2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 11. aprila 2013  Leto XXIII, št. 15 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 11. aprila 2013 Porabje, 11. aprila 2013 Občni zbor drüštva v Somboteli STR. 3 Čakava, aj se sonce pokaže STR. 6 Podatki ljudskoga štetja 2011 Kelko nas je Slovencov na Vogrskom? Prejšnji keden smo dobili rezultate vküppisanja lidi iz leta 2011. 1. oktobra 2011. leta je na Vogrskom živelo 9 milijaunov 937 gezero 628 lidi. Tau je za 261 gezero menje kak je rosag emo lidi 2001. leta. Vzrok toga je, ka je v zadnji desetij lejtaj dosta več lidi mrlau, kak se je rodilo. Ešče menje lidi bi bilau na Vogrskom, če bi nej cujvzeli migrante, tau je tiste lidi, steri so se iz drugi rosagov prišli na Vogrsko držat. Vsi se ešče spaumnimo, ka med dostimi drugimi pitanji so bila takšna, stera so spitavala po narodnosti. Pitali so nas, kakšomi narodi cuj slišimo (narodnost-nemzetiség), steri je naš materni gezik pa steri gezik gučimo v držini, s pajdaši. Na te pitanja je nej bilau obvezno odgovor dati, odgovorilo je samo 85 procentov pitanih (leta 2001. je odgovor dalo 94 procentov). Dapa zdaj dunk živi več taši lidi na Vogrskom, steri cujslišijo k trinajstim narodnostim (Nemci, Slovaki, Slovenci, Srbi, Romuni, Hrvati, Armenci, Bulgari, Grki, Poljaki, Ukrajinci, Romi, Rusini). Vsevküper je taši lidi 644.524, tau je 6,5 procentov vsej lidi na Vogrskom. Na Vogrskom je med narodnosti največ Romov, 315 gezero, od nji materno rejč guči 54 gezero. Druga najvekša narodnost so Nemci, njij je 185 gezero, nemško materno rejč ma 38 gezero lidi (20 %). Tretji po vrsti so Romejnarge, nji je 35 gezero, od nji materno rejč guči 14 gezero lidi. Najbole je naraslo število Armencov, nji je zdaj za več kak 200 procentov več, kak ji je bilau leta 2001. Dapa od 3571 Armencov svojo materno rejč samo 444 lidi guči (12 %). Če malo pogledamo sorazmerje (arány) med tejm, ka kelko lidi pravi, ka cujsliši k kakšoj narodnosti, pa kelko od nji guči svoj materni jezik, se nam leko postavlajo razna pitanja. (Dapa o tom kdaj drgauč.) Zdaj pa k pitanji v naslovi, kelko nas je Slovencov na Vogrskom. Za slovensko narodnost se je dalo nutspisati 2385 lidi, za slovensko materno rejč 1723 lidi (72 %). Slovensko rejč guči v držini ali s pajdaši 1745 lidi. Iz tej trej podatkov (adat) so vözračunali, ka k slovenski narodnosti cujsliši na Vogrskom 2820 lidi. Predsednik Slovenske Zveze Jože Hirnök pravi: »Če upoštevamo, da se je v Porabju zmanjšalo število prebivalstva in upoštevamo asimilacijo, sem računal na slabši rezultat«. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš se čüdiva, kak je leko število ništrni narodnosti naraslo stau pa dvejstau procentno. Povedo je peldo Gorenjoga Senika. 2001. leta je živelo na Seniki 682 lidi, zdaj živi ranč za 100 menje, dapa število Slovencov je samo za kakšni 30 menje gratalo v tej vesi. Tau se ma zdi realno. Kak pravi, med letoma 2001 pa 2011 je po vsej vasaj v Porabji živelo menje lidi, dapa kak je pravo, hvala Baugi se je lani te negativni trend stavo. Pred desetimi lejtami se je za Slovence na Vogrskom izreklo 3040 lidi. Če bi samo tau sorazmerje gledali, bi leko pravli, ka nas je nej tak dosti menje. Vej je pa po naši vasaj splošno menje lidi, prebivalstvo se stara, več lidi mrgé, kak se rodi itd. Pa če poglednemo, ka pri nas ešče 72 procentov lidi guči slovenski, pri drugij manjšinaj pa največ polovica, dapa gestejo takšni tö, gde samo 20 ali 12 procentov, bi leko pravli, ka je tau ranč nej tak slabo. Dapa če pomislimo, ka od vsej narodnosti na Vogrskom smo mi gratali najmenkši po numeri, se moramo trno zamisliti. Zamisliti, ka bi trbelo napraviti, ka bi tiste tö pridobili, steri so se zdaj nej za Slovence izrekli. Vej so pa oni tö naši. Marijana Sukič Največ Porabskih Slovencov je »na enom küpi« na najvekšoj porabskoj prireditvi Srečanji Porabskih Slovencov, gde se vsakšo leto sreča več stau lidi. (Foto: Karči Holec) Potrna: Med Slovenci na avstrijskem Štajerskem IZŠEL JE SIGNAL, ODPRLI RAZSTAVO FOTOGRAFIJ IN PREDSTAVILI KNJIGO Izšel tradcionalni dvojezični zbornik Signal 2012/2013; umetniške fotografije v Pavlovi hiši v Potrni razstavljata Andrej Perko in Andrej Furlan, Inštitut za nardnostna vprašanja in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija pa sta po Murski Soboti in Pavlovi hiši tudi v Celovcu predstavila knjigo, doktorsko delo Andreje Haberl Zemljič, Pusti jezik v vasi – Ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu. Knjiga je v nemškem jeziku izšla leta 2004, zdaj pa je za zah-teven prevod v slovenski jezik poskrbela Mirka Nečak. Štajerski Slovenci so imeli tudi občni zbor Kulturnega društva sedmi člen in vnovič za predsednico izvolili mag. Susanne Weitlaner, poslovodkinja društva je ostala Elisabeth Artl. Signal tudi z letnicama 2012/2013 nadaljuje vsebinski koncept, ki prinaša članke v obeh jezikih o pommembnih dogodkih, povezanih z manjšino in širšim dogajanjem v prostoru med državama. Pub-likacijo, na blizu 270 straneh, sta uredili poslovodkinja društva Elisabeth Arlt in predsednica Susanne Weitlaner. Uvodni prispevek je zapis o razstavi o štajerskih Slovencih z naslovom Gledat, kaj delajo ...ki je bila lani v Mariboru v programu Evropske prestolnice kulture, odlično obiskana vse od otvoritve dalje in izjemno odmevna. Avtorica razstave, ki smo jo predstavili tudi v Porabju, je bila zgodovinarka in umetnostna zgdovinarka Elisabeth Arlt, ki je v Signalu zapisala, da je »razstava omogočila pogled na slovensko zgodovino in sedanjost na avstrijskem Štajerskem. Obiskovalke in obiskovalci so bili aktivno pozvani, „gledat, kaj delajo” ...« in so lahko tako neposredno sodelovali v dogajanju. Norma Bale predstavlja pouk slovenščine na gimnaziji v avstrijski Radgoni. Avtorica navaja oceno ravnatelja dr. Edvarda Faschinga po maturi v slovenskem jeziku: »To je edinstven primer v Avstriji! Danes so fantje (iz) prve generacije maturantov vpisani na fakultete v Ljubljani, Mariboru, Gradcu in na Dunaju. Skupaj z avstrijskimi prijatelji iz srednješolskih klopi sodelujejo pri oblikovanju nove Evrope in gradijo mrežo sodelovanja in prijateljstva.