševanjem pa naj bi mož priznal umor in napotil preiskovalce v gozd «delle Pianelle*, kjer so našli dečkovo truplo. Vzrok umora je po vsej verjetnosti sovraštvo, . ki ga je Pulito gojil do svoje žene Anne Tamburranu, sestre Pietrove matere. Anna Tamburrano se je ločila od moža pred približno tremi meseci. Od tedaj dalje naj bi Pulito, ki trpi za epileptičnimi napadi, skoval načrt za maščevanje. Kaže, da je obtoženec potrdil to domnevo med današnjim zasliševanjem. Gozd «delle Pianelle*, kjer so policisti našli dečkovo truplo je skoraj nedostopna reber med državno cesto 172 in pokrajinsko cesto za Massafro. Nedaleč od vodnjaka, kjer je bilo Pietrovo trupelce, je sedež prenosne postaje RAL Poseg Indire Gandi v upravo Andhra Pradeša NOVI DELHI, 18. - Indijska ministrska predsednica Indira Gandi je sklenila, da bo uprava nad zvezno državo Andhra Pradoš prešla pod nadzorstvo zvezne vlade. Inoijska vlada je sprejela ta sklep, ker je prišlo v tej državi do hudih izgredov pri katerih je izgubilo življenje 18 ljudi. Na zahtevo zvezne vlade je prvi minister te indijske državice že odstopil. Izgredi so se začeli pred kakimi tremi tedni, ker je vlada prepovedala prebivalcem obalnih kraiev, da iščejo zaposlitev v pokrajini Te-lengana, ki je gospodarsko zelo zaostala. Zaradi neredov so prebivalci obalnih pokrajin zahtevali, naj" se država razcepi na dve ločeni enoti. Cerkev se pripravlja na revizijo konkordata RIM, 18. — Italijanska škofovska konferenca, oziroma njeno tajništvo, je pred nekaj meseci poslala deželnim škofovskim konferencam dokument v katerem se postavljajo italijanskim škofom številna vprašanja glede revizije konkordata med Vatikanom in italijan- BEOGRAD, 18. — Ravnatelj zveznega biroja za zaposlitve Ratko Maričič in generalni tajnik zvezne gospodarske zbornice Avstrije dr. Arthur Mussin sta danes v Beogradu podpisala pogodbo o strokovnem usoosabljanju jugoslovanskih nekvalificiranih delavcev za potrebe avstrijskega gosDodarstva. Podpis sporazuma je v bistvu rezultat praktičnega izvajanja meddržavne pogodbe o zaposlovanju jugoslovanskih delavcev v Avstriji. lllimmillllllllllllllllMIIIIIIIIHIIIIlilIlllIlllllIlluilliiliiiiiiiiiiiiililIlllillIllIllllllMIIIIIIIIIIIIIIIUlIlllllllHIIIII TRŽAŠKI DNEVNIK SINOČI V RO JANŠKEM OBRATU Obsežen požar v skladiščih likerskega podjetja Stock Skoda naj bi presegala 7 milijonov lir Zgorela je kartonska in lesena embalaža Prejšnjo sredo je bil v prosto-zajel skladišče v tovarni likerjev Stock v Rojanu. Vnela se je lesena in kartonska embalaža v tretjem nadstropju in požar je grozil, da se bo razširil na bližnje skladišče likerjev. Bilo je nekaj minut po 17. uri, ko je osebje opazilo gost dim ki je uhajai iz oken tretjega nadstropja. Vratar je takoj poklical gasilce, ki so kijup zmedi v prometu dospeli s tA/staje na Trgu Nicolini do Rojana v petih mmu-tah. Med tem so nameščenci sami začeli uporabljati protipožarne naprave, niso pa seveda premogli plamenov. Gasilci so prihiteli s štirimi enotami, štirimi brizgalkami in več avti. Delo 30 gasilcev sta vodila majorja Lofano in Sgorbissa. Da so sploh lahko prišli v skladišče, so si morali gasilci nadeti maske in jeklenke s kisikom, ker je gost dim popolnoma zajel vse prostore. Delo je trajalo skoro do 20. ure, ko so pogasili zadnje tleče ostanke embalaže. Uradniki in drugi nameščenci ro-janskega sedeža Stock so seveda zapustili poslopje, z izjemo skupine skladiščnikov, ki so pod vodstvom samega predsednika podjetja Stock inž. Wagnerja izpraznili sosedna skladišča. V nevarnosti je bilo predvsem skladišče v drugem nadstropju, ker je grozilo da bo voda, s katero so gasilci oblivali pogorišče, pronicala in poškodovala vskladiščeno blago. O vzrokih požara vodijo preiskavo, na kraju je bil sam načelnik barkovljanskega komisariata dr. La-corte. Do sedaj še niso znani izsledki, verjetno pa so prvi elementi še nezadostni za kakršnokoli toč-nejšo ugotovitev. Vsekakor sta najbolj verjetni možnosti kratek stik v električnih napeljavah ali pa cigaretni ogorek, ki ga je kdo odvr- gel kljub strogi prepovedi kajenja. Po prvih ugotovitvah naj bi škoda znašala od 7 do 10 milijonov lir. PROSEK Občni zbor odbora za pustne prireditve V sredo zvečer je bil v prostorih Prosvetnega društva na Proseku drugi redni občni zbor odbora za pustne prireditve. Občnega zbora se je udeležilo lepo število mladine, kar je zelo spodbudno za bodoče delovanje društva. Navzoče je pozdravil predsednik društva Bruno Rupel, ki je v svojem poročilu omen:i uspehe lanskoletnega delovanja in pomen, ki ga *ma vd™štvo v sklopu zamejske manjšine. Ob koncu je odhajajoči predsednik Rupel želel novemu odboru še plodnejše in uspešnejše delo. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da so vaščani lepo sprejeli društvo, saj so ga vsestransko podprli. V zadnji točki dnevnega reda se je razvila d'skusija glede priprav na letošnji pustni sprevod na Opčinah. Predlogov je bilo več, noben pa ni bil še popolnoma izde-lan. Vse zamisli so bile dobre in duhovite, zato smo prepričani, da bodo pripravili Prosečani tudi letos kaj veselega in šegavega. Za podrobnosti bomo zvedeli na prihodnjih sejah novega odbora, ki je letos tako sestavljen: predsednik: Josip Ferfoija, podpredsed- nik: Edi Kapun, tajnik: Ladi Ci* bic, blagajnik: Jos;p Čuk, odborniki: Vladi Ukmar, Giorgio Rebula. Ivan Sardoč, Edi Kemperle, Adri" jan Regent, Egon Milič, Drago Milič, Vekoslav Rupel, Marjan Blazina, Robert Daneu, Valter FerfG lja, Sergij Husu in Andrej Kanon-' M. K.