i Jakob Medved O izhodiščih za spreminjanje učnega načrta geografije v obvezni šoli Preden se lot imo spreminjanja sedanjega učnega načrta za pouk geograf i je na osnovni šo l i , mo- ramo najprej ugotov i t i ( x jx f lLk -0 , k i ter ja jo spremembo teh načrtov. Na jp re j moramo ugoto- v i t i , kakšni smotri pogoju je jo spremembo učnih načrtov in ka j hočemo s spremembo učnih načr- tov doseči. Popolnoma si moramo b i t i na jasnem, z a k a j spreminjamo učne načrte, k a j mora- mo spremeniti in k a k š e n naj bi b i l bodoči uč - ni načrt . Brez jasnih odgovorov ria ta vprašanja ne moremo upat i na uspešnost reforme. Pri tem pa ne smemo prezre t i , da vsaka sprememba uč- nih načrtov povzroči tudi izredno ve l i ke mate- r ialne stroške (sprememba učbenikgv) , k i j ih no- sijo starši šoloobveznih otrok in deloma tudi družbena skupnost. Og le jmo si problematiko ob posameznih vpraša- n j ih . Z A K A J N A J SPREMINJAMO UČNE NAČRTE? Osnovni razlog za predvideno spremembo učnih načrtov geograf i je je lahko samo dejstvo, da l e - ta ne ustreza splošnim učno-vzgo jn im smotrom osnovne šole. Odprto pa je vprašanje, v čem ne ustreza. A l i so problematične vsebina, obseg a l i razporeditev učne snovi? Na ta vprašanja sicer ne moremo dat i ob jek t i vn ih odgovorov, ker nima- mo na vo l jo zak l jučkov ustreznih raziskav seda- n j ih razmer, lahko pa na osnovi lastnih izkušenj in opažanj povem osebno mnenje. a)( Vsebina \učn ih načrtov za pouk geograf i je v osnovni šoli v maisičem odraža de l i tev geogra- f i je na naravno a l i f i z ično in na družbeno a l i ekonomska. (O tem vprašanju sem napisal k ra j - ši prispevek za Sodobno pedagogiko leta 1969, zato na tem mestu o tem ne razpravl jam). Tre- nja med f i z ično in družbeno geograf i jo so se negativno odraz i la tudi v učnih načrt ih in naši šolski praksi, ter povzročajo, da geograf i ja kot učni predmet ne nudi t ist ih vzgo jn ih in izobra- ževaln ih vrednot, k i b i j ih od nje lahko pr iča- kova l i . De l i tev geograf i je na naravno in družbe- no je v zadnj ih deset le t j ih tako prev ladala, da smo pogosto ocen jeva l i učne načrte in učbenike po tem, ko l i ko prostora posvečajo tej a l i oni smeri in n j ihov i m Stranskim vejam. "To nT pr ine- slo korist i ne f i z i čn i in ne družbeni geogra f i j i , še manj pa geograf i j i kot učno vzgojnemu pred- metu. Negat ivne posledice so v glavnem nasled- nje: - Težnja po paritetnem zastopstvu obeh g lavnih smeri obče geograf i je in regionalne geograf i - je povzroča natrpanost učnih načrtov in " p re - dalčkasto" Obravnavo uč iva. Kakšne so posle- dice prenatrpanosti učnih načr tov, dobro ve vsak uč i t e l j geograf i je . Iz podrobnih učnih načrtov lahko razberemo, da je za posamez- ne učne ure predvidena zelo obširna snov in da lahko le malo ur namenimo posploševanju, u t r jevan ju in ponavl jan ju. - Stremljenje po enakem zastopstvu obeh g l av - nih smeri geograf i je se je omej i lo predvsem na obseg snovi, manj pa na to , kako bi do lo - čena snov b i la ne samo temel jn i kamen za f i - z ično a l i družbenogeografsko znanje, temveč za geografsko znanje sploh. Posamezni e le - ment a l i pojav pogosto ne iztrgamo iz celote samo zato in to l i ko , da si bi ga lahko podrob- neje og leda l i , dob i l i čTnfem prave "j^re"dstave in pojme, da bi lažje razumeli njegovo vlogo in pomen v geografskem oko l j u , temveč nam je taka obravnava največkrat še sama sebi na men. Pri tem pa ne smemo pozabi t i tega, da posamezni element a l i pojav največkrat obrav- navamo samo s pr ikazom njegovih absolutnih vrednost i , brez tega, da bi ovrednot i l i njegov pomen v določenem prostoru in času. Taka obravnava naravnogeografskih elementov, lah- ko bi rek l i iz "sfer ičnega v id ika" je