« O pomenu sodelovanja med šolama iz Šentilja in Arnfelsa/Arneža piše Jelka Weldt, o pouku na novi srednji šili v Gradcu pa Tatjana Vučajnk. Ostali avtorji so še Dieter W. Halwachs, Josef Till, Andreas Stangl, Heinz Trenczak, Mike Markart, Dejan Valentinčič, Marjan Šrimpf in Dušan Ščap. V forografskem delu zbornika si lahko ogledamo najpomembnejše dogodke, ki jih je pripravilo Kulturno društvo sedmi člen. Signal je ob Znanstveni in Literarni zbirki pomembna dvojezična publikacija. Razstava fotografskih del Andreja Furlana in Andreja Perka pod naslovom Poti usod, ki bo odprta do 11. maja, je uvod v letošnji kulturni, izobraževalni in siceršnji program Pavlove hiše. Umetniška fotografa Andreja Furlana, Slovenca iz Italije, in Andreja Perka iz Slovenije je predstavil njun kolega, v mednarodnem svetu uveljavljeni umetniški fotograf Branko Lenart, tudi dolga leta predsednik Kulturnega društva sedmi člen. Branko Lenart je izhajal iz spoz-nanja, da sta se oba avorja odpravila na iskanje izgubljenega časa. Andrej Furlan je odšel na pot »od majhnega pristanišča za ribiške čolne do svojega rojstnega kraja Križ/Santa Croce visoko na tržaškem krasu.« Andrej Perko je šel po poti, ki od Vipavske doline vodi do Gore. Planota se razprostira na višini 800 metrov od Vipave do Ajdovščine. Posebnost obeh fotografov je v njunih najbolj preprostih aparatih, oba sta delala s camero obscuro, kjer luknjica deluje kot objektiv. Andrej Perko in Andrej Furlan s črnobelimi posnetki izbranih poti pripovedujeta o usodah posameznikov in o življenju neke skupnosti. Pri njunih impresijah ne gre za ujetost trenutka, temveč za ujetost občutenja. Kuratorka razstave je Elisabeth Arlt iz Pavlove hiše, slovesnost otvoritve je popestrila glasbena skupina Džezzva iz Murske Sobote. V Pavlovi hiši in informacijskem in kulturnem centru Haček v Celovcu je bila predstavitev slovenskega prevoda disertacije Andreje Haberl Zemljič. Pogovore z Andrejo Haberl Zemljič, akademikom dr. Antonom Vratušo, pobudnikom za prevod v slovenski jezik, in predsednico KD člen 7 Sussane Weitlaner, je v Potrni in Celovcu vodil dr. Boris Jesih, sodelavec INV in sedaj drugič državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu. Avtorica je poudarila, da zdaj prebivalci na Štajerskem ne skrivajo več svoje slovenščine, z njo nastopajo vedno pogosteje tudi v javnosti, kar med njenim proučevanjem ni bilo samo po sebi umevno, zato tudi opisuje skrivanje in zatiranje slovenskega jezika v štajerski javnosti. Boris Jesih je izpostavil dejstvo, da slovenska javnost ni dovolj obveščena o svojih manjšinah, predvsem o štajerskih Slovencih. Pri oceni ga je podprla tudi Sussane Weitlaner in povedala, da število slovenskih govorcev narašča in vedno več je prijav k pouku slovenščine kot jezika sosedov. ERNEST RUŽIČ Andrej Perko iz Slovenije in Andrej Furlan, Slovenec iz Italije na otvoritvi razstave Poti usod, v Pavlovi hiši Signal, letni zbornik štajerskih Slovencev Dr. Wolfgang Gombotz, eden izmed pobudnikov za uradno organiziranost štajerskih Slovencev, rojen v Potrni, in dr. Boris Jesih Drobec iz razstave Poti usod Plan programov sombotelski Slovencov za leto 2013 Občni zbor drüštva v Somboteli 23. marciuša so Slovence iz Sombotela, člane Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel pozvali na letošnji občni zbor (közgyűlés). Na srečanje je prišlo skoro polonje članov drüštva, občni zbor pa je vodila predsednica organizacije Ibolya Dončec Merkli. Na začetki so se z enominutnov tüu-čov spominali na dva člana, šteriva sta na žalost lanjsko leto na vöke zapistila té svejt, na Karela Olaja pa Lászlóna Čerpnjaka. Najoprvin je predsednica nutpokazala, kak je drüštvo vertivalo v leti 2012. Peneze so dobili od Zveze Slovencev na Madžarskem pa od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zvün toga so penezge prišli eške iz članarine pa iz 1% porcov. Vse peneze je drüštvo ponücalo za svoje programe vküper s Sombotelskov slovenskov samoupravov. Leto 2012 se je začnilo s slovenskim balom, en keden po lanjskom občnom zbori pa so se člani drüštva podali na turo kauli Monoštra na cvejtno nedelo. Maja so Sombotelčare gorpoiskali člani partnerskoga drüštva s prek-murske Cankove, za en keden pa so na Dnevi mater(ne rejči) slovenski stari stariške vküper gorstaupili s svojimi vnüki. Na zadnjo nedelo v juniji so se sombotelski Slovenci napautili v matični rosag na prauško, gde so gorpoiskali Štajersko pa glavne varaše evropske kulture. Augusta so v Somboteu prišli peštarski Slovenge, po slovenskoj svetoj meši sta v sombotelskom Škanzeni spejvala domanji pa gostujoči zbor. September je biu mejsec Državnoga srečanja Slovencov v Števanovci pa Narodnostnega dneva v Somboteli. Po oktauberskom obiski Slovencov iz Andovec pa nastopi Sombotelski spominčic v Varaši je v leti austo eške samo eden program: Miklauš je gorpoisko slovenske mlajše v Somboteli (povezano s srečanjem z lüstvom – közmeghallgatás). Dale je predsednica povödala občnomi zbori, ka od leta 2013 Slovenska zveza ne smej posredno financirati slovenski drüštev, liki morejo vse organizacije direktno prositi pomauč od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane. Drüštvo Avgusta Pavla je prosilo za en tau ceringe za prauško v Slovenijo pa za en tau stroškov vödanja nauvoga CD-na Sombotelski spominčic od Urada. Drüge peneze leko drüštvo dobi iz članarine ali od 1% porcov članov. Za leto 2013 planerajo voditeli drüštva skoro 20 programov. Na srejdi januara so že držali slovenski bal, aprila pa Sombotelske spominčice gorstaupijo vküper z betežnimi mladimi. Maja bau letos tö Den mater(ne rejči), domanje pesmarce pa so dobile pozvanje na slejdnji koncert varaški ljudski pevk. Tisti mejsec pridejo v Somboteu madžarski padaške z Murske Sobote, junij pa bau mejsec dvej poti: ekskurzije po Porabji pa prau-ške po slovenskoj Primorski. September de čas za srečanje s Slovencami iz cejloga rosaga v Monoštri pa Narodnostnega dneva v Somboteli. Novembra do držali veuki svetek za 15. oblejtnico slovenskoga drüštva pa slovenske samouprave v Somboteli pa 10. oblejtnico Sombotelski spominčic. Za té den do vödali prospekt pa CD s starimi porabskimi pesmimi. Leto se konča pá z obiskom Mik-lauša pri domanji mlajšaj. Vse programe de pomagala Slovenska samouprava v Somboteli, dvej organizaciji ta vküper organizirali vse. Na konci občnoga zbora so vsi navzauči vküper poglednili fotografije s programov s preminaučoga leta pa sprejeli vse potrejbne odločbe (határozatok). -dm- 19. januar Slovenski ples (goslar: Branko Petek) 23. marec Občni zbor Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel, slike programov l. 2012 11. april Nastop Sombotelski spominčic na prireditvi unijskoga projekta „!Naprej-Előre!” vküper z mladimi, šteri betežne mozgé majo 4. maj Den mater-ne rejči – slovenski program vnükov in stari starišov 11. maj Nastop Sombotelski spominčic v Monoštri, na slejdnjom koncerti Monoštrskih ljudskih pevk ZSM 25. maj Soboški Madžari v Somboteli, nastop soboškoga madžarskoga in sombotelskoga slovenskoga pevskoga zbora (Skanzen, Slovenska hiša) 8. junij »Znamenitosti Porabja« - gorpoiškemo rojstne vesnice sombotelski Slovencov in Andovčane 22.