strupenim kalem. ki so vzklile v škodo Živimo v dobi, ko dosegajo te ovire višek in opominjajo vse one, ki imajo voljo in so posvetili svoje delo vzgoji in pouku, k resnemu razmišljevanju, kako odstraniti neznosne ovire. Vojna doba in prva leta po vojni so nudila najugodnejši teren vsem onim strupenim kalem, ki so vsklile v škodo vzgoji in pouku, ter bahato pognala svoje korenine v splošni propalosti. ki je poplavila s svojimi valovi kulturni pokret našega naroda. Že nekaj let pred vojno se je oripravljal ta teren, vede ali nevede, o tern nočem tu razpravljati, dokler ni izbruhnilo vse skupaj v svojem elementu do viška. Opravičeno se danes toži, da ni mogoče doseči kljub vsem naporom učiteljstva onih ciljev v vzgoji in pouku, kakor bi bilo pričakovati po trudu in delu. Kje tiče te ovire? Ogleimo si jih, da odstranimo trudeči se v svojem poklicu vse. kar nam ovira ter nain ustavlja korak na potu naših ciljev. Ovire so dvojne: izveušolske in šolske. Prve so one na domu. na ulici in v človeški družbi sploh, ter politične. Šolske^ ovire so pedagoško didaktičnega značaja ter one šolske uprave. Kakšna je okolica in njen vpliv na vzgoio med in po vojni do današniega dne? Socijalne razmere so se poslabšale za  minitnum1 50%. Neizprosna sila v boju za življenie }e izpila iz src večine prebivalstva nežna in blaga čustva, v čLoveška srca so se vsrnezdili: eflfoizem. sebičnost, brezčutnost do bližnjega, pesimizem, otopelost za vse višje; v bogatih, hišah: razkošje, razuzdanost, lahkoniišljenost, brezskrbnost, brezbrižnost za vse lepo in blago. V taki mlakuži pokvarjenosti srca in duše, v oblateni in ponižani morali ne morejo rasti krepost. volja, dovzetnost do lepote in dela, ker ni vzgledov iu vzpodbude. Sedanja šolska mladina je bila v tem okuženem zraku vzrejena — če hočete — vzgojena. Kaj pričakujemio od nje druzega, kakor apatijo do Douka, brezbrižnost za delo in po manikanje voJje. Okuženo srce je p-re-neslo dete /e v solo in ponajvečkrat se doma vsako drobno vzgoino zmo iz rnladesa srca izruje, predno požene prve kali življenja. Materfjalistično razpoloženfe raase je staina sila, ki vleče mladino navzdol.  Vsak dan čuje mladina doma ali na ulici,  (— to pripoveduje v šoli —) kako udob no živi ta ali oni, ki se ni ničesar očil, ki je bil znan delomrznež, a sedaj ima blagostanje. »Kaj se boš učil, saj ima vsak delavec več, kakor učen gospod« je stalen refren otrokove okolice. Potepuh, malopridnež, navihanec, ti so danes mladini pravi idealni tipi za bodočnost. — Vzgojitelj to gleda in nim.a moči. ne pripomočkov. da bi odvrnil to usadno pohujšanje. Treba bo krepke državne roke, da odstrani pogubonosne vptive slabe okolice. Zaščita javne morale je dolžnost države. Tudi drakonični zakoni ne bi biii prekruti, da se uničijo korenine, iz katerih izvira vse zlo in te so: lenoba, delomržnost, tatvina, surovost, poboji, pijančevanje, nemoralnost vseh vrst. korupcija itd. Če (eh izrastkov vsega hudega ne izderemo iz našega ljudstva, zatnan bo trud in vse naše delo. (Dalje prihodnjič.) . Ovire povoljnih učnih in vfcgojnih uspehov v šoli. (Poročal na okr. učiteljski konferenci v Ljubijani dne 24. junija 1922. Fran Skulj.) Življenje je boj za obstanek. Temu je podvržen vsak človek, vsako živo bitje. Kdor podleže, je končal življenje. Zivljenjski boj človeštva je že altera natura posameznika, ki se dostikrat ne zaveda, da ga bije. Toda boj za obstanek ni edini, so še drugi boji, ki jih ima človek bojevati. Izmed vseh najtežji je gotovo boj za napredek, ki je tudi za človeštvo najvažnejši. Vse pndobitve dobrin na vseh poljih zaznamiujejo Siilno težavne boje, nredno so postale zmagovalke. ter postale last človeštva. Nepreračunljive množine energične in psihočne naravi je porabilo človeštvo v boju za napredek. Ko se človeštvo veseli lavorik svojih zmag, že se snujejo novi cilji — ni počitka. ni oddiha in to je življenje. Ognjišče bojev za napredek je v šolstvu. Ne smemo se čuditi, da je speci jfclno zato delo vzgojitelja in učitelja tako težavno. ker se mu stavi ravno vsled tako važne pozicije, kakor jo zavzema šola. vselej in vsepovsod brezštevila ovir. Ovire so bile; s^o in bodo. včasih večje, včasili manjše po raznih okoliščinah in časoivnih razmerah. Nalosa šole je. da jih pobija, odstrani in jim izdere