štev. 23. v Mariboru 1. decembra 1877. Tečaj YI.
A
Izhaja
1. in 15. (ine
vsakega meseca.
liOliOpiBi
ne vračajo se.
Stoji na leto:
redoma po 4 forinte,
izjemoma po 3 forinte.
^ASOPIS ZABAVI I PODUKU.
Pregled. PoeKije: Materni glasovi. Gazelo. — Ura. — Ženska pisma prijatelja. — Nikolaj Aleksjovič Kirjejev. — Dragojila Jarnevideva. — Misli o napredku Slovencev. — Sekspirov Trgovec beneški. — Vabilo. —
Materni glasovi.
VII.
p
reljubo dete, svojega življenja Kako presrčno že se veseliš; Po vsem, kar zreš, gojiš ti hrepenenja Besedi vsaki ljubko se smejiš.
Tako mladosti enkrat boš se svoje Z nedolžno-mlado strastjo veselil.
In menil boš, da vse življenja boje Z mladostjo bodeš samo preboril.
Kako srce enkrat ti bo gorelo Za vse, kar bo budilo njemu čar;
Besedam sladkim kak se bo zavzelo, A njih hinavstva ne sluteč nikdar!
Gorje! koliko tug, prevar, grenkosti Življenje to podati ti preti,
Da trohico ki vžival bi sladkosti, PÓ njih ti v srcu mladem ogreni.
S pogumom in krepostjo,. dote moje, Prevarjen duh si upokoji svoj ;
čem bolj bridkost navdaja srce tvoje. Tem stanovitnejši v kreposti stoj !
P. D.-Pajkova.
Gazele.
«1
ylrce moje pokoj zadobilo — dekle moje!
Ko je s tvojim trdno se spojilo — dekle moje!
V noči taval vbog sem, izgubljen,
Zdaj je meni solnce zasvetilo — dekle moje!
Samega se skoro ne poznam.
Kar se name ti oziraš milo — dekle moje!
23
- 358
Dvom. obupnost, klavrnost duha,
Vse se je ljubezni umeknilo — dekle moje!
Kakor zemlja v pomladi, srce
Moje se je tožno prestvarilo — dekle moje!
Škoda le, da nisem izpoznal
Prej ljubezni čarobno zdravilo — dekle moje!
Prej, ko bil sem krepek in brdak.
In srce gorkejše je čutilo — dekle moje!
Vendar tudi zdaj do smrti, čuj,
Vdano vsegdar bode ti služilo — deklemoje!
Sprejmi dobrotljivo vdanost to,
Da-si borno, vem, je povračilo — dekle moje!
Jos. Cimperman.
Ura.
(Dalje.)
Spominjam se, da sem se zopet osvestil, in da sem, videč, da nikdo ne pazi na me, zopet stopil k ograji, ali ne od one strani, s koje je David skočil — bilo me je strah tamo stati, — nego grem na drugo stran, ter sem gledal doli v modro, deročo reko; spominjam se, da sem opazil ne daleko od mosta na obali čolnič in v njem nekoliko ljudij, da se je eden izmej njih, ki je bil ves moker in svetil se na solncu, nagnil preko čolniča in vlekel iz vode nekaj velikega, neko podolgasto, črno stvar, o kojej sem s poeetnika mislil, da je truga ali ple-teuica; ah ko sem bolje pogledal, videl sem, da jo to bil — David! Tedaj me spreleti groza, začnem kričati na ves glas in prerinem se skozi množico do čolniča ; ali ko sem tija prišel, klonem in začnem se ogledavati. Mej ljudmi, ki so bili okoh čolniča, spoznam Trankvilitatina, kuharja Agapita, ki je držal črevelj v roki, Juško, Vasilija .... Isti človek, ki je bil moker, vzame izpod pozuhe telo Davidovo, potegne ga iz čolniča ter položi na blatnej obah na pleča; roke
Davidove bile so proti licu obrneno' ko da se je hotel obraniti tujim pogledom. David se nij maknil. Baš kot vojak pri vajah izbočil je prsa in držal pete edno pri drugej. Lice mu je pozelenelo, oči so bile zaklenjene, a z glavz mu je kapljala voda. Oni mokri človek, ki ga je iz vode potegnil, bil je, sodeč po obleki, fabriški delavec, koji tresoč se od mraza in gladeč si lasi raz čela, začne pripovedati, kako se je to dogodilo. Pripovedal je počasno in razumljivo:
„Vidim, gospoda moja, da ta-le
mali skoči z mosta v vodo.....kaj
je to? pomishm .... precej polotim za vodo, ker vem, da ga bo reka prinesla pod mostom in glej . . .! Opazim, da nekaj plava po vodi, slično kosmatemu kožuhu, to je — njegova glava; skočim precej v vodo in zagrabim ga ... . Eto vam vse, to ravno nij nikakova modrost!"
Mnogi iz množice odobravali so živahno te besede. „Sedaj se moraš malo pogreti, pojdi, da popiješ čašo čaja", reče nekdo.
- 359 -
Ali zopet se nekdo riva skozi množico .... to je Vasilij.
„Kaj hočemo, pravoverni", reče on skoro plakajoč, „življenje moramo mu povrniti. To je naš mladi gospod."
„Življenje moramo mu povrniti, moramo mu življenje povrniti!" ponavlja množica, ki je vedno bolj naraščala.
„Obesimo ga za noge".
„Obesimo ga za noge! To je najbolje sredstvo."
„ Položimo ga na trebuh po deskah, in valjali ga bomo, dokler se .... Dajte, primite ga, možaki!"
„Da se ga nikdo ne dotakne !" reče vojak s sulico. „V stražarnico ž njim!"
„Molči, izvržek!" zagrmi od nekod Trofimič s svojim basom.
,,0n je živ!" zakličem jaz na vse grlo in malo poplašeno.
Bil sem se nagnil k njegovemu licu .... „Takovi so utopljenci", mislil sem, in srce ini je hotelo počiti.... in, na enkrat zapazim — da se ustne Davidove gibljejo, in nekoliko vode pocedi se mu iz ust ....
Precej me odrinejo; vsi obstopijo Davida.
„Zibljite ga, trosite ga!" začujejo se glasovi.
„JSIe, ne, stojte!" zakliče Vasilij. „Domu ga nesimo, domu!"
„Da, da, domu", reče tudi Tran-kvilitatin.
„V trenotku ga bodemo odnesli, tamo mu bode bolje", nadaljuje Vasilij. (Od tega dne sem ga ljubil.) „ Bratje, je-h je tu kakova nosilnica — ako ne, prijel ga bodem jaz za glavo a eden za noge . . . ."
„Stoj ! Evo nosilnice, položite ga na njo! Držite, obrnite se! Tako! Le hitro ! Nesli ga bomo kakor na vozu ! "
In za nekoliko trenotkov odnesli so Davida pod streho očetove hiše.
Slečejo mu obleko in položijo ga na postelj. Še na ulici pokazoval je znamenja življenja, ječal je, gibal z rokami .... v sobi se popolnem osvesti. Ali kakor hitro je nevarnost prešla, ter nij bilo več treba paziti nanj — nastane občno nezadovoljstvo: vsi so se ga izogibah kot kužnega. „Bog te uničil, rudeči vrag!" togotila se je tetka po hiši. „Spravite ga kamor koli, Porfirij Petrovič, ker ta nam še bode strašne škode provzročil!"     ".
