IK
LETO VI.
Tržič, 15. oktobra 1957
St. 10
VOLILI BOMO
Volitvo v občinski zbor bodo v nedeljo, dne 20. oktobra 1907 na določenih voliščih. Volišča se odprejo ob sedmi uri zjutraj in zaprejo ob sedmih zvečer.
Doslej je bil Tržič med onimi občinami, kjer so volivci že v prvih jutranjih urah izpolnili svojo državljansko dolžnost. Tudi letos ne sme biti drugače! Ne smejo nas prekositi drugo občine! Volilne rezultate iz volišč naše občino, in iz drugih občin bodo najmanj vsako uro na dan volitev objavljali po zvočnikih.
Tudi v naši občini je še vedno nekaj ljudi, ki kažejo premajhno zanimanje za volitve. Pomen volitev je bil že mnogokrat objavljen v dnevnem časopisju. Zato tega ne bomo ponavljali. Le na kratko bomo povedali, zakaj 90 volitve. Ni vseeno, če sedijo v občinskem zboru ljudje, ki se ne zanimajo dovolj za napredek občine, ki jim ni mar skrb za gradnjo stanovanj, ki se ne brigajo za gradnjo in opremo ter ustanavljanje šol, za napredek prosvete in kulture, ki se ne zanimajo za socialno skrbstvo in varstvo, ki ne ukrenejo vsega, kar se da napraviti glede zdravstva. Tisoč drugih nalog še izvršuje občinski zbor, nočemo jih tu navajati. Da je dosedanji občinski ljudski odbor izvršil svoje naloge, smo opisali v naši zadnji številki.
Volivci so imeli vse možnosti Postaviti za občinski zbor kandidate, ki jih želijo, saj je na »borih volivcev vsakdo lahko svobodno predlagal poljubno osebo za kandidata. Se vedno se najde kdo, ki si upa trditi, da se kandidate »odrejajo«. Tako naziranje je če že ne zlobno, Vsekakor pa zmotno. Ce bi zbori volivcev bili stoodstotno obiskani, potem bi kandidatno liste vsebovale mnogo več kandidatov, kot jih sedaj.
V občinski zbor, ki ho v bodoče štel 28 odbornikov, kandidira 50 oseb. Volivci imajo torej kljub temu možno izbiro, imeli Pa so volivci priliko, da predlagajo več kandidatov in drugo osebe.
Verjetno je med kandidati le nialo oseb, ki se potegujejo za funkcijo, Isaj ni plačana, pač pa n'ilaga odborniku precej dolžnosti. Praviloma bo moral vesten odbornik stalno vzdrževati stike z volivci, se zanimati za Probleme svoje volilne enote, tolmačiti na seji ljudskega odbora in volivcem pojasnjevati sklepe ljudskega odbora. Ce bodo novoizvoljeni odborniki Prevzeto funkcijo pravilno opravljali, potem bodo volivci lt| ljudski odbor sproti seznanjeni s    problemi, težkočami,
možnostmi, sredstvi ter izvršenim delom.
Doslej se jo v večini primerov iznašalo probleme le na zborih volivcev, ki niso bili vselej zadovoljivo obiskani. Odborniki bodo v bodoče morali vzdrževati stalno zvezo med volivci in ljudskim odborom, ker bo samo na ta način lahko rešiti marsikatero vprašanje in delo, ali pa bo možno težkoče vsaj razumeti.
Kdor smatra, da volitve niso važne, ta dokazuje, da nima pravega razumevanja za napredek v občini. Pravijo, da vsaka nova metla dobro pometa. Že zato je dobro, da izvolimo nov odbor. In če bodo v novi odbor prišli dosedanji odborniki, bo njihova ponovna izvolitev samo dokaz, da jiim volivci zaupajo in da jim s ponovno volitvijo dajo priznanje, da so doslej funkcijo v redu izvrševali. Izvoljeni odborniki pa bodo morali izkazano zaupanje plačati s še večjo brigo in skrbjo za napredek občine kot doslej.
Koga bomo volili?
Občinski zbor:
I. volilna enota t. j. Cesta .ILA, Ulica Heroja Bračiča, Preska, Kolodvorska cesta, Vir-je h. št. 2, 4, 6, 8, 10, 12, il4, 16 in 18 šteje 610 volivcev. Izvoliti je treba dva odbornika, kandidirajo pa štiri osebe in sicer: Kravcar Karel, Lavička Zdenko, Stibelj  Gašper, Hrovatič Rudi.
II. volilna enota obsega Blejsko cesto, Trg Svobode, Jancži-čevo in Našičevo ulico ter Prehod. Ima 676 volivcev, ki naj izvolijo dva odbornika izmed naslednjih štirih kandidatov: Ličen Albin, Slarič Francka, Globočnik Franci, Hiršcl Stane.
III. volilna enota in sicer Ko-sarskain Šolska ulica, Kurniko-va in Kokovniška pot, Cankarjeva in Partizanska cesta ter Virje h. št. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, in 19 ter parne h. št. od 20 dalje. Ima 623 volivcev, ki naj izvolijo dva odbornika: Cerar Lovro, Karo Miha, Jagodic Ana, Lukanc Slavko.
IV. volilna enota obsega Be-čanovo, Fužinsko, Čevljarsko in Heroja Grajzarja ulico ter Koroško cesto do h. št. 23 in 40. Ta enota ima 523 volivcev, voli 2 odbornika izmed naslednjih: Sparovec Jože, Inkret Minka, Jagodic Jože, Pirjcvec Stanko.
V. volilna enota s 658 volivci iz Proleterske ceste, Raven, Pot na zali rovt in Koroške ceste h. št. od 25 in od 42 dalje bo tudi volila 2 odbornika. Kandidatje pa so:
Mokorel Jože, Mežek Marija, Zalokar Slavko, Stular Janez.
VI. volilna enota s 622 volivci voli dva odbornika, a kandidatov je šest in sicer: Silar Jože, Horjak Dušan (prejšnji direktor predilnice), Ber-toncelj Silva, Dornik Viktor, Konic Franc, Meglic Marija (iz Bistrice IG).
V VII. volilni enoti t. j. Kovor, Loka, Hudo, Zvirče in Brdo bo volilo 526 volivcev dva odbornika izmed kandidatov: Zupan Franc, Kovor 28, Špen-dal Mirko, Kovor 59, Golmajer Vinko, Kovor 18, Vučko Ludvik, Loka 16.