-23. junij Romanje - Slivje v Brkinih – cerkev sv. Martina. Muzej solinarstva (Sečovlje), Ljubljana – glavni varaš Slovenije – Razstava o zgodovini Slovenije na Gradu julij Srečanje slovenski narodnostni samouprav v organizaciji Državne slovenske samouprave 3. avgust Nastop Sombotelski spominčic v Šalovci 31. avgust Cankova – srečanje Pavlovih društev 7. september Porabski dan v 15 let starem Slovenskem domu v Monoštru – v organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem 21. september Narodnostni dan v sombotelskom Skanzeni (papirnate rauže, ples) s člani Slovenskoga drüštva Kisalföld iz Mosonmagyaróvára 5. oktober Po pauti svetoga Martina in Avgusta Pavla v Somboteli 9. november 15. obletnica Sombotelske slovenske samouprave in Slovenskega društva pa 10. oblejtnica Sombotelski spominčic. Nastop pevske skupine Sombotelske spominčice in pozvanoga pevskoga zbora. Predstavitev CD-ja in prospekta. 7. december Slovenski program vnükov in stari starišov na Miklaušovo. Srečanje z lüstvom. Nastopi Sombotelski spominčic izven programa, snemanje CD-na z nauvimi domanjimi slovenskimi pesmimi. Razne prireditve v zvezi s slovenskim jezikom in kulturo (rokodelstvo, ples, učenje jezika). Programi se leko spreminjajo! Sombotelska slovenska samouprava Slovensko kulturno društvo Avgust Pavel Predsednica Ibolya Dončec je nutpokazala vertivanje Občni zbor je s svojimi glasi sprejeu poročilo OD SLOVENIJE… »Niti za minuto nisem mislil, da to pripada meni« V SPOMIN IN OPOMIN! Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, a v mehkem senu nekdo rane celi, v borbi ranjen mlad je partizan.....! Namesto ptičjega petja so tišino na prvi pomladni dan pretrgali rafali madžarskih orožnikov in končali mlado življenje komandirja prekmurske partizanske čete Alojza Škrjanca - Mirka, ki se je zatekel s soborci pred hajko v porabsko vas Sakalovci, kjer je zaradi izdaje smrtno ranjen končal življenje, ko je branil izpad svojih soborcev. Od negovih misli, da bosta z dekletom Bosa hodila obsorej je ostal samo Grob kraj poti v spomin in opomin današnjemu krutemu svetu in mladi generaciji, da se kaj takšnega več ne zgodi. Že tradicionalne komemoracije na pokopolišču v Monoštru, kjer je pokopan komandir Mirko, so se v soboto, 23.3.2013 med drugim udeležili predsednik sveta Prekmurske čete - brigade tov. Ivan Gerenčar, kot slavnostni govornik, predsednik Območne organizacije borcev za vrednote NOB Murska Sobota tov. Evgen Emri, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem g. Jože Hirnök, igralec in režiser Milivoj Miki Roš, člani Občinskih organizacij ZB ter praporščaki iz Rogašovec, Lendave in Murske Sobote. Kulturni program, za katerega je letos bila zadolžena OO ZB Rogašovci, sta izvedla učenca Osnovne šole Sveti Jurij, Lea Gider z recitacijo pesmi Kajetana Koviča, Grob kraj poti in Žiga Mekiš Recek z recitacijo pesmi Karla Destovnika - Kajuha, Bosa pojdiva, dekle, obsorej ter z violinsko Serenado pomladi, za kar se njima in seveda mentorici Liljani v imenu prisotnih zahvaljujem. Program je popestril in končal z recitacijo pesmi Jožeta Olaja Miki Roš. Zaključek programa pa smo kljub slabemu mrzlemu vremenu končali s prijetnim kramljanjem v hotelu Lipa. Milan Gaber Ob madžarskem narodnem prazniku, 15. marcu, je Skupščina Železne županije imela svečano sejo, na kateri so podelili županijska priznanja na raznih področjih. Za zasluge na kulturnem področju je priznanje prejel Sakalovčan Jože Illeš, dolgoletni vodja Folklorne skupine Zveze Slovencev Sakalovci. - Jože, koliko let vodiš sakalovsko folkloro? »Skupino vodim od njene ponovne obuditve, torej že 16 let. Takrat smo se začeli pogovarjati s prijatelji, ki so nekoč plesali v folklorni skupini, ki jo je leta 1970 ustanovil Jože Schrei, da bi morali po večletnem premoru ponovno združiti to skupino. Ko smo poiskali nekdanjega plesalca Jožeta Horvata (Mumu), nam je rekel, da nas bo popolnoma podpiral, vendar nam pri predstavitvi in učenju plesov sam ne bo mogel pomagati. Tako smo se odločili, da se obrnemo na Zvezo Slovencev na Madžarskem in smo bili zelo veseli, ker so nam takoj ponudili pomoč. Za koreografinjo skupine so predlagali nekdanjo vodjo skupine Elizabeto Kovač, ki je takoj sprejela to nalogo. Nato smo na neko spomladansko nedeljo sklicali sestanek, na katerega je na naše veliko presenečenje prišlo zelo veliko ljudi. Nekateri niso hoteli plesati, ampak so nam želeli izkazati moralno podporo. Ta nedelja je potrdila naše prepričanje, da Sakalovci potrebujejo slovensko folklorno skupino.« - Ti nisi nikdar plesal v skupini? »Začetki so bili taki, da nisem začel plesati, ampak sem bil bolj tehnični pomočnik. Tak-rat še ni bi bilo žive glasbene spremljave, ampak so plesali na predvajalnik glasbe, ki sem ga jaz upravljal. Poleg tega pa sem pomagal pri delu koreografinje in koordinaciji ter organizaciji nastopov. - Po toliko letih zagotovo imaš različne vtise in izkušnje. Kako je delati s skupino? »V tako dolgem času si človek, hočeš nočeš, nabere cel kup izkušenj, tako pozitivnih kot negativnih. Člani skupine se pogosto družimo med sabo v prostem času in organiziramo razne programe za spodbujanje in izboljšanje timskega dela. Ob takih prilikah so z nami tudi naši otroci in takrat zmeraj mislim, da bo zagotovljeno nadaljnje delovanje skupine, saj so otroci ves čas v tem krogu in jim je ples tudi všeč. Velikokrat že sami sprašujejo, kdaj bo »piknik skupine«. Bil je lep doživljaj, ko je lani cela skupina preživela dva dni na Blatnem jezeru, kar je tudi krepilo enotnost skupine.« - Kako si sprejel to priznanje? »Seveda sem bil zelo vesel, ampak niti za minuto nisem mislil, da to pripada meni. Brez zavzetosti skupine tega priznanja ne bi bil dobil. Tudi ob tej priliki bi se rad zahvalil Klari Fodor in Jožetu Hirnöku, da sta nas podpirala od samih začetkov. Zahvala gre tudi vodstvu vasi, kajti kljub temu, da smo skupina Zveze Slovencev, so nam tudi oni veliko pomagali. Poleg tega so zagotavljali možnost za nastope v naši rojstni vasi in s pomočjo njihovih stikov smo bili povabljeni tudi v druga naselja. Seveda se zahvaljujem vsem tistim, ki so nam ali moralno ali dejansko pomagali pri našem delu. Kot vem, me je za to priznanje predlagal nekdanji župan vasi Tomaž Časar. Zelo sem vesel, da je tudi on mnenja, da je skupina v vseh minulih letih širila sloves vasi.