„Ees, to je vražje seme!" pritrdi jej tudi Trankvilitatin.
„To je hudoba, nezaslišana hudoba!" kričala je tetka ravno pri naših vratih, da bi jo tudi David čul. „Iz prva vkrasti uro, a potem jo vreči v vodo .... se ve da, da je nikdo ne dobi .... da, da, rudeči vrag!"
„David", vprašam ga, ko sva bila sama, „zakaj si to storil?"
„No, tudi ti!" odgovori mi se s po vsema slabim glasom. Ustne so mu bile mod.1'0, a lice nekako oteklo. „Kaj sem storil?"
„Zakaj si skočil v vodo?"
„Skočil! Nisem se mogel držati na ograji mosta, to je cela stvar. Ko bi bil znal plavati — skočil bi bil navlašč v vodo. Moram se precej učiti plavati. Ali zato je ura — proč !"
Na to vstopi oče s slovesnim korakom v najino sobo.
„Tebe, dragi moj", obrne se k meni, „bodem neusmiljeno pretepel; nikar ne sumnjaj o tem, čeravno nečeš leči na klop". Potem pristopi k postelji, na kojej je ležal David. „V Sibiriji", začne on z resnim glasom, „v Sibiriji, gospodič moj, v tamošnjej kaznilnici in rudokopih trpe in umirajo ljudje, koji niso tako krivi niti
23*
360 -
tako vi zločinci, kakor ti! Ali si ti samomorilec, ali lopov, ali si morebiti vso pamet izgubil? Povej mi, kaj si, ako ti je po volji?"
„Jaz nisem niti samomorilec, niti lopov", odgovori David, „ali moram vam povedati resnico: V Sibiriji so tudi cestiti ljudje, čestitejši nego ste vi in jaz. To veste vi bolje, nego jaz!"
Oče zamrmlja, stopi eden korak nazaj, pogleda Davida, pljune, prekriža se počasno ter odide.
„To vam nij ljubo?" reče David za njim ter pokaže jezik. Potem poskuša vstati — ali nij mogel. „Moral sem si kakovo kost zlomiti", reče jecljajoč in nagubajoč čelo, ^spominjam se, da sem se v vodi udaril ob neko bruno".
„Ali si videl Kaiso?" doda na enkrat.
„Nisera je videl .... čakaj! čakaj! zdi se mi, da je stala na obali blizu mosta. Da ... . imela je črno haljino, žolt robec na glavi .... da, ona je bila!"
„No, a potem , . . . ali si jo pozneje videl?"
„Pozneje .... ne vem. Meni tedaj nij bilo nič mar — ravno si bil skočil."
David se vznemiri.
„Golobček moj, dragi Aleksej, pojdi precej k njej, reci jej, da sem zdrav, da se mi nij nič hudega dogodilo. Jutre pridem k njim. Pojdi hitro, brate, stori mi to ljubav!" David sklene roke .... njegovi osušeni lasje stršeli so mu smešno, ali mu je proseči izraz na Hcu bil tem iskrenejši. Vzamem klobuk ter idem iz hiše, pazeč, da me oče ne vidi, ter da ga ne opomnim na njegovo obljubo.
Idoč k Latkinovim mislil sem: kako je to mogoče, da Eaise nisem
opazil? Kamo je izginila?  Ona je morala videti.....
Sedaj se spomnim, da je v onem trenotku, ko je David pai, odjeknil v mojih ušesih žalosten, bolesten krik ...
Ah je to ona bila? Ali, zakaj bi je potem ne bil videl?
Pred hišico, v kojej je Latkin živel, bilo je neko prazno mesto, obraslo s koprivami in ograjeno s troblji vim plotom. Komaj sem prestopil ta plot (nij bilo tu niti vrat niti vra-tic), prikaže se očem ta-le prizor: Na pragu pred hišo sedela je Eaisa, na-slonivši glavo na roke a lakte na kolena ; gledala je strme pred se ; poleg nje je stala njena nema sestrica igrajoč se s kamenjem, a pred pragom, s pieci proti meni obrnen, v raz-trganej in ponošenej suknji, čisto vpog-nen in z rokami mahajoč, poskakoval je stari Latkin. Ko jo čul moje korake, se obrne, — na enkrat poskoči proti meni, govori izredno hitro, s tresočim glasom, neprenehoma: ču, ču, ču! Čisto sem otrpnil. Dolgo ga nisem videl in ne bil bi ga niti spoznal, ko bi se bil na drugem mestu ž njim sestal. To nagnbančeno rudeče lice, ta usta brez zob, te okrogle, temne, male oči, ti zamršeni sivi lasje, to skakanje, te brezsmiselne besede .... kaj je to? kakovo nenaravno trpljenje muči to nesrečno stvar? je-li to igra smrti ?
„ču, ču, ču," šepetal je vijoč se, nglej, Vasilijevna, komaj je prišla .... eto z niškami na strehi (pokazoval je z roko na glavo) pa sedi tu kakor lopata; in čudna je, čudna kakor An-drijuša; čudna, Vasilijevna! (Očevidno je hotel reči : nema.) ču, moja čudna Vasilijevna! Sedaj sva oba brez obleke ... . poglejte jo, pravoverni ! Samo te dve cunji imam! a?"
361 -
Latkin je gotovo vedel, da nij rekel, kar je hotel povedati; zato se je silil, da mi razjasni, kako stvar stoji. Zdelo se mi je, da Eaisa nij niti poslušala, kar jej je o6e govoril, a sestrica njena se je še vedno igrala s kamenjem.
„Z bogom, juvelir, z bogom, z bogom!" reče Latkin večkrat zaporedoma globoko mi se priklanjajoč, ko da se raduje, da je naposled našel pametno besedo.
Meni se je čisto zavrtel mozeg. „Kaj pomeni to?" vprašam neko staro gospo, koja je pomolela glavo skozi okno.
„Kaj to pomeni, dragi gospod?" odgovori ona, kakor da bi hotela reči: „oni pravijo, da se je nekdo — kaj jaz vem kdo — hotel vtopiti, pa ga je ona videla. E, potem se je preplašila, prišla domu .... na njej se nij ničesar opazilo, in kakor se je vsedla na prag —, sedi ona od tiste dobe tu kakor kip, a nij pregovorila niti besedice, ko da ne more govoriti, sirota.
„Z bogom, z bogom!" ponavljal je Latkin, neprenehoma se klanjajoč.
Pristopim k Baisi in postanem pred njo.
„Eaisa!" zakličem, „kaj ti je?"
Ona ne odgovori ničesar, kakor da bi me ne bila opazila. Lice jej nij bilo bledeje, nij se premenilo, ali je bilo videti kot okamenelo.
„Tudi ona je čudna, čudna", še-petne mi Latkin na uho.
