LISTEK. Moja prva učiteljska služba. V prijetni družbi upokojenih učiteIjev sedi nadučitelj A. Zbog 81 letom, ki jih nosi na svojem hrbtu, je mož še vedno mladeniško čil, 5vrst in jako družaben. Izza svojega službovanja nam pripoveduje marsikalj zanimivega. Med drugim nam je orisal tudi spomine na prvo svojo U!5iteljsko službo. So zelo zanirnivi, zato naj jih podam v naslednjem. Pripovedoval je: »Že kot gimnazijcu se mi ie vzbudilo veselje do u5iteljskega stanu, za(to sem se odlo5il, da vstopim v tedanjo preparandijo v Idriji. Ko sem jo leta 1861. dovršil, sem dobil seveda v nemščini pisani dekret za službeno mesto na novoustanovljeni ljudski šoli v A. Ta dekret se je glasil takole: Uradno se Vas odreja za podu5itelja v A. S to službo je spojeno tudi cerkovniško in organistovsko opravilo s pristavkom, da se podaste tja in nastopite službo s 1. novembrom t. 1. in sprejmete tam •naldaljne ukaze tamošnjega župnijskega in šolskega načelstva, po katerih se Vam je ravnati najto5neje. Pri5akuje se od Vas, da se boste z živahno pridnostjo in primernim Stivom 5imdalje bolj izobnaiževali in, da boste pri šolski mladini z metodičnim postapanjem in pedagoškim taktom uspešno delovali, da si boste z zmernim in preudarnim vedenjem pridobili občno spoštovanje, zlasti pa, d)a se boste z voljno pokorščino in s prespoštljivim obnašanjem prikupili svojim predstojnikom, da postanete s svojim, povse verskim in moraličnim življenjem vzor in da boste s kar najtoSnejšim izpolnjeva_ijem uradnih dolžnosti, po uradni instrukciji, delali 5ast sebi in svojemu stanu. Knezoškofijski konzistorij v Ljuib- Ijani, dne  L. S. Anton Kos 1. r., generalni vikar. — Jurij Zavašnik 1. r., višji šol. nadzornik. Da leži vas A. nekje v Beli Krajini onknaij Novega mesta sem vedel, a kje, mi ni bilo znano. Torej proti Novemu mestu bo treba kreniti, potem mi pa že povedo ljudje pravo pot, da pridera tia. Ko se je približal 5as nastopa moje službe, sva jo z očetom mahnila iz Ž. na Gorenjskem v Ljubljano. Na trgu Sv. Jakoba so se že od nekdaj shajali Dolenjci, ki so ob sredah in sobotah pripeljali v Ljubljamo drva. Ko sva prišla z ooetom tja, sva po daljšem poizvedovanju dobila moža, ki je bil iz Trebnjega. O5e ga je vprašal, 5e me hoče do doma vzeti na svoj voz; mož je v to dovolil takoj. Naložila sva moj kovčeg, napolnjen s potrebno obleko, perilom ter knjigami in seveda tudi z notami, ki naj mi služijo pri orglanju; tedaj namreč je moral vsak učitelj opravljati obenem tudi službo organista, saj je bila ta služba pri kmetih in duhovnikih prva in naijvažnejša; u5iteljska je bila postranska stvar. Ob pozni popoldanski uri je bil mož pripravljen za odhod. Poslovil sem se od svojega dragega o5eta, sedel nial voz in hajdi po dolenjski cesti dalje. Med potjo sva se ustavila le enkrat; stopila sva v krčmo, da se nekoliko okrepSavai Popila sva polič vina in pojedla nekai kruha. Plai5al je celo ceho mož sam, gotovo je vedel, da nisem posebno pri denarju. Pozno v noc sva se pripelja5a v Trebnje na voznikov dom. Njegova ženai naju je sprejela prav ljubeznivo in povabila je k ve5erji tudi mene. Prav rad sem se odzval prijaznemu povialbilu, saj me je že želodec opominjal na praznoto, ki je vladala v njem. Večerjala sva domače klobase, krvatve in jetrne, pa dobro zabeljeno kislo zelje. Po veSerji