« Sodelavci časopisa Porabje in Zveze Slovencev na Madžarskem iskreno čestitamo Jožetu Illésu za njegovo dolgoletno vztrajno delo in mu želimo še veliko uspeha pri delovanju za slovensko kulturo v Porabju. Nikoletta Vajda-Nagy Omerzel nasledil Maherja Državni zbor je z 49 glasovi za in 29 proti Sama Omerzela imenoval za novega ministra za infrastrukturo in prostor. Na tem mestu je nasledil Igorja Maherja, ki je odstopil zaradi dvomov glede njegove nepremičnine v Seči. Predsednica vlade Alenka Bratušek je poudarila, da je ministrstvo za infrastrukturo in prostor v tem trenutku eden pomembnejših resorjev, za Pozitivno Slovenijo (PS), iz katere prihaja premierka, morda najpomembnejši. Spomnila je, da so v času prejšnje vlade Janeza Janše opozarjali, da so infrastrukturni projekti tisto, kar lahko pomaga pri doseganju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. Omerzel je uspešen podjetnik, mednarodno poznan inovator in občasni predavatelj, zato je Bratuškova na podlagi njegovega dosedanjega dela ocenila, da je primeren kandidat za novega ministra. Trije ministri obiskali Pomurje Pomurje so prejšnji teden obiskali kar trije ministri, najprej Dejan Židan, ki vodi ministrstvo za kmetijstvo in okolje, nato pa še minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Židan se je sešel s pomurskimi župani in poslanci, obiskal podjetji Pomurske mlekarne in Mlinopek, sprejel peticijo civilne pobude za ukinitev lovišča s posebnim namenom Kompas Peskovci in si ogledal tudi poplavljena območja. Stanko Stepišnik se je srečal z vodstvom Mestne občine Murska Sobota, obiskal pa je tudi podjetja Pomgrad, Pomurske mlekarne in Terme Vivat. Dr. Anja Kopač Mrak je obiskala območno službo Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, kjer se je pogovarjala o aktualni socialni problematiki in problematiki brezposelnosti. Ministrica je obiskala tudi Eko - socialno kmetijo Korenika v Šalovcih, ki je eden od projektov socialnega podjetništva, sofinanciran s strani ministrstva in Evropskega socialnega sklada. S sakalovskimi folkloristi na Blatnem jezeru (Jože Illés v zadnji vrsti prvi z desne) … DO MADŽARSKE Kniga Pismo iz Sobote Ustanovitev Akademskega kroga slovenskega jezika in koncert Vlada Kreslina Od knige pa knig bi se leko gučalo pa pisalo lejta pa lejta pa eške gezero lejt kcuj. Depa, nej trbej stra meti, ge nemo tak na velke, tak na šörko pa na dugo piso pa pripovejdo. Začno mo s tejm, ka vsefele knige mamo. Gestejo knige za šteti, knige za gledati, knige za včiti se, knige za küjati, knige z dosta literami, knige skur brezi liter, žmetne knige, tenke knige, knige zavolo knige pa eške vesfele druge knige. Gestejo pa ene knige, ka je lidge radi majo pa je nemajo radi. Od vsej knig majo lidge radi svojo knigo z banke. Ja, takšo knigo lidge najraj v roke vzemejo. Tam nut so numere, kelko sto pejnez ma. Depa, tou je inda bilou. Tou je gé stara lübezen do knige. Gnes nekšne plastične karte mamo. Na, inda je ta kniga najbole naprej valaun bila. Brezi nje je nej bilou mogouče živeti. Vekše numere so nut bile, bole smo je radi meli. Nešterni, tak se guči, so si je pod vankiše dejvali. Tak so vnoči leko čüli, kak nut v njoj pejnezi rastejo. Depa, ta lübezen se je leko tak brž vöminila. Nagnouk so se v knigi velke nule nut spisale. Po tejm je ta kniga več nika nej bila vrejdna. Je nika nej bila vrejdna, dokejč so se nule nej vöminile v plus numere. Tak je lübezen do knige znouva začnola cvesti. Kak povejdano, knige so v nouvi časaj preminoule. Tou nouvo plastiko človek več ne more taprešteti. Samo tisti mašini, bankomati, vejo, kak je gé s pejnezi; geste nula ali je kaj eške gor. Druga takša kniga je gé kniga v bauti, v krčmej pa eške bi se nin najšla. Vej pa poznate, kak se tou vej prajti: »Neman pejnez. Gor na knigo mi spiši!« Ja, takše knige tö leko mamo radi ali pa nej. Najbole ji radi mamo, gda leko povejmo, aj se na njou kaj gor spijše. Depa, pride den, ka trbej vse tiste numere na nulo sprajti, gda trbej plačati. Te takše knige nemamo najbole radi. Dobro, radi so gé bautoške ali pa krčmari, ka dun pejneze dobijo. Nam pa tou ne spadne najboukše. Tak nagnouk človek vpamet vzeme, kelko se leko vküp napöca pejnez, gda si daš gor pisati. Človek skur nej bi vörvo. Tak se ništerni lidge vejo trno groubo svaditi. »Nejsam telko spiu! Tou ti meni ne ’š gučo, ge dobro vejm, ka je nej telko bilou,« se čüje od kakši, ka so na velke naročavali pijačo, plačali pa nej bi. Je pa rejsan tak, ka v tej nouvi časaj té knig tö skur več nega, vse ji je menje. Tou je tö plastična karta vöminila. V velki bautaj se gor na njoj nabejrajo pejnezi, ka ji je trbej nin za eden mejsec tadati. Tou vej pravi šok biti, gda račun pride. Depa, zdaj se niš-ke ne more s krčmaron ali pa za malim bautošom koriti. Kak je, tak je pa punktum! Pravijo, ka je kniga najboukši človekov pajdaš. Ge tou dam valati. Depa, trbej se pitati, stera kniga je gé té pajdaš? Tiste, ka so kejpi pa litere nut, so leko moji pajdaši. Tiste z numerami pa, kak gda. Ene so pajdaškinje, gda velke numere nut majo spisane. Tiste druge, kama se dug nut piše pa morajo vsigdar nulo meti. Na, po tejm so te knige leko moje pajdaškinje. Depa, tak je gé v tej časaj, ka nej ena pa nej druga je nej moja pajdaš-kinja gé. Miki Fidesz bi dobil volitve Po marčevskih meritvah agencije Median bi FIDESZ gotovo dobil volitve, če bi bile zdaj. Podpora vladni stranki – med tistimi, ki že zdaj vedo, katero stranko bi volili – je z 41 odstotkov narasla na 45 odstotkov. Povečala je podporo tudi socialistična stranka (MSZP), in sicer s 17 na 24 odstotkov. Podpora desničarske stranke Jobbik se je znižala z 19 na 17 odstotkov. V enem mesecu je veliko simpatizerjev zgubila zveza Együtt 2014-PM, ki je prejšnji mesec imela še 15-odstotno podporo, zdaj pa le 8-odstotno. Med vsemi volivci ima FIDESZ 27, stranka socialistov 15, Jobbik 11 in Együtt 2014 6-odstotno podporo. Po teh meritvah bi le te štiri stranke prestopile parlamentarni prag, niti sedanja parlamentarna stranka LMP niti na novo ustanovljena stranka Ferenca Gyurcsánya Demokratična koalicija ne bi prišli v parlament. 