Primem Eaiso za roko.  „ David
je živ", rečem glasneje, nego prej, „živ in zdrav! David je živ, je-li razumeš? Potegnili so ga iz vode; sedaj je doma. in poroča ti po meni, da pride jutre k tebi .... on je živ!"
Eaisa vpre počasno oči v mene, ko da jej je težavno; trene njimi nekolikokrat in otvori jih povsema; potem nagne glavo na stran, zarudi malo po malo, odpre ustne .... začne naglo dihati, nagrbanči čelo in s težkim trudom pregovori besede: „Da .. . David .... je .... živ", vstane izne-nada s praga in odbeži.
„Kamo hočeš?" vprašam jo.
Ali z lehkim smehom na licu je pretekla uže dvorišče .... a jaz, to se razume, tečem za njo; za nama pa so se culi tužni glasovi starega Latkina in gluhoneme devojčice .... Eaisa šla je naravnost k nam.
„To je izvanreden dan!" mislil sera, tekoč za črno haljino Eaisino, ki se je pred menoj vila.
Eaisa je letela mimo Vasilija, tetke in Trankvilitatina in na ravnost v sobo, kjer je ležal David, ter mu pala na prsa. „Ah ... ah . . . Da... vid", šepeče ona s slabim glasom — „ah!"
A David jo prisrčno poljubi, ter nasloni svojo glavo na njo. „Odpusti mi, srce moje", začul se je njegov glas.
In obad va topila sta se v radosti.
Ruski spisal Ivan Tnrgenjev.
Plevel Ivan Naglie.
(Konec pride.)
Ženska pisma prijatelju.
XI.
Prijatelj! težko, nehvaležno nalogo sem si nehote naložila, obetavši obširneje kritiko našega pisateljstva.
Skoro, skoro da bi raji odstopila
od svojega namena, kajti mi pri tem
opisovanju pretite dve  neizogibljivi
nevarnosti: ali biti odkritosrčna, in s
- 362 -
tem si najbrž pridobiti skrivnih so-vražtev, — pisateljske jeze pa so nevarne — ali pa se hliniti in s tem si pridobiti morda celo nekojih simpatije.
Sej iz lastnega izkustva vem, da kakor najmanjša če tudi pravična graja boli, tako tudi vsaka hvalica, če, tudi vemo, da nij popolnoma zaslužena, godi našemu ponosu, in nagnenje vzbuja do človeka, koji je to hvalo poklonil.
Kaj čemo, prijatelj? Človek je smrtelnik, ko tak pa ima svoje slabosti. Tako pa jih tudi pesniki in pro-zaisti imajo nič menj nego drugi ljudje.
Zdi se mi, kakor da je vzbudila iiekoliko nevolje moja izjava: da razve Preširnovih pesnij in večine pesnij Bo-ris-Mirana so le redki proizvodi slovenski, koji bi barem meni popolnoma ugajali.
Se ve, očitalo se mi bode: „ali si pozabila Jenka, Jurčiča, Levstika in drugih?" — Ne, nisem jih pozabila; prav živi so mi bili pred očmi proizvodi njih duha, ko sem izustila ono menda strogo, ah po mojem prepričanju nespremenljivo sodbo.
Kakor dajem prednost Prešir-novim in Boris-Miranovim pesnim, dal jo bode drugi Jenkovim ali Levstikovim pesnim, Jurčičevim romanom i. t. d. De gustibus non est dispu-tandum — stara pesen.
Ne mislite pa, prijatelj, da jaz pričakujem ali pa celo zahtevam od slovenskih pisateljev Bog zna kakošne popolnosti. Ne! jaz celo občudujem njih železno dobro voljo, njih marljivost, a vendar si večkrat tako iskreno želim, da bi me tudi predmeti njih pisanja ganili, da bi me njih besede radostovale, da bi ogenj njih duha
visok plamen čuvstev in žarke iskre duhovitih mislij rojakom prižigal.
Da-si pa kaj tacega večkrat želim, niso toliko naši pisatelji sami krivi.
človek more svoje sile napinjati samo toliko, kolikor mu duševne in telesne moči dopuščajo. Z naturo se ne da boriti; ona nam šiloma ne daje tega, česar snovi nam nij preje podarila v življenju.
Krivičen bi bil, kdor bi menil, da naši pisatelji, ko bi hoteli, ne bi raji duhoviteje pisali; vendar pak menim, da bi mnogoteri utegnil krep-keje ali pa nežneje izraziti svoja čuv-stva, ako bi se v tem oziru nekoliko bolj trudil, namreč pri izbiranju predmetov.
Oster presojevalec literatur sodil bi tretji del naše literature za premalo mislečo. Večina pisateljev premalo globoko misli, premalo živo čuti in premalo bistro vidi to, kar opisuje. Zato so si skoro vse slovenske pesni podobne, vse slovenske novele napravljene kakor po enem in istem kalupu. Vedno se nam predstavljajo ista dejanja, vedno se nam ponavljajo skoro iste besede.
Ako kteri pesnik ali pisatelj obdeluje kakov novi predmet ali sproži ktero novo misel, že se jih oglasi deset, ki ponovijo to misel, če tudi oblečeno v nekoliko drugačno obleko, tako da se nam na zadnje zdi celo izvirnik sam, ki nam je s početka še ugajal, dolgočasen. Bazve tega literatura slovenska močno pogreša nežnosti in energije. Večina naših pisateljev, hoteč biti energična, postaja, gotovo nehote, trivijalna; hoteč biti nežna ali v eno mer javka ali pa postaja mehkobna do mehkužnosti. To je tudi vzrok, zakaj se mej slovenskimi proizvodi goji največ simpatij
— 363
do Preširnovih in Boris - Miranovih pesnij. V teh ne nahajamo trivijal-nostij. Oziroma na nežnost zdé se mi Boris-Miranove, ki pa nimajo Prešir-novega ognja in njegove jasnosti, skoro nežneje od slednjih.
Kratko rekoč, pesni teh dveh pesnikov služijo nam haš tako v zabavo in hrano duha, kakor poezije najboljših tujih pesnikov ; da, še bolj, ker pri naših dveh še povišuje in navdušuje domorodni duh, ki iz njih veje. Iste hvale pa, kakor o Miranovih poezijah ne morem izrekati o njegovej prozi. Boris-Miranova prozaična pisava je tako mehkobna, tako otožna, da bi čitatelj njegove spise prej sodil za proizvode ženskega nego pa možkega peresa.
Sicer pa, prijatelj, kdo sme zahtevati, da bi dober pesnik bil tudi dober prozaist? Ozrimo se na tuje narode, in našli bodemo redko kedaj moža, koji bi bil izvrsten v prozi kakor v poeziji.
Zato, ako nam kteri pisatelj ali pesnik podaje takoršnih izdelkov svojega truda, v kojih se vidi zdrav um in dober okus, in od kojih nam pra-
vična zavest pravi, da smemo biti z njimi zadovoljni: sprejmimo jih dobro-voljno brez spotikanja, brez očitanja, brez kritikovanja, brez pretiranih zahtev. —
S tem pa bodi dovolj moje kritike glede slovenske literature !
Res, da sem v njej bolj povedala to, kar mi ne dopada, nego to, kar mi dopada ; ali naše literarne razmere zahtevajo kritiko.