smo se razgovarjali o raznih stvareh in seveda tudi o mojem nadaljnem potovanju. Ker je mož uvidel, da si sam ne bom vedel pomaga.i dalje, se mi je prostovoljno ponudil, da me pelje naslednje jutro v Novo mesto. Spravili smo se k po5itku in ob štirih zjutraj je bil voz že pripravljen. Ko sva dospela v Novo mesto, sem vprašal svojega dobrovoljnega voznika^ koliko ma dolgujem za voz, prehrano in preno5iš5e, a ni mi hotel racunati ni5esar. Takih dobrih mož se dobi danes bore malo, ker se ho5e sedaj vsakdo okoristiti z vsem kanr stori. Zahvalil sem se mu prav iskreno zia njegovo ljubeznivost in dobroto, stisnil mu roko v slovo in sedel na poštni voz, ki me je preko Gorjancev pripeljal do L., od tarn pa sem korakal peš d_ A., kraja mojega službovanja. Kaij sedaj? Podal sem se najprej v župnišče, da se predstavim gospodu župniku K. Ko mu povem, kdo sem in po kaj sem prišel, je nagubil 5elo in rekel: »Cemu ste prišli, saj imamo tu svojega mežnarja in organista, ki bo opravljal tudi učiteljsko službo; le pojdite niazaj, tu Vas ne potrebujemo!« Jaz pa sežem samozavestno v žep ter izvleSe-m iz njega svoj dekret, reko5: »Gospod župnik, prosim, to je moj dekret, podpisaTi od gospoda višjega šolskega naidzornika, kanonika Zavašnika, s tem dekretom sem imenovan semkaj in ostanem tu.« Župnik me pogleda od nog do glave, in videti mu je bilo. da mu moj energiSen nastop ni bil kaj po volji. Ker pa ie vedel, da se Zavašniku ne more in ne sme upirati, reče osorno: »No, pa ostanite!« Nato ga prosim, naj mi pove kje ie šola, kje je moje stanovanje in kje bom Lmel hrano. Odgovori mi: »Šola ie tu blizu, tam imate tudi svoje stanovanje, toda šele tedag, ko bo izpraznjeno, a hrane tu ne boste dobili nikjer, ker ni nobene gostilne in tudi daleč naokoli ne.« Poslovim se in odidem naravnost proti šoli. Je bilo to pritliSno majhno poslopje; na eni strani je bila šolska soba, na drugi ipai učiteljevo staniovanje, obstoječe iz sobe in kuhinje. To stanovanje je zasedel mežnar, ki je bil obenem tudi čevljar. Potrkam na vrata, vstopim v sobo in mu povem, kdo sem. Prav ni5 me ni bil vesel, to se mu je videlo na obrazu, ker je vedel. da je z mojim prihodom tudi konec njegovega mežnarenja in organistovanja ter s tem tudi stanovanja; vendar pa se je kolikor toliko obvladial in spustil z menoj v razgovor. Med razgovorom sem si ogledaval sobo. Bila je silno zanemarjena; vse stene so bile polne nesnage. Imel je namre5 mnogo majhnih otrok, ki niso poznali snage. Ker mi je cerkovnik povediaJ, da ima po dogovoru pravico še pol leta ostati v tem stanovanju, ga vprašam, kje naj stanujem ta 5as in kje dobim hrano. Natsvetuje mi, naj prosim župnika, morda mi dovoli, da stanujem ta 6as v sobi, namenjeni za kaplana, ki ga pa tu še dolgo ne bo; morda mi da tudi hrano. Grem nazaj k župniku Prosil sem ga, nai mi dovoli, da stamijem začasno v kaiplanovi sobi in nai mi daje tudi hrano toliko 5asa, da bo stanovanje v šoli prosto, potem pride itak k meni moja sestra, ki mi bo gospodinjila. Mož spočetka ni hotel privoliti, da vzamem kaplanovo sobo, pa tudi me ni hotel sprejeti na hrano. Po, daljši prošnji se je venda_ vdal za oboje. Ko ga vprašam, koliko bom plačeval za hrano, mi odgovori: »Trinajst goldinarjev na mesec.« To je bila zame velikanska vsota, zato ponovim viprašanje: »Trinajst goldinarjev nž mesec?