res na j - l až j a , ka j t i absolutne vrednosti naravnogeograf- skih elementov se le zelo počasi a l i pa nič ne spreminjajo, medtem ko se n j ihova relat ivna vrednost izredno naglo spreminja z družbeno- ekonomskim in tehničnim razvojem. Učni načrt za 6. razred npr. pri obravnavi 30 * \ Južne Evrope predvideva: " Skupne poteze Sredo- zemlja: podnebje (vet rov i ; kopn i , morski) vege- tac i ja (kulturne terase, t ip ične rastl ine evropske- ga Sredozemlja, maki ja) mediteransko nasel je" . Učni načrt zahteva pr ikaz absolutnih vrednosti skupnih naravnogeografskih znači lnost i Sredozem- l j a . Te vrednosti so več a l i manj stalne, ne- spremenljive. Č lovek , k i ž i v i v tem prostoru, pa te vrednosti vrednot i v skladu s stopnjo druž- beno ekonomskega in tehničnega razvo ja , k i jo je dosegel. Pri tem pa so izredno ve l i ke raz l i - ke glede na čas in prostor. Sredozemsko podneb- je ima ver jetno že dolgo časa enake absolutne vrednosti, toda družbeno ekonomski razvoj v Ev- ropi je te absolutne vrednosti drugače ovrednot i l in s tem Sredozemlje spremenil v eno izmed na j - pomembnejših tur is t ičn ih področi j sveta. -Slabost obstoječega učnega načrta je po mojem mnenju tudi v tem, da posveča premalo pozorno- sti resničnemu razumevanju temeljne učne snovi. Pri tem mislim na tista poglav ja obče geograf i je , k i j ih učenci morajo osvoj i t i pred obravnavanjem regionalne geograf i je . Pri tem so slabosti tako pri pojmih iz f i z ične kot pri pojmih iz družbe- ne geograf i je. Res je , da je iz f iz ičnogeograf - skega kompleksa v učnem načrtu konkretno do lo - čeno, katere pojme moramo obravnavat i , zato je stvar v tem, kako omogoč i t i , da si bodo u - čenci te pojme resnično osvo j i l i . Iz družbeno- geografskega kompleksa pa učni načrt ne pred- videva nobenih obveznih temel jn ih pojmov v okviru obče geograf i je , temveč naj bi se vsi pojmi obravnaval i v sklopu regionalne geogra- f i j e . Načelno je lahko ta rešitev poz i t i vna , to - da nadroben pregled stvarnih razmer nam lahko zbudi tehtne pomisleke. Če preštudiramo nekaj podrobnih učnih načrtov od 3. do 8. razreda osnovne šole in učbenike za posamezne razre- de ter podrobne učne pr iprave, lahko ugotov i - mo, da ve l i ko večino temel jn ih pojmov iz druž- bene geograf i je n iko l i ne obravnavamo sistema- t ično, temveč vedno le mimogrede, na h i t ro ; zato si j ih učenci lahko le spominsko osvoje., ne da bi imeli o tem pravi lne zaznave, pred- stave in ne da bi j ih pravi lno razumeli . -Slabost obstoječega učnega načrta v id im v tem, ko pravi "Pri regionalni geograf i j i orišemo na j - prej naravnogeografske in družbeno geografske znači lnosti več j ih enot" (Objave štev. 1, 2, 3 , 4 in 5 , Leto XVI I ) Navedena zahteva, k i v do- ločeni meri usmerja izhodišča in potek obravna- ve, je lahko v določenih pogledih zelo sporna. V tem je "uzakonjeno klasično zaporedje v ob- ravnavi regi j : lega, meje, ve l ikost , ob l i ka , re- l i e f , k l ima, vodovje, vegetac i ja , naselitev i td. Ta ustaljena anal i t ična pot , k i so jo uvedl i nem- ški geografi iz preteklega s to le t ja , je sicer lah- ko zelo p r i je tna , ker zahteva najmanj napora. V bistvu je zelo podobna ana l i z i stavčnih č l e - nov, raz l ika je le v tem, da pr i ana l i z i stavč- nih č lenov začnemo vedno z n a j v a ž n e j š i m č lenom, t . j . povedkom; v našem primeru pa ni nujno, da se pomembnost ujema z zaporedjem. Če smo izbra l i določeno metodično enoto, v o - kv i ru posamezne države a l i v okv i ru skupine d r - žav , smo jo izbra l i na osnovi nekih vod i ln ih e - lementov, k i so nam s luž i l i kot k r i t e r i j i za k l a - s i f i kac i j o ; s tem smo že ovrednot i l i v logo in po- men posameznega elementa v okv i ru