Naša literatura je še mlada, še podobna otroku, pri kojem se v od-goji več doseže s pravično strogostjo nego s preobilo hvalo. Dostaviti še moram, da ko sem to pisala, nisem nikakor imela v mislih naših znanstvenikov in učenjakov. Jaz sem ženska in kot taka jako malo izvedena v učenostih. Literatura v širšem pomenu pa je ono edino znanje, h kojemu sme tudi ženska, brez da bi bila učena in eman-cipirana, pristopiti, česar pa se človek udeležuje in za kar se on zanima, o tem si tudi prisvaja nekoliko oblasti, in ta oblast obstoji v tem, da sme tudi svoje mnenje svobodno izraziti.
P. D. - Pajkova.
Nikolaj Aleksjevič Kirjejev.
Slavjanski junak.
(Dalje.)
Na Srbskem vendar dejanja željnega moža ni dolgo pri bolj mirnem poslovanji rudečega križa stalo, videl je tudi, da Srbom treba pripravnih oficirjev. Stopil je torej kot polkovnik pod tujim imenom Hadži Girej v Srbsko vojsko in prevzel vodstvo prostovoljcev. Njegova orjaška, energična postava, njegovo goreče navdušenje za sveto stvar, polna vera v zmago, s
kratka njegova junaška prikazen pridobivala mu je povsodi zaupanje, in tega zaupanja se je tudi brž vrednega pokazal, ko je na čelu pet bataljonov pri Salasu, čupriji in Belgradčiku Turke sijajno premagal. Žalibog da Nikolaju Kirjejevu ni bilo dolgo življenje odločeno! V sedanjih bojih največa hrabrost, največe junaštvo, največa duševna in telesna moč pred
- 864 -
smrtno krogljo, ki nevidno pribiti, življenja varovati ne more.  18. avgusta imel je Kirjejev zavzeti turške trdja-vine v Eakovici. Odpravil se je torej rano v jutro tje z 3 bataljoni, četo prostovoljcev,  dvema  kanonoma  in enim eskadronom jezdecev. Sprva dal je streljati s kanoni na turške trd-javine, potem pa je zapovedal obči naskok in bil sam na čelu svojim vojnikom. Srbi so došli že blizu svojega cilja, kar prestreli kroglja Kirjejevu levo roko. Vendar on se zato kar ne briga, temveč le naprej proti sovražniku hiti.   Kmalu ga zadene druga kroglja, na kar tako ranjen svoje voj-nike še le bolj k pogumu spodbuja. Dohiti ga tretja kroglja in mu razbije kost desne roke, na kar mu sablja iz nje pade, pa tudi zdaj še napreduje in naprej veleva. Storta kroglja prebodla mu je prsa; pa junak še kliče: Naprej! Naprej! Dva hrabra srbska milica ga primeta ter mu še pomagata, vendar še ena, peta kroglja ga dohiti in mu  čudapolno junaško  življenje skonča. Ta dva hrabra srbska vojnika sta se pa odločila še mrtvemu Kirjejevu — Hadži Gireju — svoje življenje žrtvovati; namreč truplo njegovo ali sovražnikom oteti ali ž njim se mrtva združiti.  Pala sta junaška moža tudi oba od mnogih krogelj sovražnikovih prestreljena, in ob tem ko je vojna svojega vodjo izgubila, izgubila je tudi svoj prejšnji pogum, podala se v beg in prepustila svoje mrtve na nesrečnem bojišči. Turki so mrtvega Kirjejeva seboj v Vidin vzeli. General Cernjajev je poslal brž parla-mentarja k paši Osmanu izprosit truplo, pa bilo je vse prizadevanje zastonj.   Parlamentarjev ne samo niti pripustili niso, temveč še streljali so Turki na nje, mrtvi Kirjejev pa se je
divji zverjadi turški v Vidinu na grozno okrunjevanje prepustil. ')
Smrt Kirjejeva bila je dogodba silno važnega pomena. Knez Milan poročil je nemudoma to bridko vest in svoje sožalenje bratu palega junaka, polkovniku Aleksandru Aleks-jeviču Kirjejevu, pobočniku Velikega kneza Konstantina, isto tako je poslal general Cernjajev telegrame bratu, slavjanskemu komitetu i. t. d.
Žalostna vest se je brž po daljnem svetu raznesla; žalovalo je po Nikolaju Kirjejevu slavjanstvo, pa narod ruski ni samo žaloval, temveč klicati je počel in pripravljati se resno k boju, k maščevanju za prolito kri slavjansko. Kakor v Belemgradu, tako se je opravljalo po cerkvah v vehki Eusiji božje službovanje boritelju za jugoslavjansko svobodo; ruski narod se je bolj in bolj budil in dramil k slavjanski zavesti, za osvobodjenje svojih od divjih Aziatov zatiranih bratov — in kdo bi mogel vedeti, koliko je Kirjejeva smrt k veliki rusko-turški vojski pripomogla ? — Ideja, za ktero je Nikolaj Kirjejev živel in umrl, ni umrla; njegova smrt navdahnila jo je temveč k novemu življenju; ona zdaj živi in raste v celem narodu. Pa tudi osobno stremljenje ni z njegovo smrtjo
') Prelepo opazko dela slavni angleški historik Kinglake v predgovoru k svoji zgodovini krimske vojske v najnovejšem, šestem izdanju (The Crimean war, sixth edition) o smrti Kirjejevi in isto tako mlad angleški oficir Philip. M. B. Salisbury, kteri je kot prostovoljec v srbski vojski s Čornjajevim bil, v svoji knjigi „Two months with Tschornayeff", in Serbija z navdušenim občudovanjem o Kirjejevu in hrabrih dveh milicih govori ter divji, zverinski značaj turški Osmana paše v bridko zaničevanje pokazuje.
365 -
nehalo; poročil ga je svojemu bratu in svoji ljubeznivi sestri Olgi, o kteri bode vselej spomeniti treba, kedar se
bode o junaškem Nikolaju Kirjejevu govorilo. Popotnik.
(Konee pride.)
Dragojila Jarnevičeva,
pisateljica hrvatska. Hrvatski napisal Ivan Trnski.
(Konec.)
Kedar vidi, da jej pesni ne ido baš po sreči, začne se lepo izgovarjati, da slavič poje samo spomladi, a daje njena spomlad davno vže minola.
Iz Gradca otide v Trst i od onod v Benetke, ne toliko da si celo opomore, temveč da zadosti živemu hrepenenju po krasoti južnega neba. Tam so se odličnejše rodbine skoro pulile za njo. Neka grofica hotela je pogoditi se z njo na šest let, da jej od-goji hčere; neki angleški lord jo je nagovarjal, naj gre z njegovima hčerama, kteri ste se zaljubili v njo, naj-preje v Aleksandrijo, potem pa na Angleško. Komaj se mi je dalo pregovoriti jo, da se svojemu zdravju i domovini na ljubo vrne domu. I tako se po štirnajstih mesecih najde zopet v krogu svojih, kteri so jo ljubeznivo sprejeh.