« Omolknem za hip, potem pa pravim: »Prav rad bi Vam jih dal, a kje naj jih vzamem, ko imam v celem letu le 60 gld. plače?« On hitro na to: »Vzamem si pač Vašo bero!« Pa kaj sem hotel. Molčal sem na to in zadovoljen sem moral biti. da sem sploh prišel do stanovanja ki hrane, ker bi se sicer res moral vrniti domov. Takoj nasledtiji dan sem se lotil izpisovanja iz matrike šoloobveznih otrok. Ko sem bil z delom gotov, sem prosil župnika, da v cerkvi oznani vse potrebno glede vpisovanja in pricetka šole. Na dan vpisovanja so prisli v šolo kmetje iz vasi in okolice in vsakdo me je gledal nekako nezaupljivo, 5eš, kaj tale mlad človek nam bo sedaj orglal? Bilir so namreč nad vse maivezani na starega Sevljarja, ki jim je orglal marše in poskočnice, da je bilo veselje. S poukam sem pri5el. Pri cerkvemih opravilih pa sem opazoval mežnarja, da ga posnemam in ustrežem ljudetn. Toda orglanje in petje njegovo mi nikakor ni bilo všeč. Mežnar je bil samouk, orglal je seveda brez not pesmi, ki jih je pesnil sam in komponiral tudi sam po napevih, ki so jih v one kraje zanesli tuji muzikantje. Za vse praznike je imel pripravljene posebne pesmi, tako n. pr. je pel o Božiču: »Marija je jokala, sv. Jožef je klev, ker ga ta betlehemski folk pod streho ni vzev.« Za Boži5 pa je tudi spesnil pesem, ki je bila bolj smešna kot resna. Imela je mnogo kitic, a tu naj navedem samo prvo, ki se je glasila: Zbor: »Osel, volek tam stoji.« Prvi pastirec: »Stoji.« Drugi pastirec: »Kaj nek' tam tako šumi?« Prvi pastirec: »Šumi.« Drugi pastirec: »Kaj je?« Prvi pastirec: »Angel je.« Zbor v hitrem tempo: »Aneel je, angel je, pejmo pogledat, kaj nam 5e.« Za svetega Štefana je zložil: »Sveti Štefan, ti presrečni, kak si velik ti svetnik, so te grdo špotali in s kamni pokali.« Predpustom pa je zapel pri maši ohcetno: »Oh, kaj za'n trošt in veselje pri tej nebeški ohceti, ki ne bo nikdar jenjala, bo na ve5no gverala.« Vse te pesmi so bile ljudem nad vse všeč, a vendar sem si domišljal, da jim bodo nove pesmi, ki jih bom jaz orglal in pel, sigurno bolj ugajale, saj jih je spesnil Blaž Poto5nik, harmoniziral pa tedaj slavni Rihar. A zelo sem se motil. Ko sem prvikrat pri maši igral in pel, so me iz cerkve grede gledale ženske in moški postrani z vidnim nezadovoljstvom. Vendar pa nisem izgubil pogumai, saj sem bil prepričan, da se bodo ljudje navadili tudi na nove pesmi in nisem se motil. Čedalje bolj so se privadili mojemu petju in orglanju in bili so naposled prav zadovoljni z menoj, le župniku sejn bil še vedno trn v peti, ni mogel preboIeti, da je zgubil svojega organista-oevljarja. Nikakor mu nisem mogel ustreči, četudi sem se za to trudil na vse na5Lne. Solo sem opravljal vestao, a doseči nisem raogel uspehov, ki sem si jih želel, ker mi ie odvzel župnik večino ur. Prisel je vsak dan v šolo, v kateri uri se mu je pa5 zljubilo, ter pou5eval krš5anski nauk. Njegovemu pouku pa sem moral seveda prisostvovati vedno. Sesti sem moral v zadnjo klop in poslušati župnikov pouk. Neko5 pa mu rečem: »Gospod župnik, Vi ste vedno v šoli s svojim krščanskim naukom ter mi jemljete 5as, kdaj pa naj jaz naučim mtadino drugih predmetov?« — »Krš5anski nauk je prvi, Vaši predmeti pa so zadnji in 6e se jih tudi ne nau5e, ni5 ne de,« je bil osoren odgovor. (Dalje prihodnjič.)