Vasi Lcše, Vadiče in Paloviče tvorijo VIII. volilno enoto z 228 volivci, ki bo volila enega odbornika izmed kandidatov, Ki sta:
Svab Janez iz Leš 11, in Justin Franc iz Palovič 3.
IX. volilna enota zajema Brezje, Hušico, Visoče, Popovo in Hudi graben z 191 volivci. Volili bodo 1' odbornika, kandidirata pa: ,
Pretnar Božo, z Brezij 43 in Ribnikar Franc z Brezij 29.
X. volilna enota t. j. Podlju-belj šteje 363 volivcev, ki bodo volili 2 odbornika izmed kandidatov:
Nemec Jakob, Podljubelj 99, Ahačič Emilija, Podljubelj 43, Bergant Ivko, Podljubelj 69, Polajnar Anton, Podljubelj 24.
XI. volilna enota ima 167 volivcev iz vasi Senično, Sp. in Zg. Veterno ter Novake. Za eno od-borniško mesto kandidirata dva kandidata:
Repinc Mihael, Zg. Veterno 3 in Gregorc Peter, Senično 16.
XII. volilna enota, t. j. vasi Križe in Gojzd ima 415 volivcev ter voli 2 odbornika izmed kandidatov:
Zaplotnik Štefan, Križe 11, Aljančič Janko, Krize 16, Albreht Franc, Križe 71, Zaplotnik Helena, Križe 83.
XIII. volilna enota t. j. Pristava z 298 volivci bo volila 1 odbornika. Kandidata sta: Jagodic Franc iz Pristave 39 in Gosar Maks iz Pristave 19.
XIV. volilna enota ima 575 volivcev v vaseh Sebcnje, Ziganja vas, Breg in Retnje ter bo volila 2 odbornika izmed kandidatov: Tišler Viktor iz Sebenj 25, Cvek Jože iz Retenj 17, Kastiger Alojz iz Retenj 11, Jesenko Janez iz Žiga njo vasi 32.
XV. volilna enota t. j. Slap in Cadovljc s 179 volivci bo volila enega odbornika. Kandidirata pa:
Belhar Peter, Slap 22 in Meglic Matija, Cadovljc 1.
XVI. volilna enota t. j. Dolina in Jelondol z 189 volivci bo volila enega odbornika. Kandidata sta:
Talar Franc, Jelondol 9 in Zrim Franc, Jelendol K).
V XVII. volilni enoti in sicer Lom, Grahovše ter Potarje bo 287 volivcev volilo enega odbornika. Kandidirata pa: Tomažin Zdravko iz Loma 12 in Gaberc Janez iz Grahovč 4.
Skupno bo torej volilo občin-slkii zibor 7179 volivcev. Med kafri8 didaiti je devet žensk. Kandidatna lista je dovolj pestra, saj kandidirajo delavci, uslužbenci, kmetje, obrtniki, učitelji, upokojenci itd.
Občinski zbor proizvajalcev
se bo letos volil prvič. Ta zbor bo imel 28 odbornikov. Volitve bodo za prvo skupino v soboto dne 26. oktobra 1957. Volišča so tudi razdeljena v volilne enoto, odprta bodo od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer. Volilni upravičenci so samo proizvajalci, t. j. delavci in uslužbenci iz gospodarskih organizacij.
Proizvajalci iz Bombažne predilnico in tkalnico Tržič so razdeljeni na 3 volilne enoto. Volil-upravičencev je skupno 1466, ki bodo izvolili 11 odbornikov 'in sdcer:
I. volilna enota proizvajalcev s 632 volivci voli 5 odbornikov, kandidira pa 10 odbornikov in sicer:
Zurga Ivana, Proleterska 4, Šve-gelj Kristina, Cankarjeva 8, Hadžiomerovič Hasim, Bračiče-va 3, Pcrko Vili, Preska 15, Hafner Mirijam, Preska 19, Plut Slavica, Blejska 13, Ažman Ivanka, Podbrezje 71, Pjevčevič Jožefa, Podljubelj 84, Paplar Janez, Bistrica 75, Mežek Matija, Proleterska 18.
II. volilna enota BPT s 583 volivci voli 4 odbornike izmed 8 kandidatov:
Zaplotnik Tončka, Blejska 13, Vranežič Nada, Bistrica 3, Teran Slavko, Bistrica 129, Bač-nik Franc, Proleterska 9, Hladnik Andrej, Koroška 3, Truden Jožefa, Bistrica 127, Dolinar Marijan, Partizanska 18, Pernuš Marijan, Hudi graben 3.
V III. volilni enoti BPT je 251 volilnih upravičencev, ki volijo 2 odbornika. Kandidirajo pa:
Ogris Milan, Podljubelj 43, Na-šič Ivanka, Cesta JLA 12, Zupan Andrej, Preska 10, Svab Viktor, Blejska 9.
Tovarna obutve PEKO ima v celoti 822 volilnih upravičencev za zbor proizvajalcev, ki bodo izvolili 6 odbornikov v dveh volilnih enotah in sicer v: - IV. volilni enoti voli 548 volivcev 4 odbornike izmed kandidatov:
Benodičič Jože, Sp. Preska 21, Gregorc Ivan,    Zg. Veterno 7, (Nadaljevanje na 2. strani)
Stran 2
TRZISKI VESTNIK
St. 18
Volili bomo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Cernilec Stane, Bistrica 110, Polajnar Marlena, Pristava 10.
V. volilna enota s 274 volivci voli 2 odbornika iz tovarne PEKO. Kandidirata: Bedina  Viljem,  Cankarjeva 2, Zupan Milan, Kovor 28.
Lesno industrijsko podjetje Tržič ima 203 volivce, ki bodo volili 2 odbornika. Kandidirajo pa:
Strasner Anton, Duplje 61, Tr-šinar Ignac, Cesta JLA 7, p.o-pret Milan, Pristava 10, Košir Ivan, Trg Svobode 23.
Tovarna usnja Runo ima 141 volivcev, ki volijo 1 odbornika. Kandidirata pa dva, in sicer: inž. Mali Anton, Prehod 4, Svab Miha, Fužinska 2.