37 odstotkov vseh volivcev nobene od obstoječih strank ne bi volilo. Nizki proračunski primanjkljaj za leto 2012 Madžarski proračunski primanjkljaj je lani znašal le 2,1 odstotka BDP, kar pomeni 584 milijard forintov. Zadolženost države je v primerjavi z BDP 79,2-odstotna. Kot je izjavil minister za nacionalno gospodarstvo Mihály Varga, Madžarska upa, da bo EU prekinila postopek zaradi preseženega javnofinančnega primanjkljaja. Števanovčani na Linhartovem srečanju Gledališka skupina Zveze Slovencev na Madžarskem Veseli pajdaši bo 12. aprila nastopila na območnem srečanju odraslih gledaliških skupin v Murski Soboti, ki je organizirano pod imenom Linhartovo srečanje. Odigrali bodo veseloigro Lacija Kovača »Ran z glažojne« (Hiša iz stekla), ki jo je na oder postavil Branko Pintarič. »Gospod, tisto kitaro še imate Gospod, tisto črno kitaro še imate Gospod, tista je bila res dobra.« 18. marca so v prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije v Budimpešti zazveneli večni akordi Vlada Kreslina, ki je s svojo črno kitaro in nespremenjenim sijajnim glasom izvedel nepozaben koncert, katerega se je udeležilo kakih 100 ljudi, med njimi veliko študentov iz Madžarske in Slovenije, ki so v vroči atmosferi peli skupaj s Kreslinom poleg Črne kitare še takšne pesmi kot Namesto koga roža cveti in Poj mi pesem. Čeprav je bilo zunaj vreme vse prej kot prijetno, bilo je mrzlo in je padal malo dež, malo pa sneg, je bil za zbrano množico prostor skoraj premajhen in vsi so hitro pozabili na nenavadno marčno zimo. Kreslinov koncert je bil drugi del večera, prvi pa je bil namenjen ustanovnemu sestanku Akademskega kroga slovenskega jezika, ki ga je vodil lektor za slovenski jezik na Univerzi Loránda Eötvösa Mladen Pavičić. Ideja za ustanovitev kroga slovenskega jezika se je porodila pred slabim letom na literarnem večeru, na katerem so nastopili Vesna Lemaič, Jože Hradil, Francek Mukič, Štefan Kardoš in Vlado Kreslin, vodila in prevajala pa sta ga študenta budimpeštanske slovenistike Alma Várkonyi in Gergely Bakonyi. Sledil mu je prav tako sijajen koncert Kreslina, na katerem je črna kitara delala čudeže. Tako je Kreslin postal inspirator in nekakšen boter Kroga, ideja pa se je tistega večera utrnila veleposlanici Darji Bavdaž Kuret. Namen Kroga bo širjenje in poglabljanje vedenja in informacij o Sloveniji in Slovencih, zlasti o slovenski kulturi, umetnosti in znanosti ter širjenje znanja slovenskega jezika in dvig njegove ravni v Budimpešti in drugod na Madžarskem. Prirejal bo kulturne, izobraževalne in družabne prireditve ter strokovne ekskurzije. Vanj bodo povabljeni vsi slovensko govoreči v Budimpešti, predvsem študenti slovenistike, študenti iz Slovenije, študenti, ki so po narodnosti Slovenci, prevajalci slovenske književnosti v madžarščino, slovensko govoreči posamezniki, ki živijo, delajo ali študirajo v Budimpešti in vsi, ki se čutijo povezane s Slovenijo in slovensko kulturo. Krog bo odprt za sodelovanje z organizacijami slovenske manjšine in s slovensko govorečimi na Madžarskem. V najbližji prihodnosti načrtuje 19. aprila srečanje s pisateljico Stanko Hrastelj, ki se bo v okviru Knjižnega festivala udeležila festivala avtorjev prvih romanov, na začetku maja pa ogled slovenskega filma. Obe prireditvi bosta v slavistični knjižnici univerze ELTE. Za september je predviden tridnevni izlet v Slovenijo po poteh Prešernovega Krsta pri Savici (Bled, Bohinj s slapom Savice in seveda Prešernova rojstna hiša v Vrbi), ki bo otvoril serijo jesenskih prireditev. Judit Reiman foto: Ágnes Hanna Mezei Vlado Kreslin v Budimpešti Čakava, aj se sonce pokaže Na tašo vrejmen se ešče starci ne spominjajo, ka bi apriliša reden snejg zapadno. Lani tašoga reda so že kromče sadili pa v ogračenki delali, zdaj pa snejg odmetavamo, če tak ostane, te ešče za eden mejsec nemo mogli na njivo. Pa ranč tak drva na zimau ešče v gauški stogijo, za volo velkoga snega je ešče podrejti nej mogo, nej ka bi je domau zvozo. Če bola čakamo, aj dobro vrejmen baude, bola duže se vlečé zima, delo pa tazaostane. Ka s tauga baude, tau ne vejm, zmišlavata Ödön Merkli pa njegva žena iz Števanovec, gda vö na okno gledata, snejg se pa samo tak sipava. - Ödön, vi se spomnite na tašo vrejmen, ka aprila bi tak snejg üšo, pa tak mrzlo bilau? »Tak je bilau, ka je malo bejlo gratalo, dapa ka bi tak zapadno, tašo dja ranč ne vardjam. Prvin smo petnajstoga marciuša že bausi odli v šaulo, bilau tak, ka je mrzlo bilau pa nas je malo zeblo, tašoga reda smo bejžali pa te smo prvin taprišli. Dapa v desetoj vöri, gda smo vöšli na dvor, te je že dobro bilau, zato ka sonce sijalo. Te je tak bilau, ka januara pa februara telko snega bilau, ka vse do pojasa, dapa marciuša se je že odtaupo pa sprtolejt bila. Zdaj tašo nega, zdaj so se že letni časi vse vküpzmejšali, že nega nej djeseni pa nej sprtolejti.« - Zaka ste bausi odli? »Zato, ka smo srmacke bili pa nej bilau, dapa ranč tak so drüdji tö bausi odli, nej samo dja. Dosta smo odli bausi pa od tauga smo taša poplate dobili, ka na strništji smo leteli kak zavci, gda je žetva bila. Bilau tak, ka smo na kaši trn staupili, dapa tašoga reda ga je mati z iglauv vöskopala pa smo že leteli tadale.« - Zdaj ešče tö bausi odite, če je baukšo vrejmen? »Če baus vö dem na ledino, te me tak strgeče kak vsej vrazdjé, zdaj sem se že cejlak vkraj vzejo od tauga.« - Gda ste sprtolejt najprvin krave vögnali na pašo? »Tak osemnajstoga, dvajstoga marciuša smo je že vögnali. Če nej bilau sena, te ešče prvin. Gnauk je tak velka söjča bila, ka že pozimi se je senau dojšlo. V zimi smo šli v gauštjo mejaur pa söjo travo ženjat, zato ka v cejloj krajini nej bilau sena.« - Od tauga so nej dosta mlejka dale krave. »Mlejka so nej dale, dapa etak so bar od gladi nej fertik bile. Srmak krave so tak djele, kak če bi najbaukšo senau dobile, pa ranč tak slamo tö. Dosta njiv se je delalo pa malo sena bilau, zato pa v zimi so te že zmejs kaj oseno pa pšenično slamo trausili njim. Tü v vesi so bili Šauštrski Maričak, sami so bili z dvöma detetoma, pa itak so držali zato edno kravo. Zdaj pogledni, kama je svejt prišo, že v cejlo vesi ne najdeš krave. Istino, te je taši svejt bijo, če je mejsec kauli prišo, te si zato niše pejneze daubo za mlejko ali če si kakšno tele audo, te si s tistoga porcije taplačo.