Imela je brata Josipa, duhovnika, ter je nekaj časa pri njem, nekaj časa pa pri materi v Karlovcu stanovala. Ali ko sta jej umrla mati in brat, preživela je šče nekaj časa z udovo sestro v roditeljskej hiši, potem pa ste obe sestri prodale svojo posestvo v Karlovcu.
Videl sem, da je Dragojita Jarnevičeva nekaj časa podučevala odhčnejše karloške gospodične v svojej hiši i da jim je priporočala ljubezen do domovine i materinskega jezika.
Odlikovali so našo pesnikinjo z obiskovanjem v Karlovcu pokojni baron Kušlan, Zužel, tedanji dobovški kapelan A. Weber i skoro vsak ondi potujoči književnik.
Bila je nekaj časa tudi v Bistrici ; vsako drugo ah tretje leto po nekoliko tednov v Lešdu ali v banoških toph-cah ; sploh pa je rada potovala. Zadnji čas nastanila se je i odpočila pri svojej sestričini, ženi peka Cesarja v Karlovcu, ktero je sama vzredila, i doživela je tam starica svoje dni med knjigami, časopisi i svojimi spisi, ljubljena od vseh i lepo strežena.
Dragojila Jarnevideva je umrla v rojstvenem svojem mestu Karlovcu 12. mare. 1875. v 63. letu svoje dobe ter je pokopana na grobišču v Dobovcu. O njenem sprevodu 14. mare, piše „Vienae" št. 12. sledeče: „More se reči, da jo je spremilo na poslednji počitek celo mesto. Mladež, učitelji, mestno poglavarstvo, saborski zastopniki, vrle karlovške hčere, vsa inteli-gencija i mestjanstvo — vse se je zbralo okoli ostankov vredne hrvatske starice, v kterej je srce mlado ostalo vse do zadnjega trenotka življenja. Eno nas je pri tej priliki bolelo. Eazve Karlovčanov nij bilo književnika ni društva pri tem sprevodu. Vehka je to žalost, da se duševno delovanje tako
- 366
malo ceni. Nij li ta starica zaslužila, da jej bar književniki izkaže večo čast? Spoštujmo se, ljubimo se, barem mi književniki med seboj ; sej mnogej gospodi zdi se literatura samo igrača, ter ne marajo za književnike!"
V hiši je ljubila natančni red, snago i varčnost ; bila je jako zvedena v vsakem domačem poslu i opravljala ga jako spretno. Mrzela jej je vsaka tudi najmanjša nepristojnost, in groza jo je obhajala ter je zbežala, kadar so se gospoda podajah v pijančevanje.
Književnega dela se je poprijela z vso dušo, in kedar jej je zdravje le količkaj dopuščalo, nij jenjala premišljevati, predelavati i dovrševati, kar je napisala. Pesni sem jej s prva jaz popravljal, kolikor sem sam znal i mogel, kajti mi je bilo šče le 20 let, a jezik smo komaj začeli ravnati. V pismih sem jej razlagal slovniška, celo tudi pravopisna pravila, a svetoval jej, naj si sama ustanovi s svojim delom neko določno pravilo. Obžalujem, da dve leti za tem nisem mogel nadaljevati obširnega dopisovanja z njo, ker bi mi pri mojem službenem poslu bilo jemalo redke moje urice. Zato se je nekomu zljubilo šteti mi v greh, da neki nisem posla dovršil, kterega sem se s tolikim trudom lotil.
Bilo nam se je vsakemu posamezno boriti i učiti, a samo kdor nij opravljal druge službe, i kdor je bil s kom združen v kakem večem mestu, tak je mogel vso odgovornost na se jemati. Obžalujem tudi, da se je Dragojila morala potožiti na nekega starejšega književnika, kteri je vsakemu drugemu piscu, torej tudi njej zamer-jal, da se je sploh lotila književnega posla. ' y
Tudi uredniki listov, kterim je
svoje pripovedke pošiljala, niso hoteli prijeti se težkega i delikatnega posla, podučevati jo in popravljati jej spise. Ona se je zato tudi na nje tožila. Bila je jako razžaljive naravi, česar pak ne zamerjajmo pokojniei.
Ona je ukljubu slabemu zdravju, ukljubu vsem neugodnostim, pa tudi našej opravičenej ali ne opravičenej nepomoči živo se poprijela knjige, posebe odmenila se je za pisanje pri-povedek i poskušala celo sestaviti dve drami. Srčna želja jo je navdihovala, da s čem koli pomaga svojemu narodu, svojej milej domovini.
Dragojiline pesni so zagledale svet in to pod naslovi : „Zelja za domo vinom" , „ Domovini" (iz Trsta), „Cvietak prijateljstva" (v Benetkah) i „Kraj jeseni" (v Benetkah) vse četiri i. 1839. ; „Moje cvieče" (1840.). „Mol-ba na prolječe (spomlad)", „Moj sa-nak" i „Cviet za njegovu sliku" (1842.), „Nova žetva" i „Vještica (čarovnica)" (1843.), „Moj ljubovnik" (1845.), „Banu Jelačiču" (1850.).
Drami ste: „VeronikaDesiničeva" i „Marija, kraljica ugarska", prva kakor druga spisana v 5 činih in v verzih.
Pripovesti so te-le: „Domorodne poviesti" (1842.), „Prevareni zaruč-nici" (1853.), „Prijateljice" i „Sud-bina" (1854.), „Prsten" i „Ljepota djevojka" (1858.), „P]emič i seljan" (1860.), „Marija Margareta" (1862.), „Tudje spletke" (1864.), „U vojničkoj krajini", „Pepelari", „Ljubav i prijateljstvo". — Roman „Dva pira".
Morebiti'je tega tudi več, kar se bode menda našlo v zapuščini.
V „Viencu" 1875. 12. pravi se, da je pokojuica zbrala svoje spise i
— 367 -
uredila jih, no da je neki odločila, da se smejo šče le deset let po njenej smrti izdati.   Obširnejših  poročil o
tem, kakor se je tam obečala, ta list do sedaj nij prinesel.
A. Fekonja.
Misli o duševnem napredku Slovencev.
(Daljo.)