Tovarna kos in srpov s 190 volivci voli 1 odbornika izmed kandidatov:
Meglic Anton, Lom 15 in Zaletel Franc, Čevljarska 6. • Gozdni obrat Tržič s 93 volivci, dalje Tovarna lepenke s 83 volivci in Tovarna pohištva s 70 volivci, vsi trije skupaj torej z 246 volivci tvorijo eno volilno, t. j. IX. volilno enoto in volijo 2 odbornika. Kandidirajo pa: Smitek Stanko, Cesta JLA 8, Znidar Franc, Cankarjeva 13, Fic Ivan, Cankarjeva 14, Meglic Andrej, Cankarjeva 17.
X. volilno enoto pa sestavljajo Gradbeno podjetje Tržič z 68, Gradbeno podjetje Gorenje z 12, Remont Tržič s 37, Pilarna Triglav s' 44, HE Pristava s 4 in rajon Elektro 3 5 volivci, skupaj torej 170 volivcev, ki volijo enega odbornika izmed kandidatov: Miklič Franc, Virje 14, Legat Ivan, Pristava 2.
XI. volilno enoto tvorijo obrtna podjetja socialističnega sektorja in sicer: Tesarstvo z 12, Kleparstvo z 11, Mehanična 29,
Krojaštvo s 13, Mesarija s 17. Mesarija Naklo z 1, Mlin s 3, .Pokanja z 18, 'Zel. postaja z 9 in Pošta z 8 volilnimi upravičenci, skupno torej 101 volivec voli 1 odbornika. Kandidirajo pa: Jon-tes Ignac, Cesta JLA 18, Stritih Franc, Bistrica 109.
V XII. volilni enoti jo .vpisanih 166 volivcev, t. j. privatnih obrtnikov. Volili bodo 1 odbornika, kandidirata pa dva: Dov-žan Stanko, Cankarjeva; Ješe Ignac, .Koroška 7.
XIII. volilna enota ima vpisanih 144 volivcev iz gcipodairskih organizacij: Zelenjava 1, Mlečna 9, Tobak 2, Trafika Markič 1, 'Zvezda II, Runo 9, Mreža Peko 17, poslovalnica Peko 2, Av-toservia 1, knjigarna 2, Preskrba 46, Prehrana 17, Vino 2, Odpad 1, Pri poŠti :8, 'Pod Košuto 2, pri Benfcu 2, Pod lipo 3, V gradu 2, Pri Lojiziku 2, pri Ga-šperimu 2, IZalenilca 6 in pri kolodvoru <3. Volili 'bodo '1 odbornika, kandidirata pa: Češenj Milan, Križe 43; Plahuta Bojan, Trg Svobode 23. 1
Val navedeni so v prvi skupini, v kateri 4740 volivnih opravičencev voli 27 odbornikov. Tu-ta lista kandidatov je zelo pestra, med njimi jo 10 Žensk. Med k,a.ndi:d.ati so delavci, uslužbenci, zidarji, kovinarji, kleparji, igoistinoi, trgovski nameščenci iitd. V icelcti v zbor proizvajalcev kandidira 48 oseb.
V nedeljo, dne 27. oktobra t. 1, pa bo volila enega odbornika takozvana druiga skupina proizvajalcev. V to Isikupino spadajo člani kmetijskih zadrug, delavci lin uslužbenci ter kmetijski delavci. Volilnih upravičencev te skupine je 472. Kandidirata pa: Meg'lič Franc iz Podljuibelja 63 in Teran Ljubo, Krizo 18.
ORGANI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH SO ZBOROVALI
Cepljenje proti otroški paralizi
V mesecu akt. 1957 |bo izvedeno prvo 'cepljenje otrok proti otroški paralizi, drugo cepljenje bo v mesecu novembru t. 1., tretje cepljenje pa bo izvršeno v mesecu juniju 1958. Za vsako cepljenje bodo starši otrok, ki pridejo v . pošte v za cepljenje, prejeli še posebej vabilo, iz katerega bo razviden: kraj, datum in ura cepljenja. Zaradi nemotenega dela naprošamo vse stair-še otrok, da privedejo svoje otroke k cepljenju v času, ki je razviden iz vabila za cepljenje.
Trikratno cepljenje bo stalo za enega otroka 600 din. Navedeni znesek bo možno plačati v dveh obrokih na kraju cepljenja, En sicer pri prvem cepljenju 300 dinarjev in pri drugem cepljenju 300 din. Plačila za cepljenje bodo oproščeni le otroci iz dru-
IZ UPRAVE
Prejemnike našega lista, ki še do danes niso plačali naročnine, vljudno prosimo, da to nemudoma store. Oni pa, ki plačilo izbegavajo iz kateregakoli vzroka, naj nam nadaljnje pošiljanje lista odpovedo in tako prihranijo sebi in nam nepotrebne stroške.
žih z večjim številom otrok, ki prejemajo socialno podporo pri Občinskem ljudskem odboru v Tržiču.
Objavljamo tudi krajevni okoliš posameznih cepišč in kraj cepljenja na območju ObLO Tržič:
Za Tržič, Bistrico pri Tržiču, Slap in Čadovlje bo cepljenje v Dečjem domu v Tržiču.
Za Leše, Paloviče, Popovo in Vadiče bo cepljenje v Osnovni šoli v Lešaih.
Otroke iz vaisi Hudi graben, Visoče in Brezje pri Tržiču bodo cepili pri Rozmanu Jožetu, Hudi graben št. 1 (pri Hudneku).
Otroci iz vasi Križe, Pristava, Gozd, Zg. Veterno, Sp. Veterno, Senično, Novake, Sebenje, Ziga-nja'vas, Breg ob Bistrici in Ret-njo bodo cepljeni v posvetovalnici za matere in otroke v Krizah.
Za Kovor, Loko, Zvirče, Hudo, Huš.ica in Brdo bo cepljenje v osnovni šoli v Kovorju.
Otroke i'z Dolino in Jelendola bodo cepili v osnovni šoli v Dolini.
Otroci iiz Loma, Girahovš in Potarij bodo cepljeni v osnovni šoli v Lomu, otroci iz Podljuibelja pa v osnovni šoli v Podij ubel ju.