določene geografske regi je . V i d i k i za izbi ro k r i te r i j ev za k las i f i kac i jo pa so zelo r a z l i č n i , kot so r az l i č - na idejna izhodišča. Obsto ječ i učn i načrt po svoji ide jn i zasnovi (čeprav tega d i rektno ne določa) uve l j av l j a vrednosti posameznih f i z i čno - geografskih elementov kot k r i te r i j e za k las i f i ka - c i jo (vert ikalna in hor izontalna č lenov i tos t , kam- ninska sestava, podnebne razmere i t d . ) a l i pa rezul tate součinkovanja raz l i čn ih elementov f i - zičnogeografskega kompleksa (rastlinski pasovi). To niso geografske reg i je , temveč so f i z i čno ge- ografske regi je . Ce hočemo govor i t i o geograf- skih reg i jah, moramo k f iz ičnogeografskim k r i t e - r i jem pr i tegn i t i še družbenogeografske k r i te r i j e za k las i f i kac i jo in na tej osnovi poiskati mož- nost za omej i tev določenega področja. Ce pa nadal je vztrajamo pri f iz ično-geografsk i in druž- beno-geografski reg ional izaci j i , moramo jasno povedat i , po kater i reg ional izac i j i bomo obrav- naval i regionalno geograf i jo v obvezni šol i . Ce bomo regionalno geograf i jo še nadal je obrav- naval i po ustal jeni šabloni , se moramo spr i jazn i - t i z dejstvom, da povzroča ta šablona monoto- nost obravnave in da uč i te l j a geograf i je ne na- rvaja k temu, da se bi neprestano d idakt ično i z - popolnjeval . Fizičnogeografski k r i t e r i j i za T E T s i f ikac i jo spadajo med temeljno znanje. Absolut- ne vrednosti naravnih razmer so stalne a l i pa se le zelo počasi spreminjajo, re lat ivnega vrednote- nja pa mu ni potrebno poznat i ; zato ni p r is i l jen , da bi se neprestano izobraževal in sledil razvoju. V tem je po mojem mnenju eden izmed razlogov za nastajanje "šolske" in "znanstvene" geogra- f i je. Taka izhodišča pri obravnavi regionalne geogra- f i je vod i jo tudi k hitremu zastaranju učnih načr- tov. Og le jmo si kot pr imer, kaj določa doseda- n j i učni načrt za obravnavo I ta l i je : " | t a l i j a - n a - ravnogeografska oznaka. Znači lnost i i ta l i janske- ga gospodarstva; problemi energet ike, pomanjka- nje surovin, prenaseljenost in izse l jevanje, soci- a ln i problemi. Turizem. " A v t o r j i učnega načrta so v času, ko so p r ip rav l ja l i učni načr t , hotel i opozor i t i na nekatere aktualne družbenogeograf- 31 ske probleme tistega časa. Družbenoekonomski razvoj zadnj ih deset let je števi lnim elementom dal drugačno vrednost in s tem so lahko podani vzroki za drugačne procese v določeni reg i j i . Izseljevanje iz I ta l i j e močno nazaduje, uve l jav - l ja jo se celo nasprotne tendence, da se števi lo i ta l i janskih delavcev v tu j in i naglo manjša, na- rašča pa števi lo naših izsel jencev. Izhodišča uč- nega načrta pa morajo b i t i taka, da omogočajo in da uč i te l ja navajajo k temu, da bo pouk ž i v - l jen jsk i in da bo resnično pr ikazoval sodobne procese in pojave v določeni jpokra j in i . ZAKLJUČEK: Idejna izhodišča in vsebina učnih načrtov za pouk geograf i je v osnovni šoli mora- jo zago tov i t i , da je geograf i ja e n o t e n u č n o - v z g o j n i p r e d m e t . Odprav i t i morajo vse po- izkuše~enostranske obravnave a l i vs i l jevanja ene smeri nčTračun druge ( f iz ične a l i družbene). Te- meljnim spoznanjem iz obče geograf i je je potreb- no posveti t i mnogo več pozornosti in s tem omo- goč i t i resnično rczumevanje geografske učne snovi, ne pa gradi t i na pretežno spominskem osvajanju uč iva. Odprav i t i moramo zastarela izhodišča in toge forme pri obravnavi regionalne geograf i je ter stremeti k temu, da so možna razl ična izho- dišča glede na razl ično vlogo in pomen posamez- nega dejavnika a l i skupine dejavnikov v določe- nem prostoru in času. b ) (^Obže^ in *