Iz malo historično nakopičenega literarnega blaga lehko tedaj posnamemo, kje je primernega poiskati in staro morda nespremenjeno zopet podati ali pa primerno zopet predelati. Iz prejšnjih dob pa imamo večidel cerkvene resnosti; kar je krepkega, najdemo menda vse v tem stoletju. Najboljše so pripovesti, ktere o ljudeh govore ; te si slovenski sin v svoj poduk rad zapomni. In teh ne boste nikoli slovenskemu ratarju zadosti ustvarili, ako mu jih znate v njegovem duhu podajati. Leposlovno polje mora se obo-ravati tudi za večino naroda. Značajev in slučajev in združenja obojih v narodu ne manjka. Mi moramo tako rekoč kmečko literaturo vstvariti. To se le zdaj poniževalno glasi, ko je narod še le v začetku svojega razvijanja. Eazvijanje pa se bo pospeševalo, ako se prej pisatelji ponižajo in kakor pravi v z r e j e v a 1 c i od stopinje do stopinje zrelše in žlahtniše sadje podajajo. Opomniti je, da so se voditelji drugih omikanih narodov zelo pregreševali zoper večino ljudstva s tem, da so uže stanove v nemar puščali. Od tod prikazen, da imajo narodi na najviši stopinji večino neo-mikano, da, celo neotesano. Od tod tudi, da je nemški kmet zaostajal, ko so visi razredi dohitevali do mogoče visočine. Mi in drugi zaostali Slovenci se iz tega učimo, da ne smemo ošabno se nad narod postavljati, ampak z njim
dalje hoditi. Zakaj tudi ne? Ako že dečko more v šoli to umeti, kar je nasledek globokih in stoletnih preiskav, zakaj bi celemu narodu na razumljivi način ne podajali sploh takega živeža? Pa mi imamo še poseben vzrok, tega priporočila se držati. Ako se pritožujemo, da se nam ne izplača slovstveno se truditi za Slovence, moramo pomisliti, da je vzrok ta, da imamo pri svojih proizvodih vedno le manjšino, da celo le manjši del manjšine pred očmi. Pisatelji sami so iz te manjšine. Ker pa je ostali del te manjšine iz enakih vreč sejal, ne mara žetve kupovali, ako se ne odlikuje posebno.
Sicer je vzrok, da imajo pisatelji slovenski premalo čitateljev tudi v onih pomankljivostih duševnih proizvodov iskati, ktere se trudimo tukaj naštevati: oni niso naroda prav poznali, tedaj tudi pisati niso znali zanj. Kterikoli so se narodu bližali ali v pismu ali v govoru, so mu bili priljubljeni. Kohko važnih vzrokov imamo tedaj, da se po našem načelu tudi v pismu k narodu obračamo in zanj skrbimo. Ker smo že zašli na stransko pot, naj bo še to koj povedano, da iz enacih vzrokov slovenska društva hirajo. „Citalnice" ste snovali, pa ste tako visok prag v nje položili, da si ni upal slovenski kmet črez-nj stopiti. Ko bi tenkih ušes ne imeli, hotel bi še dalje po ratarski šegi iz prejšnjih
- 368 -
dob vodnike tega oddelka oštevati, posebno kjer se nad trgi in vasmi napuh že zdaj maščuje. Pa oprostite, da sem bil zašel, kajti že davno sem hotel po glavni cesti dalje iti.
Zato pa zdaj dalje trdim, da ima slovenski narod tudi globoki čut za pravo. Da se rad pravda, ne izvira toliko iz njegove narave, ampak iz zunanjih vzrokov, o kterih naj vsak sam mish, kar mu drago. Leposlovno polje ima lepo priliko, ravno v tem oziru zunanje vzroke za dogodbe jemati, napačnosti opisovati in pravni čut obujati in krepčati. Umetnih oblik tu pač ni treba z daleka prinašati.
Ker korenina srca našega naroda ni čemerna, je naravno, da je Slovenec rad tudi površen. Od površnosti do lahkomiselnosti pa ni daleč. Kdo ne bo zopet našega načela potrdil, ko zopet trdimo, da tudi te napake z leposlovnimi pripomočki smešimo, namesto da jim naravnost z nagubanim čelom pridigujemo ?
S tem naj bo ta stran literarnim delalcem priporočena. Za druge umetnike nimamo pravih poiemov. — Imeli smo pri tipičnih lastnostih najbolj kmečki stan v misHh. Meščanstvo in skupina više omike so bila do zdaj na Slovenskem brezznačajna, to je, nimajo prave splošnosti, ktero bi mogli čitateljem oluščeno podati, če ravno te dve veji narodove manjšine niste različni od enakih elementov drugih narodov, ji vendar ne smemo prezreti, tem menj, ker vemo, da se tudi v teh življih večidel slovenska kri pretaka, in ker žehmo, da bi se zavedeli, da jim domači zrak najbolj ugaja. Gotovo, da je za nje potreba odbranega gradiva, v težih primerniših oblikah literarnih nego za slovensko večino. Tudi ta manjšina bolj čuti potrebnost du-
ševnih izdelkov, nego ona večina. Ona sama je dalje sposobna v duševni zvezi biti z drugimi vejami slovanskega plemena. Načelo, da ni vsako drevo za našo zemljo, smo že izrekh. Prevodi iz tujih tal nikakor ne morejo povsem ali celo nič slovenskemu bistvu, slovenskim razmeram ugajati. Drugi Slovani so tuje narode, ki se v bistvu od njih razločujejo, dozdaj slepo posnemali. Skoro bi veselje izrekel, da smo še srečni, da se naš narod ni še evropsko omikal ! Ta na videz paradoksna želja, se ve, ima le tedaj pomen, če je upanje, da se vzroki, ki so jo vzbudih, pri Slovencih vresni-čijo. Da se dalje razprave ognem, vzkliknem samo, da je žalostno, ko vidimo, da Slovani za zahodno Evropo kar dirjajo, ne pustivši si časa k preudarku, ali je tujstvo brez ozira Slovanom v vsem ugodno. Bodimo tedaj previdni, ne le kadar neslovanska dela prevajamo, ampak tudi pri slovanskih izvirnih izdelkih. Kritike so eni in drugi skoro enako potrebni. Bolje torej, da se skoro brezizjemno prevodov ogibljemo. Pogledajmo raji v zgodovinske liste vseh Slovanov, in ako nam ti zadosti ne podajo, podajmo se naravnost v sedanje razmere slovanske ; tu si poiščimo potrebnega gradiva za igre, povesti in druge leposlovne oblike. Zlasti družebno življenje ne bo brez junakov dobrega ali žalostnega spomina, posebno iz viših krogov. Tudi je le preznana resnica, da mi kulturne slovanske zgodovine premalo poznamo. Tu imate domači zgodovinarji dela dovolj. Podajte to ne le v pismu, ampak tndi v ustme-nih govorih, ako imate že veselje, društva zares podučevati. Drugače se vam bodo poslušalci dolgočasili, ker klasični stari in novi svet jim je od
- 369 -
diTizih stranij znan. In da bi jim tudi ne bil, pustite neslovansto gradivo drugim narodom, ki so po svoje že obdelani, in ki imajo več močij kakor mi, kterim je treba še le začeti. Liste
in podliste, ki so nam na razpolago, polnimo se slovanskim blagom, ako hočemo, da bomo enkrat začeli slovansko delo. France Podgornik. (Konec pride.)
Šekspirov Trgovec beneški.
XI.
Mlada, lepa, po postavi bolj majhna gospodična sedi v gradu Belmont-skem s svojo hišinjo ter se z njo pogovarja, čas je mladej gospodični dolg, življenje celo zamrzelo, čemur se je jako čuditi, ako se pomisli, da je gos-pica jedina hČi in dedinja prebogatega, pa umrlega gospodarja Belmontskega. Dolg čas je revi. Kaj jej ne bi bil? K sreči — za uboge — nij ubožtvo jedino gorje, ki tare mnogi, menda veci del človeštva, nego, — nego pre-obilost. .,Nij srednja sreča", pravi jej hišinja, „ živeti v srednjem stanju življenja; preobilost hitreje osivi, zado-voljnost pa dalje živi".