V Bombažni predilnici in tkalnici upravni odbor skoraj teden za tednom razpravlja o tekoči problematiki podjetja. Tudi v septembru so pregledali, kako je bil izvršen količinski in finančni plan za pretekli mesec in kumulativno od začetka leta dalje. Upravni odbor so je seznanil z delom obratne ambulante podjetja, o čemer naš list danes posebej poroča. Novi tkalski stroji s Češkega že prihajajo, montirali so tudi nov škro-bilni stroj, ki bo nadomestil oba stara stroja, ki bosta šla v generalno popravilo. Dela v zvezi z montiranjem novih kotlov se nadaljujejo. Dogradili so novo skladišče bombaža. Analizirali so delo in produktivnost delavk v novi tkalnici in so razpravljali o ustreznih ukrepih ter izboljšavah, da se poveča storilnost in izboljšajo delovne operacije. Z nabavo novih strojev ter rekonstrukcijo starih se bo povečala kapaciteta in produktivnost za ca 22%. Za rekonstrukcijo oziroma nabave bodo izdali 312 milijonov dinarjev in bodo del potrebnih sredstev dobili s kreditom na petletno odplačilo. Do konca septembra so v tem podjetju izvršile količinski plan: predilnica 104.4%, su-kalnica 100.1%, tkalnica 106.8%, bolilnica 107.6%. Pri tem je važno opomniti, da so delavci in uslužbenci že skoraj celotno izkoristili pripadajoči jim dopust.
Finančni plan pa je do konca septembra podjetje izpolnilo s 100.5% z vsoto 3 milijarde in 610 milijonov dinarjev realizacije. Podjetje je ustanovilo posebno centralno skladiščno službo in namerava napraviti avtobusno garažo v Podljubelju, ker se delavci podjetja vozijo na delo oziroma z dela v oddaljeni Podljubelj.
Eni izmed sej upravnega odbora podjetja je prisostvoval kot gost tudi tov. Novak, direktor Tekstilnega kombinata republike Poljske, katerega je zanimalo, kakšno je v praksi delo upravnega odbora, kakšen je odnos upravnega odbora do direktorja in obratno. Dalje si je želel ogledati socialistični in politični sestav samoupravnih organov podjetja. Upravni odbor je gostu iz Poljsko odgovarjal na vprašanja in je tudi njega vpraševal o razvoju in demokratizaciji gospodarstva na Poljskem.
Delavski svet istega podjetja je na svojem zasedanju pregledal delo upravnega odbora, sprejel je poslovnik za delo DS in je izvršil priprave za volitve v občinski zbor proizvajalcev. Seznanil se je s poročilom delegata s prvega kongresa DS Jugoslavijo ter jo razpravljal o delitvi izrednega dobička in o osebnih prošnjah, i Upravni odbor TOVARNE LEPENKE sicer nima tako pogostnih sej kot upravni odbor v velikih podjetjih, kljub temu pa so vse seje zelo stvarne in plodonosne. Za cepljenje proti paralizi bodo izplačali 3% dobička, t. j. 247.000 din. Odpisali bodo iztrošena ali neuporabna osnovna sredstva. Izvršili so tudi vse priprave za volitve v občinski zbor proizvajalcev. Upravni odbor je tudi študiral osnutek no-
vih predpisov o delitvi celotnega dohodka podjetij in je pri tem ugotavljal, da je pričakovati uspeh predvsem pri povečanju produktivnosti, prihranku materiala in varčevanju sploh. Pri tem so kritično ocenjevali delo in pravilno uporabo posameznih strojev. V tem podjetju resno razmišljajo o predlogu, da bi se ukinile premije na izvršene norme in da bi se na račun teh znatno zvišale premije na'zmanjšanje odpadkov. Zato bodo računsko ugotovili naraščanje procenta odpadkov, če je na primer pri kakem stroju rezilna klina pomaknjena samo za pol milimetra navzven. Upravni odbor tudi žoli kupiti od občinskega ljudskega odbora štiri stanovanja v novozgrajeni stavbi.
V Tovarni finega pohištva je upravni odbor potrdil nove norme, razpravljal je o finančnem položaju podjetja ter o rednem letnem popisu zalog lesa in o načinu dela v zvezi s posameznimi izdelki. Pohvalili in nagradili so delavce, ki so v prostem času samoiniciativno izvršili naprave za odvajanje prahu iz delavnic. Delavski svet tega podjetja pa je sprejel perspektivni plan za razdobje 1957 do 1961. Sestava' plana je zanje bila dokaj težka, kar se mora podjetje ravnati po zahtevah tržišča, ki se stalno spreminjajo in določajo vedno novo proizvodnjo in nov ritem le-te. Izdelki so iz leta v leto drugačni in se naročilo redko ponavlja. Zato zahteva sortiment vedno novih študij in prizadevanja vseh članov kolektiva. Okrajni in občinski svet za delo je dal tudi temu podjetju nekaj smernic za organizacijo, dalje za higiensko zaščito dela in smernice za skrb za delavca. Delavski svet je smernice podrobno proučil, Tudi o osnutku nove uredbe o delitvi celotnega dohodka so široko razpravljali in pri tem ugotavljali, da predlog uredbe daje precej prednosti novim podjetjem. Člani DS so bili mnenja, da je stara industrija pomagala graditi novo in da so bila sredstva, ki so bila angažirana za zgraditev nove industrije, zbrana v stari industriji, ki pa je s svojimi zastarelimi napravami ostala dalsc za novo zgrajeno. Podjetje toži, da nima dovolj kreditov za nabavo zadostnih količin kvalitetnega lesa, ki je pogoj za lino pohištvo. Predvsem ne morejo nabaviti dovolj vezanih in Pa" nelnih plošč. V tem podjetju so v vročih poletnih mesecih nabavljali za delavce mineralno vodo in brezalkoholne pijače Posebej pooblaščeni delavec >e skrbel za delitev pijač. Ko bodo sprejemali vajence za mizar.le in tapetnike, bodo dajali pred" nost otrokom padlih borcev oziroma vojnih žrtev, za njimi Prl" dejo na vrsto otroci že zaposlenih delavcev podjetja in v tretli vrsti ostali kompetentje.
Tudi organi delavskega samoupravljanja  podjetja  LIP Pn." gosto razpravljajo o vprašanji1? svojega podjetja. Delavski svfc • je na zadnji seji sklenil prod'_ zanje neuporabna osnovna sr(^ stva. V bodoče bodo investicij naročali samo v primeru, ko bodo v naprej v celoti zagotov (Nadaljevanje na 4. strani)
STEZE IN POTU OKROG TRŽIČA
X. S Kriške gore. na Tolsti vrh (1715 m) in čez Malo Poljano pod Storžec
Le neradi se poslovimo od prijetne koče na Kriški gori, a steza, ki poteka po grebenu dalje proti vzhodu nas nezadržno vabi, saj že izpred koče vidimo, da bo "ta steza prijetna, mehka, razgledna in da ne bo zahtevala kaj več napora, ker teče v dobršnem delu kar po ravnem.