« - Tak mislim, ka gnesden bi porcije več nej mogli vöplačati, če bi samo krave držali. »Kak bi leko gnesden s tauga hasek emo, če divjačina vse nanikoj deje. Dja sem tü sejo pa gda je začnilo zeleno gartüvati, te je vse dolapodjejla divjačina, gda je pa zrejlo bilau, te so pa vlatovdjé dolapodjeli. Te mej volo tak delati, ka nika ne moreš obraniti pa vse ti nanikoj dejejo. Prvin je tü bila divjačina, dapa kvar se je nej tak pozno, zato ka dosta več njiv je bilau obdelani. Dja tak mislim, če bi nej bila ta divjačina, te bi dosta več grünta delali pa nej bi trbelo senau tažgati.« - Nej bi trbelo zdaj že vanej na njivi delati pa saditi? »Zdaj smo že fejst dolazaostali, ne vejm, ka s tauga baude. Dja sploj rad delam z zemalauv pa pavarsko delo, tau namé veseli. Dja sem tresti lejt v fabriki delo, pa ranč tak žena tö v tri partiji, dapa müva sva vsigdar štiri falate mare mela. Tak sva delala, ka gda ona domau prišla, te sem dja z daumi odišo, gda ona odišla, te sem pa dja delo tadale doma. Pa te ešče dva deteta sta bila, dapa edna sreča bila, ka starejša hči Agi je pet lejt strejša bejla pa te ona že skrb mejla menjšo, Evina.« - Zdaj kelko grünta delate? »Dvej leta sem že edno njivo tanjau, zato ka ne ladam, zdaj že samo edno delam. Krave več nejmamo, pa lani sem konja tö audo, ka je sploj težko bilau zamé. Ešče zdaj mi fejst fali, zato ka sploj dober konj bijo. Dja sem v cejlo živlenji emo konja pa osem žrebcov sem doma skrmo. Tau je zamé tak veselo bilau, gda tak tapüštjeni kak edna srna üšo za materdjov, gda smo s kauli šli, ka tau človek nikdar ne more pozabiti. Dapa, ka vejš, konja je naslejdnja že tü nej bilau vrejdno držati, zato ka nej bila foringa pa grünt smo že tü nej delali.« - Nej je bilau žmetno tau za vas, gda ste konja doladali? »Ranč nika ne guči, ešče zdaj mi dostakrat napamet pride. Žena je ranč vö z rama nej prišla, pa dja sem tö z njauv vred djauko. Te konj je tak krautan bijo, ka so mlajši vsigdar kaulak njega stali, nej se je trbelo bojati, ka bi njim kaj napravo. Vnukica ga je dostakrat več vör baužala, pa bilau, gda je konj zaspo, dapa zato je držo.« - Ka mislite, nede kesna saditev, če samo majuša de leko na njivo üšo? »Dja tö tak mislim, ka prvin kak majuša na njivo nemo mogli titi, dapa če se dočas goravzeme, te zato zraste zavolo tauga. Tau tö nej dobro, gda se tak rano vse taposadi, potistim pa zmrzne, ranč tak kak lani, gda je polonje vse vözmrznilo.« - Magdi, kak vidim, vi te flanco meli, zato ka v črejpnji že redno žene parpau pa paradajs. »Flanca, tak vögleda, ka baude, pa dočas, ka de saditi trbelo, se, tak mislim, vrejmen tö goravzeme. Dja tak mislim, ka konca apriliša že dobro vrejmen baude, če de sonce sijalo pa veter fudo, te zato brž goraposiši. Dapa za paradajs pa za parpau je niša sila nej, če rano posadiš, te ti naletja zmrzne, baukše je vöpočakati, aj toplejše baude, če nejmaš folijo. Če kaj doma leko pripauvaš, tisto je zato ovakšo, kak če bi v bauti tjöjpo, ka nikšoga žmaja nejma. Ranč tak je hren, doma je bila hčer pa je prajla, aj dja njej skopam doma, zato ka te baukši žmaj ma kak tisti, šteroga v bauta küpi. Sploj dosta hrena mamo, gnauk sem ga posadila pa od tistoga mau tak raste, ka je vse puni dvor. Pufrna Mariška me je gnauk pitala, ka mo delali s tejm vnaugim renom. Dja sem pa pravo, ka če že drügo nemo meli za djesti, te mo samo hren djeli. Tak se je začnila smejati, ka do daumi je nej mogla tak njati.« - Ka leko cejli den znautra v rama dela, gda je vanej tašo slabo vrejmen? »Gda drügoga dela nejmava, te se s karti špilava ali vö na okno gledava pa čakava, aj se sonce pokaže.« Karči Holec Ödön pa Magdi Merkli zveza.hu V piskru je dovolj prostora za vse STARI AUTO TAM ZA BAUTO Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Kako se lahko v piskru znajdejo deklica, lisica, volk, medved, srnjak in zajec? Na to vprašanje so lahko dobili odgovor tisti malčki iz vrtcev Monošter in Števanovci, ki so si prvi sončen dopoldan v letošnji pomladi ogledali igro mladih gledališčnikov iz Šalovcev. V Monoštru so koroško slovensko ljudsko pravljico ’Mojca Pokrajculja’ predstavili, zaigrali učenci nižjih razredov osnovne šole obmejne prekmurske vasi, ki ima sicer zelo dobre stike tudi z DOŠ Števanovci. Mentorica mladih igralcev (in predvsem igralk) učiteljica na OŠ Šalovci Darja Farič Klemenčič je povedala, da so otroci spoz-nali zgodbo Mojce Pokrajculje pri urah slovenskega jezika. »Spoznali smo, da bi se lahko to igrico naučili. Ravno dovolj učencev smo imeli za to. Razdelili smo vloge in poiskali za vsakega nekaj. Pravljico smo priredili po radijski igri« - je povedala učiteljica in res, v igri se je našla kakšna naloga za vse. Ob »konkretnih« igralcih so se nekateri znašli v pevskem zborčku skupine, nekateri pa so zaigrali na preprostih inštrumentih. Vpliv radijske igre je bil lepo viden in slišan, saj so se učenci ob proznih dialogih izkazali tudi s petjem. Tokrat so lahko porabski malčki spoznali prijazno zgodbico: Mojca Pokrajculja si iz najdenega krajcarja kupi pisker, v katerega se vseli. V hudem vetru ponoči potrkajo na njena vrata gozdne živali ena za drugo, naj jih reši mraza. Vstopijo pa lahko le živali s poklicem: šivilja lisica, mesar volk, čevljar medved, krojač zajec in drvar srnjak. Volk poskrbi za večerjo – med, ki pa ponoči izgine v trebuhu lisice, ki hlini bolečine. Zjutraj nastane prepir okoli tatu, zato živali ležejo na sonce, da bi toplota privabila med na rob ustnic. Lisica med iz ust takoj namaže na gobček zajca, ki ga ostale živali preženejo. Med begom si polomi prednje tačke in od takrat imajo vsi zajci prednje noge krajše od zadnjih. Od mladih igralk moramo vsekakor izpostaviti Ano Vukosavjevič iz Markovcev, ki je samozavestno in z veliko mero talenta odigrala vlogo lisice. Njej ob bok lahko postavimo še glavno junakinjo Mojco Pokrajculjo v izvedbi Tije Vukan. »Po razdelitvi vlog smo se pogovorili, na kakšen način katera žival nastopa. Naredili smo kulise in rekvizite, potem pa smo vadili, vadili in vadili. Čez čas so bili učenci iz vaje v vajo čedalje boljši« - se spominja mentorica Darja in doda, da so se za igro pripravljali kar dva meseca. »Vidim pri svojih učencih, da zelo napredujejo na osebnostni ravni, postajajo samozavestnejši. Spoznavajo jezik, spoznavajo, koliko truda je potrebno vložiti v gledališko predstavo: naučiti se besedilo, naučiti se, kam se postaviti, narediti kostume in kulise. Se zavejo, da to ni kar tako, da stopiš na oder in zaigraš« - je