Ta gospodična, ki se jej sredi bo-gatetva toži, je P o r e i j a, za Šejlokom brez dvoma glavna junakinja te drame.
Nij smrt po očetu, kterega je samka izgubila ; druga skrb jo je. „0j meni! Ta beseda: voli! Jaz pa ne smem niti voliti, kterega bi si hotela, niti temu odreči, kterega ne maram; taka je volja žive hčeri po volji umrlega očeta. Nij li hudo, Nerisa (ime hišinje), da ne smem niti kterega voliti niti kteremu odreči?" —
Tedaj s srcem, s tem ničemurnim srcem ima ubožica opraviti! Da, da, zdaj razumemo njeno otožnost. Nij šala; toliko mladičev jo snubi, a po svoji volji nijednega ne sme izbrati! Nerisine tolažbe so prazne: ,Vaš oče,
gospiea, bil je vedno pobožen mož, a pobožni ljudje imajo umirajoč dobre misli. Gotovo Vas nobeden ne dobi, ki ne bi pravo ljubezen do Vas imel".
To je lepo rečeno, ali ona „lote-rija" (ti-eh škatljic), če je pravi ne zadene ? Jaz rad verjamem, da je Ne-risina tolažba slaba ; kajti kdo ve, kteri snubitelj bode nje sliko iz prave škat-Ijice potegnil?
In ti snubači so sicer imenitni gospodiči, cvet plemstva, ali tudi čudaki. Napolitanski princ n. pr. hvali samo svoje konje in pristavlja s ponosom, da jih zna celo tudi sam podkovati ! Grof iz Pfalca je preresen človek, Jokajoč filozof". „Monsieur le Bon", Francoz, je poln komplimentov, krili in govori za dvajset drugih ! „Pauleambridge", mladi angleški ba-i-on, ne zna ne latinski, ne francoski, ne italijanski, je nem kot lipov bog; nosi se, kakor da bi iz vseh dežel oblačila na se bil znosil. Mladi Nemec, saksonskega vojvode sinovec, je pijanec ; ko so drugi še trezni, on ga je uže poln ; sicer pak se ga je lahko odkrižati : treba samo na krivo škatljico postaviti bokal renskega vina; gotovo se na pravo škatljico niti ozrl ne bode! Take žejne „gobe" Porcija ne bi za celi svet vzela! Da! ko bi Bassanio, ki je ob enem „učenjak in vojak", iz Benétek prišel ! Ta bi bil pravi mož ; ta je uže znan v Belmontu. —
- 370 -
Vendar pak bi se motil, kdor bi menil, da je v Belmontu zares tožno, kakor se je presrečnej Poreiji menda zdelo. Oj sreča, sreča, kedaj te je ta iz celega srca vesel, ti te uživa? In tudi Porcijina sreča — sreča brezskrbne devojke — zdi se, da vedno še le raste. Bassanio, toliko zaželeni ljubi, kterega prava cena se stoprv sredi množice snubačev pokazuje, je v resnici prišel snubit. Samo da bi tega sročkanja ne bilo. Poreiji bi bilo lahko, ovaditi mu preje skrivnosti ška,t-Ijic, ali tega jej poštenost ne pripušča. „Ueila bi Vas lahko, prav voliti, ali to bi bilo prelomljenje prisege!" Zato ga prosi : „Čakajte raji eden dan al' dva, pred nego izkušate!" — in brž potem še pristavi : „En mesec ali dva bi rada Vas vzdržala tu, pred nego volite". Se ve da to pa zopet njemu nij po volji, na tej ljubezenskej tvezi biti. Zato pravi on: ,.Pustite k mojej me osódi ino k kovčegom!" Sreča mu je mila! Pogodil je neznatni svinčeni, a pravi kovčežek! Porcijina podoba je v njem! Njegova in Porcije sreča je neizmerna! —
V vsem položenju, koje nam pesnik v tretjem dejanju popisuje, je Por-cija pravi „otrok sreče". Vedra, jasna, bistroumna, blagodušna, modra, krepostna — zdi se čitatelju, da je Sek-spir vse pojme o človeškej sreči združil v eden ideal in iz njega vstvaril značaj Porcije. In zares, kaj se hoče več zahtevati od gospodične, ako je poleg svojega bogatstva tudi modra? Sej edina modrost kaže pravi način, kako se ima svetno premoženje uživati. Tega si je Porcija nekoliko tudi svesta. Zavest, da si vsaj prizadeva biti modra, kako čedno jo izrazuje v prelepih besedah, ko Bassaniju, ženinu, pravi: „Za vsem rekoč: jaz sem le neučen
otrok, brez šole, brez sveta poznanja. Srečna sem le v tem, da nisem še prestara učiti se.
Svoj duh pokazati, temu se je Poreiji še pred ženitvanjsko svečanostjo z Bassanijem podala prilika. Pismo razloži Bassaniju, v kakovo stanje je prišel ubogi Antonio. Porcija si brž izmisli zvijačo, kako bi prišla njemu na pomoč. Svoje gospodarstvo izroči Lorencu, svojega moža prijatelju, v varstvo in se napoti od doma, rekoč, da pojde v neki samostan med tem prebivat, dokler se Bassanio, nje mož, ne vrne. Zvesti nje sluga Baltazar naj jej pri doktorju Bellariju priskrbi pismo in obleko, s ktero naj brž pride v Benetke. Med tem uže živi Porcija vsa v domišljiji, kako se bode obnašala v mladenča oblečena: „Govoriti hočem o dvobojih, kakor fini mladi gizdalin; hvalila bom so, kak gospice nežne iščejo ljubav mi, kak bolehajo, umirajo, ker jo odrekam, in sto in sto lažij izmislim si, da se roti mi vsak : ta je ušel iz šole, najménj za leto in dan".
Nij dolgo in najdemo jo pred sodbo v Benetkah, ko Antoniju gre za srce. Pisar cita pismo, v kojem Bellario naznanja prihod mladega doktorja Baltazarja iz Eoma, ki pa je Porcija. Kot doktor pravde oblečena zdaj ona nastopi. S kraja se vede, ko da je pravica na židovej strani. Baš zato naj bi žid velikodušno prizanašal Antoniju pravdo, ter mu v ganljivih, lepo stavljenih besedah milost priporoča: „Milost se prisiliti ne daje ; kot rahli dežek škraplje ona dol z nebes na zemljo, tor blagoslavlja vse po dvoje : i tega, ki jo da, i tega, ki jo prejme. A lepša nij, kot pri mogočnikih ; vladarja ona na prestolu bolje kinči nego krona, če žezlo kaže
- 371 -
bolj posvetno moč, kot znamenje časti in veličanstva, v katerem strah, bojazen kraljev vsa počiva: je milost pa tem veča nego žezlo; nje prestol je srce vladarja, ona je pridevek samega božanstva, in svetna moč oblasti Božjej je enaka, kjer milost več velja kot pravo".
Zid, ki o milosti nič noče čuti, ves gori za ženskega doktorja, ko ta trdi, da potem je pravica na njegovej strani; imenuje doktorja „Daniela", „visokospoštovanega dohtarja", „izvrst-nega mladenča", „žlahtnega, modrega sodnika" i. t. d. Jedva pa je ona sodba pri kraju, uže nova zvijača roji po mladej iznadljivej glavi Porcije. Od moža, ki je ne pozna, hoče prstan imeti, kterega jej on na zadnje tudi da. Tako se za resnim prizorom sodbe vrsti vesela igra, ko se prstani najdejo.
Sploh o Porciji govoreč, vidi se, ko da je Šekspir hotel v njej narisati zmerno žensko, enako oddaljeno od skrajnih pomanjkljivostij ženstva kakor možtva. Porcija je lepa, a ne gizdava in prevzetna kakor ženske navadno; ona je pogumnega srca, a nikakor ne drzna v svojej pogumnosti; ona je duhovita, a nikakor ne zbodljiva in segava kakor so duhovite ženske rade. Vse lastnosti se v Porciji nahajajo združene in v lepej harmoniji ; nič nij v njej pretiranega, nič bolestnega, nič strastnega. Namreč strastne ljubezni v njej ne najdeš ; sploh pa nij mesta v tej drami, kjer bi aU strah ali veselje ali ljubezen to devojko prevzimale. To pomanjkanje vsakoršne strastnosti dela Porcijo zdravo in krepko, nekako možato devico.
Baš s to nestrastnostjo, s tem ravnodušnim stanjem notranjosti odlikuje se Poi-cija od drugih ženskih značajev Sekspirovih. Citai sem nekje
— kje, ne morem se domisliti —, da tako žensko, kakor je Porcija, bil bi si Šekspir najraji za ženo izbral : modro, pametno, brezstrastno. Jaz tej jako subjektivnej sodbi nič ne pridevam ; oblažiti moža pa bi takov značaj, kakor je Porcijin, res da dobro sodil.
Ali baš zato, ker je Porcija taka izvanredna gospodična, vzbudil je nje značaj posebno pozornost preiskovalcev Sekspirovih. H. Heine n. pr. vidi v Porciji „predstaviteljieo vesele sreče", ona je predstaviteljiea ..poznejšega raz-evita grškega duha, koji cvet je iz Italije v šestnajstem veku svoj duh razprostrl po vsem svetu, oni duh umetnosti, koji zovemo renesanso".
Prav krasno opisuje Bodenstedt značaj Porcije rekoč : „Med tem ko nam druge blage ženske s krivimi ali nekrivimi nesrečami ganejo srce, druge si zopet z junaškim premaganjem težkih izkušenj pridobivajo naše začud-jenje, prikupuje nam se Porcija ne samo s čarovito lepimi darovitostmi, s kojimi jo okrasuje pesnik, nego tudi in to tem bolj še, ker nam je zanimivo videti, da so na svetu tudi ljubeznive in dražestne izjeme, da svet nij samo dolina solz. Porcije se veselimo kot jasnega majnikovega vremena v krajini okrašenej z izbranimi čudesi prirode in umetnostij, in jej tudi pri-vošimo vso to srečo, ker vidimo, da je nje vredna .... l'orcija ima nekaj lastnosti duhovnice, kakoršne nam kaže zgodovina nekojih narodov, pa brez vse one trpke, aseetične, svetobežne primesi, kakova je onim duhovnicam lastna". In ta stvor nij nikakov posnetek iz starih pravljic, nego izdelek Šekspirovega bogatega umotvornega duha. J. Pajk.
iKonoc pride.)
- 372 -
Na konci šestega teSaja „Zore" obraSamo se zopet k gg. naročnikom in sploh k SitajoSemu slovenskemu obSinstvu s prošnjo, naj nas časopis i v bodočem letu podpira.
V časih, kakorŠni so današnji, ki kažejo v vsakem oziru bolj neprijazen nego ljubezniv obraz, ko gmotni oziri gospodujejo nad duševnimi, je gojitev idealnosti potrebnejSa nego kedaj. Malenkostni oziri pogubljujejo, idealni nag^edi povišujejo vsaki narod; prvi so jalovi in minejo brez sadov, slednji obrajajo plodove duševne svobode, ktera je gotovo poroštvo narodove bodočnosti. Narodi vseh časov si samo toliko zagotovijo svojo bodočnost in svoj obstanek, kolikor bolj ljubijo čednost, znanost hi umetnost.
Vseh teh lastnostij največa pospeŠiteljica pa je literatura, ki narodu nima biti tamo zrcalo njegovih duševnih močij, temveč tudi podbudilo k vsemu dobremu in lepemu. Pri presojevanji vrednosti kakega ljudstva praŠamo vselej: ima li kaj literature, in kakova je njegova literatura? — S tem je velika važnost te delavnosti dejanjski izražena.
Mi smo si dobro svesti, kolike važnosti je namreč beletristika, pa tudi sami čutimo, koliko se od takih listov zahteva. S tem spoznanjem pa niso Še odstranjene zapreke, s kojimi se izdajatelji listov imajo boriti. „Ko bi storiti tako lahko bilo kakor vedeti, kaj bi dobro bilo storiti, že daviio bi bile iz kapelic cerkve in iz bajtic revežev knežje palače nastale", pravi neki veliki pesnik.
Vendar pak je tvdi resno prizadevanje že nekaj, da-si ne vse. V tem oziru je naš namen v kratkem sledeč. Glede tvarine in razvrstitve kakor tudi oblike in cene ne bodemo lista nič predelavala. ,,Zori" po našem nazoru ostane dvoji namen ko doslej: zabava in poduk. Kar bi si upali obetati je, da bodemo na podučno stran v tem smislu pozornost obračali, da hočemo na nravne in nekoliko tvdi gmotne potrebnosti našega naroda nekoliko več zanimanja obračati. Nam se vidi dobro in potrebno, baš te dve strani poudarjati, ker oni zadevate dobro vzgojo volje, od ktere je pri vsakem narodu največ odvitno. Ne načrt, temveč poudarek bode v dosedanjem načrtu samo za spoznanje različen. In Še na eno stran bodemo posebno pozorni: na pr avilnost slovenskega jezika. Ta stran — jezikoslovska — se nam vidi tako važna, da jo je treba posebno pred očmi imeti. —
Kakor doslej tako tudi sedaj poudarjamo staro istino, da brez podpore, bodisi gmotne bodisi duševne, nobeno narodno podvzetje ne more dobro napredovati. V tem oziru se zahvaljujemo vsem našim sotrudnikom in vsem, ki so nas na eno ali drugo stran podpirali, ter jih prosimo znovič prijazne pomoči. ,,Sloga jdči" je v literarnem delovanju vedno naše geslo bilo in tudi v prihodnje ne neha biti. V stvareh znamo za razpotja, v osebah ne znamo različja ali pa celo kake si bodi mrzkosti. Zato je naŠ list odprt vsakemu literarnemu delavcu, od kodar si bodi.
S tem vabilom se izročujemo tedaj znovič Čestitemu slovenskemu občinstvu ter z Božjo pomočjo stopamo dalje svoj pot, kteremu cilj je: Srečna bodočnost našega naroda!
Janko Pajk,
urednik in lastnik „Zore". Izdajatelj in odg. urednik: J, M. Pajk. J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.