Steza je dobro markirana v vsej svoji dolžini, pogrešamo pa na Kriški gori kažipotno tablico, ki bi pripovedovala, koliko časa naj računamo do Tolstega vrha, odnosno koliko do Malo Poljane in do Doma pod Storžcem, oziroma do Storžca.
Uberemo pot proti vzhodu ob zgornjem robu Velike senožeti in kmalu smo na razpotju: desno navzdol vodi steza v Gozd, levo po grebenu pa proti Ircku in Tolstemu vrhu. Kmalu smo na grebenu. Od tu dalje je naša pot prava gradbenska hoja, ki traja skoro poldrugo uro. Hodimo ob zgornjem robu senožeti Prosenke in ko smo na robu, se nam odpre razgled še na sever, na vso Košuto. Nam nasproti se sončijo planine Kofce in Sija, pod njima šume temni gozdovi, prav spodaj ugledamo Jelendol in piramide v Dolini. In tam zgoraj je še koča na Kalu. Med borovci se lahno dvigamo navzgor, tu je Pleče.
Se malo in že smo pri Vratih (1546 m). Vrata so dokaj široka zareza v severnem prepadnem pobočju Kriške gore, kjer se apnenci v meliščih in počinastih drčah krušijo proti Lomski dolini. Prav je, da je markacist opozoril turista na to posebnost že z napisom na skali, ki govori da so tu Vrata. Mnogi mladi Planinci namreč kar dirjajo po Planinskih poteh in v tekmi za čas zamude marsikatero lepoto, ki je no užijejo, ker je ne vidijo.
Južna pobočja Kriško gore so v vznožju porasla z gozdom, ki sega v zahodnem delu mestoma le v višino do 1000 m, vzhodneje do 1100 m in 1200 m pod kočo pa v višino 1410 m. Le na enem mestu in sicer pod Irckom sega °zok pas gozda skoro do vrha grebena v višino 1620 m. Nad Sozdom so senožeti.
Severna pobočja Kriške gore Pa se strmo krušijo v Lomsko dolino. Tu ni nikakršnih senožeti, travnatih rebri ni. Le gozd *n strmo skalovje ter vmes me-"šča, ki segajo s svojimi peščenimi jeziki daleč v dolino. Pre-Perevanje je mnogo večje kot n& južni strani in ustvarja ved-110 nove zaloge kamenja, ki se drobi in melje v vedno drobnej-s> pesek ter zasipa pobočja in dolinsho dno.
Podoben pojav opazujemo tudi 'J8 Košuti in Begunjščici in še drugod. Južna pobočja so dodala do vrha porasla s travnato rušo, seveda so strma, skalovita, Krušljiva in prepadna. Vsiljuje Se vprašanje, zakaj je tako.
Strma pobočja in prepadne severne stene so značilnost, ki jP imajo naša gorovja iz ledene dobe. Nastale so zaradi velikega Mehaničnega razpadanja, ko je ? sten in strmih pobočij skoro r^ez presledka odletavalo kame-"J]e na snežišča, ki so se na se-
erni strani razvila v večji meri K°t na južni.
Vendar naše strme severne stene niso le učinek ledeniškega preoblikovanja, ampak se pogosto nahajajo na velikih prelomih in narisih v zemeljski skorji. Poleg tega so se strme stene izoblikovale posebno tam, kjer apneni skladi leže v smeri, ki je nasprotna pobočju. Ce- skladi apnenca padajo v smeri pobočja, je strmina manj huda. Velike strmine, stene in previsi so navadno tam, kjer apneni skladi visijo proti jugu. Zato so južna pobočja zmerno nagnjena, na sever pa štrlijo v stenah odsekani konci plasti.
O vsem tem premišljujemo pri Vratih vrh Kriške gore, ko občudujemo to mogočno zarezo v grebenu z divje oblikovanimi skalnimi pobočji, z redkimi borovci in skromnim alpskim rastjem.
Na nasprotni strani lomsko doline se v vetru ziblje jo vrhovi smrek pod Konjščico. Na pregibih v njenem pobočju se sončijo samotne kmetije.
Steza nas vodi dalje proti vzhodu in ko zavijemo okoli roba le mala dalje od Vrat se
Delo zdravstvene
Kliničnih pregledov 8735 malih operacij 84 laboratorijskih pregledov 952 prevezovanj 724 injekcij 1468 Največ pregledov je bilo o-pravljenih zaradi infekcij ter obolenj gornjih ter spodnjih di-hai, vendair so bili izostanki fea-iradi bolezni dihal na 2. mestu. To pa zairadS tega, ker jo veliko delavcev z lažijiimi infekcijami dihal delalo naprej, oziroma so izostali Isaimo za krajši čas. Največ izostankov (seveda so izvzete porodnice) pa je bilo zaradi bolezni kosti in drugih gibal. Taka obolenja trajajo dalje čaša. Res bi delavec z I lažjo okvaro na nogi morda še lahko delal, ni pa mogel zaradi tega, ker jo večina njih morala hoditi po več kilometrov dafeč v službo. Na tretjem mestu so Mili izostanki od dela. zaradi bolezni prebavil in jeter. V zilm-sfcih mesecih je bilo manj takih obolenj, medtem ko so izostanki v poletju močno narasli. Med delavstvom BPT'jo Ho opaziti znaten padec obolenj žrela in torazil, ipd kar so v tovarni deli črna kava. Ambulantni zdravnik pravi, da \o tem še ne more dati končnega mnenja, ker so bo šele potzimi pokazal eventualen pozitiven razvoj ukrepa, da dobivajo delavci kavo.
Približno enak je biil izostanek tudi zaradi živčnih in duševnih bolezni, tuberkuloze, novotvorb, obolenj kožo in obolenj srca. — Ambulanta smatra, da je pripisati velik procent izostankov zaradi živčnih bolezni dejstvu, da je v podjetju v pretežni večini zaposlena ženska delavna sila, ter dejstvu, da delajo žene tudi ponoči, kajti nočno delo posebno ženo telesno in duševno zelo izčrpava, saj imajo mnoge žene poleg dela v tovarni opraviti še delo na domu, v družini.