še dodala učiteljica. Učenci s šalovske šole so se zelo lepo izkazali z igrico Mojca Pokrajculja, ki je pričarala nasmeh na lica najmlajše porabske generacije. -dm- Eden auto, dva autona Vsem je poznana lübezen našoga Luigija, Lujzeka. Ta njegva lübezen do avtona je rejsan takša bila, ka si človek brodi, kak nikdar ne preminé. Depa, nika na toum svejti ne trpi na veke. Tou vsikši vej, ka po svejti ojdi. Luigi, Lujzek je té svoj libleni auto meu več v garži kak pa na poštiji. Tou avto tam za bauto eške kak dobro pouni. Tam ga je vsikši den boužo, se z njim zgučavo, doj briso praj pa ga meu najbole, kak leko, vrejd vzetoga. Ja, eške müje je vkraj naganjo, aj se ena nanga ne sede. Eden den pa je po staroj šegi šou v slüžbo. V slüžbo, v steroj avtone delajo, kak je njegvi. Eške prva je nut v fabriko prišo, ga je zagledno. Nouvi, vcejlak nouvi auto! Malo vekši od njegvoga, malo višiši pa lejpi, kak bi nouvi biu. Na, vej pa je biu nouvi, tou se samo tak pravi. Gledo je, pa li samo gledo té nouvi auto. Skur je pozabo tanut oditi. Eške gda je delo, je samo na njega brodo. Nej pa nej njemi je škeu vö iz glave oditi. Nej je vedo, gda je zgotouvo slüžbo. Prišo je domou. Doma pa! Oprvin, kak je auto emo, ga je nej šou gledat. Oprvin je nej nut v garažo stoupo. Nej se njemi je poklono. Nej ga je boužo. Nej je pogledno, kak so guminge napumpani. Ranč njemi je nej na pamet spadnolo, ka bi se vanga vseu pa poslüšo, kak njemi motor deje. Ja, vse je tak vövidlo, ka se je Luigi, Lujzek zalübo v nouvi auto. Tak je nej na drugi den zrankoma autoni po staroj šegi pravo: »Ti samo lepou počivaj. Ge domou pridem pa po tejm ti povejm, ka je bilou.« Kuman je čako, ka v slüžbo pride pa leko znouva nouvi auto vidi. Depa, nej je enoga vido. Tam ji je vsepuno bilou. Vsefele farbe nouvoga autona so njemi plesale pred očami. Zdaj je že vedo, ka mujs mora nouvi auto dobiti, si ga küpiti. V tejm pa ga je v srcej smeknolo. Na pamet njemi je njegvi libleni auto prišo. Kak aj njemi povej? Kak aj njemi vöovadi, ka je v njegvi žitek nouvi auto nut stoupo? Nej pa nej se je mogo včakati, ka njemi tou povej. Vej pa mora do njega pošteni biti, ka nej? Kuman je čako, ka domou pride. Tam je poklekno pred njega. Skur je djouko. Ja, skur je djouko, gda njemi je tumačo, ka se njemi je zgodilo.Tou njegvo delo auto tam zar za bauto eške trno dobro pouni. Pa tou tö pouni, kak se je pelo z njim koulak po varaši. Tak je vögledalo, ka slejgnjič tou delata, ka sta tak na rejci delala. Na drugi den je naš Lujzek šou k prejgnjomi v fabriki. Povedo je, ka šké nouvi auto pa aj njemi povej, kelko pejnez trbej dola prešteti. »Kelkoooooooo?« se je prijo za glavou. Doma je kak najbole prva odišo nut v garažo. Znouva je biu na kolenaj. Molo se je svojomi autoni, aj ne bou čemeren. »Vejš, lübezen je včasi leko slejpa. Tak slejpa, ka sam ranč nej vido, kak samo tebe rad mam, moj auto, moj autek. Nigdar več tou ne naredim, ka bi te zatajo. Poj, ka malo čüjem tvoj motor.« Tak je lübezen nazaj prišla. Depa, nej zavolo toga, ka je una leko slejpa tö. Nazaj je prišla, ka je tisti auto tak dragi biu, ka bi si ga naš Luigi, Lujzek nej pa nej mogo küpiti. Miki Roš Gozdne živali pri pojedini – čigave bodo zadnje kaplje? Tokrat so igro predstavili malčkom iz Števanovcev in Monoštra V igri je bilo dovolj nalog za vse učence PETEK, 12.04.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: AFRIKA, OTR. ODD., 10.20 BISERGORA: ČE SI ŽALOSTEN, LUTK. NAN., 10.35 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNA NANIZANKA, 11.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 11.25 MI ZNAMO: ČEBULNA TORTA S PARADIŽNIKOV SEKANICO, 11.55 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V VODI, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 MOJA SOBA: TAJDA, 18.35 LEONARDO, RIS., 18.50 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 60 LET MLADI - SLOVESNA PRIREDITEV OB 60-LETNICI ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL PETEK, 12.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.10 DOBRA URA, 11.30 DOBRO JUTRO, 14.00 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANIST JURE GORUČAN, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ - C.SAINT–SAËNS: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 2, 14.40 NA OBISKU, 15.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.40 RAD IGRAM NOGOMET, 16.10 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 V GUANTANAMSKI PASTI, DOK. ODD., 18.15 OSMI DAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 SKRIVNOSTI MUZEJSKIH ZAKLADOV, DOK. SER., 20.45 MIRANDA, ANG. NAN., 21.20 SAMOHRANILEC, ANG. NAD., 22.15 TRG, AVSTRALSKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 13.04.2013, I. SPORED TVS 7.25 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM POLETNI DAN NA KMETIJI, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.30 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.45 BIBA SE GIBA, RIS., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.25 KULTURNI BRLOG, 8.30 OPRAVILA: ISIS IN JORT SESTAVLJATA SESTAVLJANKO, 8.35 PRI BABICI: VERIŽICA, 8.40 BINE: MESTO, LUTK. NAN., 9.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 INFODROM, 10.20 HIŠA EKSPERIMENTOV, POUČNA NANIZANKA, 10.50 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 11.25 LOVCI NA POŠASTI, DANSKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 15.50 DREVESA PRIPOVEDUJEJO, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 Z BRUCEEM PARRYJEM PO ARKTIKI: GRENLANDIJA, DOK. SER., 18.35 OZARE, 18.40 PRI SLONOVIH, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 BABILON, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.55 POROČILA, 0.25 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.10 OZARE, 1.15 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 13.04.2013, II. SPORED TVS 7.05 SKOZI ČAS, 7.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KITAJSKE - KVALIFIKACIJE, 9.25 POSEBNA PONUDBA, 9.45 POGLEDI SLOVENIJE, 11.05 SLOVENCI V ITALIJI, 11.45 OPUS, 12.15 OSMI DAN, 12.50 ŠPORT, 16.00 V DOLINI TIHI, DOKUMENTAREC O LOJZETU SLAKU, 16.55 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: HELIOS : KRKA, 18.45 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 19.20 ŠPORTNI IZZIV, 19.55 NOGOMET - PRVA LIGA TELEKOM: DOMŽALE : OLIMPIJA, 21.50 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 22.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.20 NA LEPŠE, 23.