Tudi. procent izostankov od dela zaradi tuberkuloznih bolezni je dokaj visok, že zato, ker zdravljenje teh bolezni traja zelo dolgo. Izostanki so v tovarni narasli tudi izaradi tega, ker je pri zadnjem Ifluografiiranju bilo
nam izza Tolstega vrha prikaže mogočna piramida Storžca. Po mehki stezi hodimo čez senožet Setinko, to je prva dolinica, ki se vzhodno od Vrat spušča navzdol proti jugu.
Kmalu prispemo kar po ravnem do druge velike zareze v severnem pobočju Kriške gore. Tu se nam že odpira razgled proti severovzhodu. Tam je planina Javornik ih nad njo Ze-niklovec ter v ozadju Stegovnik (1691 m). Med Škarjcvim robom in Zenikljevcem se pokazujejo vrhovi Kamniških planin nad Jezerskim.
Pod nami so senožeti: Široka dolina, Konjska dolina in pred gozdičem Kamnarca.
Mimo borovnic, malin in brusnic pridemo do naslednjega, tretjega skalnatega roba, ki se strmo kruši proti Lomu. Smreke na desni so že tako stare, da od starosti razpadajo.
Ze smo na prevalu pod Irckom, Irck jo dvoglavi vrh vzhodno od tolstega vrha. Njega zahodni del doseže višino 1600 m, Nanj so vzpenjamo najprej po mehki travi, tu smo »Za babo«.
ambulante v BPT
odkritih več novih tuberkuloznih. Na četrtem in petem mestu beleži ambulanta .izostanke zaradi bolezni spolovil, komplikacij nosečnosti, poroda in poporodnih dopustov. Obratna ambulanta BPT si je zadala nalogo, da bo organizirala piregled vseh žensk po speciialistu-gine-kologu. Specialne preglede bi opravili zdravniki specialisti iz porodnišnice v 1 Kranju. Glede tega je biil že napravljen dogovor z upravnikom porodnišnice dr. Vetrom. Seveda je to izrazito preventivna zdravstvena dejavnost lin bo stroške nosila Bombažna predilnica im tkalnica. Da bii, se predvidoma visoki stroiški za preglede zmanjšali, bo zdravnik obratne ambulante BPT Tržič pregledal vse ženske, medtem Iko bo sumljive slučaje prepustit specialistu. Končno besedo o tem pa bo seveda imelo podjetje, ker bodo pregledi stali precej denarja.
V preventivne svrhe je obratna ambulanta BPT doslej pregledala 80>!) delavcev in delavk, torej toekaj več kot polovico. Večkrat pa jo nastal zastoj zaradi nerednega prihajanja k pregledom. Ambulanta šo ne/ moro dati končnega rezultata o uspehih svojih pregledov, ker mora svoje 'ugotovitve statistično obdelati, kar bo moižno šele ob zaključku pregledov. Toda že sedaj ambulanta ugotavlja, da jo največji procent bolezni za^ radi malokrvnosti. Posebni težki primeri te bolezni so pri ženskah, posebno pri tistih, ki delajo ponoči. OPri moških se ta bolezen pojavlja v manjši meri. Obolenja dilhai, predvsem bronhitis ter astma so pogostejša pri mošfcilh kot pri ženskah. Precej delavcev BPT bolujo na čiru želodca ter na dvanajster-niku'.
Velik procent delavk BPT bolujo na krčnih žilah. Deloma morajo žene zaradi te bolezni Slzostajati od dela, oziroma svojega dela no morejo več opravljati stojo in jih izalfco smatrajo za invalide. Krčne žile so sicer problem vseh podjetij, kjer mo-
Kmalu pa preide pot v nizek gozd in nas med borovci vodi navzgor.
Ko sredi nizkih borovcev pridemo na rob prve vzpetine, ugledamo na severovzhodu pod sabo, sredi gozdov Dom pod Storžcem in pot, ki vodi do njega.
Smo na kraju, ki se mu pravi Mevrš. (Med vrhi). Na severno stran se tudi tu spušča v pre-padnih pobočjih slikovito skalovje. To je že četrta zareza v grebenu.
Na jugu pod nami se med gozdovi sveti Trstenik in malo nazaj so Gorice. Pred nami proti jugovzhodu se razgrinjajo gozdovi okoli Brega, Preddvora, Tupalič, Hotemaž, Olševka, Prc-doselj in Šenčurja in se nadaljujejo proti vzhodu, proti Kamniku.
Steza je sila prijetna, razgledna na obe strani, na sever in jug, saj hodimo ves čas po vrhu grebena. Uživamo, uživamo. O nikakor ni prav, če se le razgledujemo in ne opazimo skromnih brusnic, ki se nam ponujajo ob stezi. (Se nadaljuje)
rajo žene delati stoje, vendair ambulantni • zdravnik meni, da bi so marsikatero delo v tovarni dailo urediti tako, da bi žene opravljale svoje delo sedeč. — Zdravnik izjavlja, da je doba že toliko zrela, da bo treba prilagoditi stroje delavcu, ne .da bi se delavec moral ravnati po stroju.
V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču žo zbirajo podatke za sestavo tamatične kartoteke ter kartoteko delovnega mesta invalida. Sele, ko bodo tako kartoteko sestavljene, bo podjetje odnosno ambulanta imela natančen pregled nad vsemi invalidi, zaposlenimi v podjetju ter nad vsem delavstvom, zaposlenim na drugih delovnih mestih. ,S tem bo dana možnost pravilnega premeščanja delavca iz enega na drugo, primernejše delovno mesto. Brez takih kartotek pa jo preventivno zdravstveno delo v podjetju otežkoičeno. Ambulanta lodnosno podjetje bo v bodoče imelo evidenco nad življenjem delavca na domu talko glede hrane in stanovanja. Opaža se, da ima delavec v tovarni dobre delovno pogoje in da mu delo odgovarja, kljub temu pa delavec no stori tistega, kar bi se od njega pričakovalo. Ko pa preštudiramo vsaj približno kvaliteto prebrano ali stanovanja tega delavca in drugo življenjske pogoje, predvsem oddaljenost delavčevega stanovanja od tovairne, pa postane marsikaj jasno.
Tako poročilo je podala obratna ambulanta BPT na seji UO BPT. V diskusiji jo bilo izrečenih več predlogov za preprečevanje raznih obolenj. Upravni odbor jo soglašal s predlogom ambulantnega zdravnika, da se izvrši ginekološki pregled vseh žensk, prej pa naj se napravi predračun stroškov. Za astmatike bo ambulanta nabavila inha.-latoir za vdihavanje zraka. Uvedla se bo kartoteka invalidov. — Resno mislijo tudi na to, da se pripravi ustrezne prostore za zobno ambulanto. Ker je dohod do tovarniškega buCfeta izpostavljen prepihu, se bo buffet prestavil na primernejše mesto.
Stran 4
TRZiSKI VESTNIK
St. 16
Organi samoupravljanja so zborovali
(Nadaljevanje z 2. strani)
potrebna sredstva. Delavski svet je ukinil premijski pravilnik v celoti, češ, da ni realen. Direktor podjetja je seveda ta sklep moral sporočiti oblastem, ker podjetje tak pravilnik mora imeti.
Tovarna obutve PEKO je končno izposlovala 212 milijonov kredita za nabavo strojev in rekonstrukcije pri Zvezni investicijski banki. Po elaboratu bodo nabavili 229 strojev, kar bo stalo 110 milijonov din! Od tega bodo 10 milijonov porabili za doma izdelane stroje, za ostanek pa bodo stroje nabavili na Češkem in v Vzhodni Nemčiji, deloma pa tudi za gradbena dela. 2e letos morajo pretežni del zneska porabiti, ker je kredit treba izkoristiti v poldrugem
V Pristavi zahtevajo mesnico
Lokal imajo, toda meso se prodaja le v petkih zvečer ali v soboto zjutraj. Prebivalstvo pa zahteva, da je mesnica odprta, če že ne vsak dan, vsaj vsak. drugi dan, da ne bodo prisiljeni, hoditi tako daleč v Tržič. Želji bo vsekakor treba ustreči.
Trpvikih pomočnikov primanjkuj«
Trgovska podjetja v Tržiču tožijo, da primanjkuje strežnega kadra v trgovini. Trgovski pomočniki uhajajo v druge službe, predvsem v industrijo, naraščaja v trgovini pa ni dovolj. Nastaja vprašanje ali bo sploh možno dobiti dovolj strežnega osebja. Vprašanje pa ni pereče samo pri nas, ampak obstoji enak problem tudi v drugih krajih.
letu. Zato bodo takoj začeli z delom idejnih osnutkov načrtov ter lokacijo prostorov in pokre-nili potrebno za takojšnjo dobavo strojev iz inozemstva. Takoj za tem bodo izvršili licitacijo za izvršitev gradbenih del. PEKO bo v Beogradu v zameno za neki ljubljanski lokal pridobil še tretji prodajni lokal na Terazijah v Beogradu. Tudi hočejo nabaviti električni tiskalni stroj, da bi razbremenili svojo administracijo. Po sklepu upravnega odbora bo podjetje takoj začelo z delom v zvezi z ustanovitvijo trenažnega centra. V' ta namen bo napravilo plan organizacije dela in proizvodnje tega centra, pravilno pa hočejo rešiti tudi vprašanje strokovnih kadrov za tak center.
NOGOMET
Tržič - Jesenice 3:3 (3:1)
Zadnje srečanje našega ligaša z moštvom z Jesenic, je bilo zelo borbeno in je dalo na trenutke celo preostro igro. Kljub temu, da so imeli Jeseničani v 1, polčasu več od igre, so naši po Dorniku in po Rusiji dosegli tri zelo lepe gole. Čeprav so v drugem delu igre Tržičani prevzeli iniciativo in nevarno napadali, posebno v sredini polčasa, je odlična obramba gostov z vratarjem Volaričcm na čelu preprečila, da bi domači povečali rezultat. Nasprotno pa je nezanesljiva obramba domačih dovolila nasprotniku, da je rezultat izenačil.
Po prikazani igri bi lahko zmagalo eno ali drugo moštvo. Prilik zato pa so imeli vsekakor Tržičani več.
To težko prvenstveno srečanje je z nekaterimi pomanjkljivosti še kar dobro vodil Goli iz Ljubljane pred več kot 500 gledalci.
Tekmovanje za večji pridelek krompirja
Tudi v tržišk; občini so kmetovalci tekmovali za večji pridelek krompirja. Pogoj tekmovanja jo bil, da se na en hektar pridela 275 do 300 mtc (metrskih centov). Poglejmo samo nekaj rezultatov tekmovanja:
Aljančič Janko iz Križev je sadil krompir na razdaljo 64,5 centimetra, donos na hektar je bil 315 mtc;
Oranič Anton iz Križev je •imel med sadikami razdaljo 64 centimetrov, njegov .donos je znašal na hektar 279 mtc;
Teran 'Ljubo je tudi (imel 64 centimetrov razdalje med sadikami in je na hektar dosegel do no 3 325 mtc;
Zepič Jože iz Križev je pri medsebojni razdalji sadik 59 cm dosegel malo manj, t. j. 286 mtc;
STRELSTVO
JESENICE — TRŽIČ 9)3:862
6. oktobra sta se na tržiškem strelišču v prijateljskem dvoboju za prehodni pokal pomerili strelski družini z Jesenic in Tržiča. V streljanju z vojaško puško so Jeseničani premočno zmagali in dosegli od 1500 možnih krogov 913. Tržičani pa 862 krogov. Zanimivo je, da je najboljši rezultat dosegla ženska — Majda Kralj z Jesenic, ki je »ubila« 113 krogov od 150 možnih. Za njo sta se uvrstila Jeseničana Verdnik in Sekne, ki sta dosegla 109 krogov. Najboljši Tržičan pa je bil Slavko Hvalica s 106 krogi, pred Brejcem in Perkom s 105 oziroma 97 doseženimi krogi.
PREKLIC
Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel napram Jožetu Slibarju v Kovor ju.
A. Bolaj, Bistrica.
Mekuč Anton iz Sebenj .pa je sadil krompir v razdalji 59 centimetrov in ima donosa na hektar 292 mtc; ■
Lulkanc Franc iz Ziganje vasi je imel razdaljo med sadikami 60 cm in je dosegel idonos 302 metrska centa na hektar;
Lončar Angela ilz Brega Je pri razdalji 58,5 cm sadik dosegla donos 335 mtc na hektar (največ med vsemi, kar je seveda pripisati izredno dobremu gnoj enju krompirišča);
Bitenc Janez iz Brega pa je sadil krompir na razdaljo 55 cm •iin je imel donosa 258 mtc na ha.
Gornjo 'številke so ugotovljeno seveda le na tekmovalnem, določenem zemljišču. Zanimive so zaradi tega, ker se vidi, da vpliva na Idonos razdalja sadik in seveda primerna zemlja, predvsem pa primerno gnojenje.
KINO
19.—21. oktobra ameriški film v barvah »SIN BLEDOLIC-NIKA«.
22.-23. oktobra nemški film »DOKLER SI Z MENOJ«.
24.-25. oktobra francoski film »MARIJANA MOJE MLADOSTI«.
26.-28. oktobra ameriški film »NA RAZPOTJU«.
29.—30. oktobra japonski film »LEGENDA O UGETSU«.
31.—1.   novembra madžarski film »VERTILJAK«. 2.—4. novembra ameriški film v barvah »DIVJA LETA«.
POSREDOVANJA
Več kvalificiranih mehanikov, ključavničarjev, avtoeloktričar-jev in strugarjev sprejme takoj v službo Mehanična delavnica v Tržiču. — Plača po dogovoru.
OBVESTILO
1. novembra 1957 pelje avtobus iz Tržiča v Begunje na grobove talcev. Odhod iz Tržiča ob 8. uri zjutraj, povratek ob Vsl2.uri 11" pred »Jožovca« v Begunjah.
Schillingove žrtve
V taborišču je obstojal poseben oddelek jetnikov, ki so, seveda strogo zastraženi, lovili komarje po močvirnatih travnikih ob reki Amper, ki teče skozi Dachau. Komarji so bili internirani v kakih 20 cm dolgih, 10 do 12 cm visokih in toliko širokih kletkah s tanko žično 'mrežo. Komarje so krmili .i človeško krvjo. Mod ta omenjenimi Gorenjci iz kazenskega bloka je bil tudi Joža Kranjc iz Tržiča. Zdrav jo bil poklican v »revir« V operacijsko sobo, kjer jo bil neki nemški jetnik hudo bolan za malarijo. Kranjc jo lahko videl, .kako so tistemu Nemcu odvzeli kri in jo takoj vbrizgali njemu v desno roko. Cez 4 dni jo Kranjc žo obolel za malarijo, dobil kol vsakdo, ki jo imel nad 39" vročino, »dietno hrano« n. pr. mlečni niiž ali zdrob, nekoliko bolj'ši kruh z margarino in malo mleka. Ko'; zdravilo pa vsak dan nekaj kapljic zelenkasto grenke tekočine. Na podoben način kot
Kranjcii so okužili tudi več ostalih Slovencev'.'
Ko jo Čez nekaj dni prvi napad malarije! ponehali, so dali bolnikom komarje v krmljenje. Vsak jo moral ležati vznak, stisniti med stegna kletko .'i komarji ter so pokriti z odejo. Cez pol ure jo bolničar začel pregledovati, ali so komarji siti krvi. Kletke jo obrnil proti luči ali oknu. Ce bo komarji imeli polne, rdeče zadke, tedaj so bili siti, alco ne, jih jn dobi! bolnik nazaj v ponovno krmljenje.
Dne 25. avgusta sem bil poklican v revir. Ko sem prišel v bolniško sobo na bloku št. 5, kjer so ležali ž« omenjeni Gorenjci, mi jo rekel Lavtar iz Zabnice: »Na« jo žo treslo, tebe pn šd bo«. Odvedli so mo v sosedno sobo, kjer je bilo že kakih 1! Rusov in Ukrajincev. Sedli smo okrof! velike mize, vsak je dobil po eno kletko s komarji, na katero jo moral položiti desno roko od zapestja do komolca ter pokriti z brisačo, da so nas lahka pikali komarji, siti mala-
ričn« krvi. Ta proco,'i pikanja komarjev smo morali ponavljati ves teden, vsak dan dvakrat, t. j. zjutraj in zvečer. Vsem. ki smo bili na malarijskem oddelku, so vsako tri uro podnevi in ponoč; merili temperaturo. Ker od pikanja komarjev malarije nisem nalezel, sem dobil tretji teden injekcijo okuženo krvi v desno rako. Toda to Se ni bilo dosti. Vsako jutro še prod peto uro so nas klicali v operacijsko sobo. Bolnica;- jo vsakemu pre-bodel desno uho ter nekaj kapljic krvi iz ušesa iztisnil, tako da je kri kapljala na postavljen kos stekla. Vse s krvjo nakap-ljano koso stekla jo potem razloži! na profesorjevo mizo poleg naših imen oziroma številk.
Kranjcu in še nekaterim so na podoben, način kol nam, ušesa probadali tudi prs to na desni roki. Profesor Sehilling jo navadno prihajal v revir ob osmi uri zjutraj, pregledal kri na kosih stekla, dal bolničarjem navodila za ravnanjo ?: nami. Vsak j a moral biti na malaričnom 'Od-
delku najmanj en mesec na razpolago vsako uro po dnevi ali ponoči. S« po odpustu iz re' virjia smo morali hoditi vsako jutro nazaj merit temperatur0' dokler so ni profesorjem zde]0 zadosti. Mnogim so jo malariJa povrnila čez dva ali tri mesece ^Jaz sem bil odpuščen iz reviO3 po preteku enega meseca.
Od ostalih Gorenjcev so^m0 ločili žo četrti dan. Premeščen sem'bil v manjšo bolniško sob" na bloku štev. 3, kjer je bilo M osem postelj. Poleg mene je W neki   štajerski   Slovenec, dali0 neki trgovski uradnik iz ®et' lina. ki jo o Jugoslaviji vedel j to, da leži na Balkanu in da J njeno   glavno   mesto Be'ogra°: Nič več ni vedel o JugostovjJ fant iz Ukrajine, ki so jo ratf* predal Nemcem, kot da bi *7 služit v rusko vojsko. Dalj" sta vedela skoro nič o Jug*'' vi j i nemški cigan in neki P , ša.'. Najbolj sta poznala 3alfizL vano in tudi  Sloveneo deIc Glohair iz Olomuca in neki ne"1 ški španski borec. '
»Tržiški vestnik«, glasilo SZDL tržiške občine, izhaja vsakega 1. in   15. v mesecu / Urejuje ga uradniški odbor. Zanj odgovarja ^ Stumfel / Izdaja ga Turistično društvo v Tržiču / itastov uredništva 'in uprave: Tržič, Cesta JLA / Telef št. 265 in 274 / Cele* naročnina 300 din, polletna 180 din. Posamezna številka 15 din / Tekoči račun izdajatelja/: 61-KB-4-Z-90