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 14.04.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, ODDAJA ZA VERUJOČE, 11.25 OBZORJA DUHA, ODDAJA ZA VERUJOČE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 60 LET MLADI - SLOVESNA PRIREDITEV OB 60-LETNICI ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, 15.05 MI NISMO ANGELI, AM. FILM, 17.00 POROČILA, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - STUDIO BRATOV VAJEVEC, 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 21.00 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 21.55 DREVESA PRIPOVEDUJEJO, DOK. SER., 22.25 POROČILA, 23.00 LUTHER, ANG. NAD., 23.55 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 0.20 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 14.04.2013, II. SPORED TVS 8.15 SKOZI ČAS, 8.50 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA KITAJSKE, 10.50 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 11.20 SLOVENSKI MAGAZIN, MOZAIČNA ODDAJA, 11.45 TURBULENCA, 12.30 RAD IGRAM NOGOMET, 13.05 GLASBENA MATINEJA, 13.05 24. TEKMOVANJE ZA VELIKO ZBOROVSKO NAGRADO EVROPE - GRAND PRIX, 14.15 IZ NOČI KLAVIRJEV: PIANISTKA ANA ŠINKOVEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTVS IN SIMON KREČIČ, 14.45 KOŠARKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: HELIOS : KRKA, 16.55 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO: FINALE (M), 18.55 EPIC 2012, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.50 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: BARCELONA, 21.20 VOJNA PROTI DEMOKRACIJI, DOK. ODD., 22.55 KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 23.20 AGAPE, KRATKI IGRANI FILM, 23.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 15.04.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RADOVEDNI TAČEK: OGLEDALO, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 10.25 IZ POPOTNE TORBE: MAČKA, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 OČKO: J.W.GRIMM: PALČEK, OTR. SER., 10.55 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 11.15 POTEPANJA: PO LETALIŠČU, ODDAJA ZA MLADE, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 ODDAJA O ZAMEJCIH, 15.45 FRAČJI DOL, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, ODDAJA ZA OTROKE, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 FRANČEK, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.25 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 15.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 8.55 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRA URA, 11.40 DOBRO JUTRO, 14.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.05 NA LEPŠE, 15.30 INTERVJU, POGOVORNA ODDAJA, 16.25 SKRIVNOSTI MUZEJSKIH ZAKLADOV: V LOUVRU, DOK. SER., 17.25 ODDAJA O ZAMEJCIH, 17.55 PRAVA IDEJA!, 18.20 TO BO MOJ POKLIC: GASTRONOM HOTELIR IN TURISTIČNI TEHNIK, DOK. SER., 18.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 USODNA LETA, NEMŠKA MINI-SERIJA, 21.40 IRENE HUSS II.: VARLJIV SPLET, ŠVED. NAD., 23.10 RAZRED ZASE: DRAMSKI KROŽEK, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 16.04.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 STUDIO KRIŠKRAŠ: POMLADNI PRAZNIK “BORČKOVO”, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 KULTURNI BRLOG, 10.45 RIBIČ PEPE, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM MLADICA V GOZDU, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.15 HIŠA EKSPERIMENTOV, 11.40 POD KLOBUKOM: ZAMEJSKA ODDAJA, 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.05 ELI IN FANI, RIS., 16.10 BINE: MESTO, LUTK. NAN., 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 VSE O ROZI, RIS., 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 21.00 MED SPOLOMA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 INTERVJU: FRANC SEVER - FRANTA, POGOVORNA ODDAJA, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 16.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.15 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.50 GLASNIK, 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 DREVESA PRIPOVEDUJEJO: OLJKA, DOK. SER., 18.25 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 NA UTRIP SRCA, 21.45 TUJINA POROKA, KITAJSKI FILM, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 17.04.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 BINE: MESTO, LUTK. NAN., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: OD LAHINJE DO IZVIRA KRUPE, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.55 SLOVENSKI VODNI KROG, POUČNA ODDAJA, 11.20 IMPRO TV: BOŠTJAN GOMBAČ IN GORO OSOJNIK, 12.00 MED SPOLOMA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.40 NELI IN CEZAR: KMETIJA, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 ŠOLA ZA ŽIVLJENJE, ANG. FILM, 21.40 OBISK, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLASBENI VEČER, 23.50 TURBULENCA, 0.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SREDA, 17.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.00 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.10 IGRALCI BREZ MASKE - STUDIO BRATOV VAJEVEC, 16.10 TO BO MOJ POKLIC: GASTRONOM HOTELIR IN TURISTIČNI TEHNIK, DOK. SER., 16.40 GLASNIK, 17.15 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.25 NOGOMET, PRVA LIGA TELEKOM: CELJE : MARIBOR, 22.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.50 JESENSKI VRTOVI, FR. FILM, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 18.04.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 10.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 MOJA SOBA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.30 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.05 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 EZOPOVO GLEDALIŠČE, RIS., 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 18.04.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 13.55 KDO SI UPA NA VEČERJO?, 14.55 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 15.20 MUZIKAJETO, GLASBENA ODDAJA, 15.50 Z BRUCEEM PARRYJEM PO ARKTIKI: GRENLANDIJA, DOK. SER., 16.55 ODBOJKA - DRŽAVNO PRVENSTVO, FINALE (Ž), 2.TEKMA: NOVA KBM BRANIK : CALCIT VOLLEYBALL, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 CHARLIE CHAPLIN - FILMSKA IKONA 20. STOLETJA, 20.25 POBIČ, AM. NEMI FILM, 21.15 NARAVNOST FANTASTIČNO: IDENTITETA, ANG. NAN., 21.45 DAPHNE, ANG. FILM, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu