List Tečaj XLV i l I zh a j a j vsako edo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeinane za celo leto 3 gold. 40 ki 1 _ _ r "____ _ _ ______ ~ „ ^ 1 4- h ri» 1 rl ri n r\ 1 1 r\4- ") 1 / k It-- za pol leta 1 gold, 7 0 kr za četrt leta 90 kr., po po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 16. februarija 1887. Obseg: Kako ravnati s kokljaml. Kako svinje pitati. Vzorni načrt govejega hleva. (Dalje.) makanje travnikov. Zemlje- in narodopisni obrazi. Iz državnega zbora. Naši dopisi 9 Spomladansko na Novičar. Gospodarske stvari Kako ravnati s kokljami. Naše gospodinje užijejo mnogo truda in sitnosti s kokljami, katerim nasadijo. Časih je mnogo zaprt-kov med jajci, zopet drugej se izvali preveč pete-linčkov, a premalo jarkic, tretjo pa koklje jezijo Vendar če se prav z njimi ravna, ni preveč dela. Treba nekoliko previdnosti in le malo jajc bode zavrženih. Koklji se naj dajejo samo splojena jajca. Zatorej ne smemo petelinu puščati preveč kokoši. Bolje storimo, da nekaj kokoši vzamemo, zlasti one, ki rade nesejo skupaj ležijo. Nasajeno kokljo deni na prostor, ki je miren, suh, pa ne presvetel, in tudi na vetru ali prepihu ne sme biti. Blizu nje se postavi nekaj jesti in piti: časih je dobro rženih zrn nekaj navreči. Pokriti ni treba koklje, marveč pustiti jo na miru; zadostuje, če jej hrano in pijačo ponovimo. Vse drugo stori koklja sama ter nič ne škoduje, ako jajca malo zapusti, da se nasiti. Okoli 20. dneva začnejo mladiči lušine jajc zapu- ščati, kai traja do 23. dneva. Preveč globoka in od katerih želimo zaroda, ter s petelinom vred zapremo v kokošno dvorišče, kjer morejo prosto sprehajati se. Naj se jim dobro streže. Sest ali osem kokoši je dosti, stare naj so, kakor petelin, samo 2 do 4 leta. Jajca od njih so veča in lepša kakor od mlajših kokoši. gnezda ne, smejo biti, ker koklja tukaj jajca ali mladiče poškoduje, kedar se na-nje od zgoraj spušča. Jajca morajo biti snažno obrisana. Ce se katero stare in tako druga onesnaži, treba ta obrisati, sicer ni ver- jetno da se bode putica i ^ 1 Lt legla Svetujem torej naj Sicer dobro vzra- ščen enoletni petelin tudi zadosta močan za šest ali osem kokoši, kar se takat stori, kedar želimo lepega petelina od pridne kokoši matere za zarod ohraniti. se jajca večkrat pregledajo. Pridne koklje malokedaj jajca onesnažijo, zlasti, če so odkrite pa na miru. Zelo drugače pa je, če kokljo iznemirujemo, naglo zakrivamo, zapiramo, zlasti v topli hiši ali kuhinji. Več težav dela skrb, katero imamo y kedar ho- Jajca ne smejo nikoli od 20 dni stareja biti. Naj bolje storimo, če jajca mogoče hitro z gnezda pod kokljo dajemo. Prijemati jih je treba opazno in prenašati tako, da jih nič ne pretresamo, zlasti če so daleč čemo zabraniti, da se nam preveč petelinčkov ne izvali. Pravijo, da so jajca s petelinčki spredaj mnogo bolj špičasta, kakor ona s puticami. Nekaj resnice je « na tem pač vselej. Vsakako se pri odbiranji jajc naj odposlati. Do časa, kedar nameravamo koklji nasaditi gleda na omenjeno posebnost. aB^^^^g^^CTP^E jMMBffiMHB | meT 'MBBMPB'rOMffln? eHKj pv • > ■'r* N8BI BESJT; Nekateri izvaljene stvarice vzrejajo brez koklje. tem slučaji poberejo mladiče z gnezda brž ko se po- m 11H H IMBMMBBHHHpm pHH HHH BHBHH^HB HBPHH^HI HHIVHH^Hv- j^fn c11 ajljjfiir • •% Tr , -TMHBTMHF^IKP >»W flJ/iKMi^Hji^^^BBBBiŽKB i *£vj^^L ^f^M, 1 MHdBMMHMff jH^^^B MHHME krotno, mrzlo, pa tudi ne pregorko, sploh pa mirno, sušijo. Tako vzrejevanje je sicer mudno pa piščeta so Temperatura naj kaže 8—10° R. Koklji priredimo gnezdo veliko bolj krotka. moramo jajca oplojena hraniti prostoru, kjer ni mo- iz slame ali sena, da je mehko, snažno in suho Tudi Konečno omenimo še, da nekateri kokošineki svoje preplitvo ne sme biti, ampak dovolj globoko, da se jajca živalice hudo trpinčijo. Nekateri jih trdno prijemajo, ke-skupaj nahajajo in jih koklja s peruti popolnem pokriva, dar jih lovijo. Tukaj peresa zbadajo v meso, kar živalice Dno in stene gnezdu ne smejo biti preveč tanke, da se jajca enakomerno ugrevajo ter prenaglo ne razhlajajo. boli divje. in torej ni čuditi se, da postanejo zelo plašne in Zopet drugi zapirajo kokoši v neprimerne ko- Veliki koklji moremo 19 jajc podtaknoti; drugim pa bače in kurnike, kjer so okna pretesna menje, za malo kokljo je 13 jajc dosta. Sploh pa pod- ruti oškodujejo. Pozimi se naj izpustijo laga se naj jajc, da ne bodo na pare, ker tako lepše se sprehodijo in skopljejo v pesku ali Kedar začnejo kokoši jajca nesti in dalje naprej napi mora se jim stolčenih kosti mešati med hrano. Vendar nimo le toliko kosti ne smemo poprej ožgati, ampak le stleči. Izžgane drugače težje nojišča in gnojnične posode naj ome da pr ne sme biti pregloboko, ker se kosti niso tako hranivne, kakor neožgane. odvaža gnoj. • v v Tla gnojišča ne smejo pr nič puščati, da se zabi da se gnojnica, najbolj del tlak Kako svinje pitati. mnogo vec Svinje pitati je dobro. Vendar se da koristi dobiti, ako se razumno postopa. treba je paziti na konsumente, zlasti tudi na to, zahtevajo mesarji v velikih mestih. Mesar želi si do- to svrho kar gnoja, ne izgubi v tla. Torej naj se na tleh napravi iz ilovice, na katero se potem položi ne drag kamenit tlak. Stranske stene se morajo tudi obzidati z lomljenim kamenjem ter naj so okolo 50 centimetrov visoko nad ravnoležjem dvora. Tla dobijo na jedno ali na dve strani pad (da sij o) nojnicni jami kater se ima na naj biti obo ki je mlada, nježna, ki ima mnogo mesa in malo pa trdnega špeha. samim pitanjem ne pridemo do takošnega blaga. Treba je na to misliti pri odbiranji svinj za pleme. Naša navadna svinja daje pretrdo meso, če prav jo globokejšem kraji gnojišča tudi nepremočljiva napraviti Da se skozi gnojni kup kapljajoča gnojnica (ob dežj močnem škropljenji ali gnoja) ne more zajeziti, naj se za odtek gnojnice v posodi za gnoj napravijo luknj posodo za gnojnico naj se postavijo str V v da se zbi tudi dobro spitamo, meso ob rebrih je pretenko in ravno tukaj mesar največ dobička išče. Okostje pa pri naših svinjah je vse preorjaško in dela mesarjem rajo žleb človeški odpadk Okolo nojišča naj se napi ? da se dnevna voda odv od gnojišča Iz pod in 1. in 4., table se natančneje razvidi. * kuharicam pri deljenji porcijonov premnogo sitnob, na kar je vendar tudi pomisliti. Krivo bi pa bilo, ako bi kdo mislil, da je z odbiranjem dobrega plemena vse storjeno. Pristopiti mora še razumno pitanje ali krmljenje. Pitanje z ržjo dela meso temnejša barve pa tudi trdeje snovi, stročji sadeži pa narejajo preveč maščobe, po koruzi je Špeli premehek, da ga časih ni mogoče povoditi, kajti vedno kaplja od špeha v vodilnici ter ostane vselej več ali menje mazast, tudi klobase iz mesa od tako pitane svinje niso dobre, ker so pre-mehke in mazaste. Posebno pa svarimo pred pitanjem D. Streh a. Streha naj se ne napravi brez prizida ( pod. tab), ker se s prizidom dobijo velika in lepa podstrešja za shrambo krme itd. Glede naprave strehe opozarjamo na iste podobe ; te pač zadostujejo, da se sestava strehe bralcem jasno predoči. Stop biti ognja varno napravljene i strešja ognja varno odločene. kritje strehe je razen opeke ;e na podstrešje morajo ob sebi umevno od pod- raznih materijalij za Izmed adi nizke cene, pripo ročljiva smolna lepnica in lesni cement škrlec in železna ploščevina. entualno tudi s tako imenovano »mesno moko'', nemški „Fleischmehl". E. Mesarji ne kupijo po nobeni ceni tako pitanih svinj, kar spoznajo na črnih svinjšekih, kajti ne morejo rabiti ne mesa, ne špeha. Starejše svinje, ki so za pleme služile in so potem spitane bile, izkoristi mesar v manjšem mestu ložje, kakor oni v velikem mestu; zato svetujemo, takih Prezračevalne naprave, okna in vrata. Za popolno prezračenje (prevetrenje) v hlevu ne zadostuje samo prezračenje s tem, da se okna in vrata odpn kater ker tako nad temi proti stropu nahajajoč se Je zrak ajbolj pokvarjen, ne more odteči (odvaliti se) svinj ne pošiljati na večja tržišča. Ne dobijo tukaj za nje toliko, kakor doma. Vrh tega jim še ačunij Morajo se toraj tik ob stropu napraviti posebne odprtine, katere potem najbolje vplivajo, če se dimniku podobno 40- 60 centimetrov nad strešno površino sezajo. Napra kakih precejšnjih stroškov kot voznino. Kmetovalec torej dobiva od svinjerejstva največ dobička, ako vzreja živali, kakoršnih na sejmih, na tržiščih najbolj iščejo, namreč soparni mehovi zaklopnice ali zapahe; da se more pre- vijo se na obeh podolžnih straneh hleva v oddaljenosti 5 metrov. Na notranji strani hleva imajo ti mlade, dobro pitane, toda ne pretolste anje uravnati. Kot prezračevalen meh, se rabij na v Gosp. Grl.* Vzorni načrt govejega hleva (Dalje.) Pod. predočuje zračno zaklopnico iz litega železa vlašč za ta namen napravljene ilnate cevi. Iz pod. 10. se vse natančneje o tem razvidi. Razen teh prezračevalnih naprav uporablja se pa še tudi podzemeljsko prezračevanje, katero se rabi pri velikih hlevih. na kraji iztoka uspehom rabi. gnojnice v kanal; ta zaklopnica se z tudi za podstrešje je prezračevanje primerno, da se dobro ohrani zaloga krme. •t \ v • » •av '% * * * Jm A . I V • -m. •V Pod. f. Omrežje gnoj ničnega kanala s sjphonom Ce je streha precej neprodušno pokrita, morajo se pustiti na njej nekatere prezračevalne odprtine; da more priti tudi sem čist zrak, morajo se, da se prezračevanje sploh omogoči, napraviti blizu podstrešnih tal z omrežjem zaprte zračne luknje. *) Tablo priložimo prihodnjič Hlevna okna naj ne bodo prevelika, ves notranji sebne za to narejene opeke (pod. h) sezidane jasli, katere prostor pa moi biti dobi i ti j Napi naj se so prevlečene s cementom ter dobijo tla jaslij jajčno ob ajše več malih oken kei se mor ak tako jednako liko, so najboljše, ker v vsakem oziru ugajajo ter so men širol azdeliti. Najbolje če so okna okolo metra najcenejše. Razen teh se nahajajo jasli iz peščenjaka ali in 80 do 100 centimetrov visoka. Okna naj se napravljajo kolikor mogoče visoko od tal a granita izdolbene, iz ilovice ali cementa napravljene, 2 }L železne jasli, katere morajo biti emailirane (podoba ali metra, da obvarujejo škodlj zračnega piha Slednje so nekoliko drage, torej se rabijo samo tam lezn Za hlev i okna. priporočajo se adi trpežnosti najbolj že- kjerse zahteva posebna snažnost ter se ne gleda na ne- katei se ajlažje odpirajo in zapirajo s katere goldinarje vec stroškov. posebno potrošnih mikanjem na osi in vlečne drogove ali lahkimi železnimi hlevih se nahajata za vsako glavo živine nastavljeni po ižieami Pod 7 9, tab predočujeta železno okno dve školjki, izmed katerih je jedna določena za spreje katero je na obeh straneh v sredi višine na oseh in se manje pitne vode za živino v zvezi z da premikati. odovodom ter koli- Drugo napravo takih oken predočuje pod. tab. je tako urejena, da se zmirom toliko vode dotaka, t» kor jo žival potrebuje; ta priredba se imenuje samona Dolenje krilo je pritrjeno (trdno stoječe) in samo gorenje pajalno priredje, se vrti okolo horicontalne osi. Da se zadržuje za glave ' 1 ' . . V- . J1 \ ' , ' ► , -i i ¥i * .-I t > £ < t živine škodljiv zračni pih, so na straneh slepa segmentna okna od črne ploščevine pritrjena, katera z na njih konci nahajajočo se zarezo zabranjujejo, da gorenje krilo -i doli ne pade. sredi gorenjega krila napravljena je Fig. i. Jasli iz litega železa samozapadnica z ravnotežjem. Na dolenji strani okna je žleb od ploščevine z odpadno cevjo, da se more z oken odtekajoča se soparna voda odvajati; kajti drugače se Obročki, za katere se goved priveže, uzidajo se zrine voda v okno obdajajoč zid ter se prikaže v podobi najbolje z železnimi kotvami koj pri zidanji podzida za mokrih madežev na vnanji strani stene. Razen teh oken, da se jemlje mala cena v poštev, morejo se pri (Konec prihodnjič.) jasli med opeko. Navadna visokost jasli od st.ajališča do gorenjega tisti napravi uporabiti okna z lesenimi robu jasli znaša 60 — 75 centimetrov. Prevelike jasli okviri (mecesnov ali hrastov les). Spodnje plošče ali pod- imajo ta nedostatek, da se živini, posebno kravam in oknice naj pa s cementnimi žlebovi usesavanje odkaplja- živini upogne (pošibi) hrbet, joče kondenzacijske vode v zid zabranijo. Vrata naj se napravijo 2'10 do 2*40 metrov visoka in 120 do 1*60 metrov široka, na dva stežaja ter naj se na zunaj odpirajo. Zaradi boljšega izgleda in primerne razsvitljave napravi naj se pad vrat tako visoko, kakor pad oken ter priredi takozvana razsvitlina nad vrati, kakor se razvida na načrtih v pod. 2. tab. Spomladansko namakanje travnikov. Kedaj je namakati travnike, rano ali pozno J to je . Vrata od shrambe za krmo v hlev naj se odpirajo proti shrambi za krmo. zavisno od marsikaterih okoliščin in razmer. Rano namakati travnike svetujejo tedaj, kedar je pričakovati, da bode voda pr eb mnogo gnojil iz njiv in poto K je zemlja po kon zimi aztalila pu F. Priredbe za krmljenje. priredbam za krmljenje spadajo jasli, katere se napravljajo iz zelo različnih materijalij in se rabijo v različnih oblikah. Lesene jasli so najcenejše, a priporo- pa 0jster ki čati jih je samo tedaj, če so iztesane iz mecesnovega ali cej5 škoduje stimo travnike, da se usušijo, dokler ne postane dovolj toplo in začnf jo rastline rasti. Ako v tem času dežuje, opustiti je namakanje. Kedar sta mesec marec in april suha. kaže travnike skoz več noči zmerno namakati vleče, tedaj ni dobro namakati se tacem slučaj je bolj da opustimo hrastovega debla; iz hlodov so menj trpežne ter se težko namakanje. Najboljši čas za namakanje travnikov je ohranijo čiste, ker v njihovih razpokah zaostaje krme druga polovica aprila in prva polovica maja Ako se osti robovi obdajo s je bati spomladanskih mrazov, namakajmo travnike Bolje je, če se vsi naprej moleči, cinkovo ploščevino. Iz navadne opeke (pod. g) ali iz po- večer ali rano zjutraj. Proti 9 uri pred poludnem pa oO t vodo zopet izpustimo da s travnikov odteče. Tudi če je slana padla svetovati namakanje. Kdor tako ravna, temu ne bode škodovala slana na travniku J____*_' Pod. Jasli iz opeke Pod. h. Jasli iz opeke in rezanega kamenja Travnikom z lahko zemljo, ki so s tanko ledino pre-rašeni, ugaja takošno namakanje spomladi. Zemlja napoji se z vodo in z gnojili, če dan pa solnce ogreje tla * Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J a r o s 1 a v 51. značaju Angleževem. (Konec.) Anglež se razlikuje v marsičem v svojih nazorih od ostalih Evropejcev, zato imamo tudi posebno mnenje o narodu angleškem, in da-si ga spoštujemo, ne ljubimo tujci stavijo), ne vlagajo svojih novcev v podvzetja (čemu, saj poznamo na pr. tisto banko našega imena), v % *- * * ® oni jih davajo rajše na obresti, naj se bogate drugi, ali i " - - - t 1 ' r 2 * ^ ' ' ' f 'f pa se novci nespametno zapravljajo. Brez velikih glavnic ni velikih podvzetij, a brez velikih podvzetij, ki času in • * okolnostim odgovarjajo, narodne potrebe pokrivajo, ni v narodu napredka, on ostaja odvisen od drugih hitrejših in pametnejših, ki ga naposled izmolzejo in izpijejo, ter tako tudi iznarode. ga ne. Kako se to najbolje stolmačilo, ne vem, ali menim, da vzrok je v oni enoličnosti nazorov in držanja, ki ni drugo, nego račun in prirojena okorelost, katere mi nimamo, razun v posebnih slučajih. Ali vendar se čudimo Angležu. Čudimo se oni čvrsti volji, ki nam od- 52. Mrožji lov. Grenska ali Grenlandija je velikansk otok, o kate- seva iz mirnega njegovega držanja; čudimo se oni ori- rem vendar ni znano, Kako daleč je razprostrt. Leži pa ginalnosti, ki ga dela smešnega nam. Na kolikor je An- zvečine v mrzlem pasu, ki se označuje s splošno puščobo glež jednostaven v formi in v zunanjosti, na toliko je iu nerodovitnostjo. Sesavci imajo gosto dlako, tiči mehko iskren v činu in v govoru. Iskreno podaja roko prija- in gosto perje. Poljedelstva ni nobenega v tem kraju, telju, iskreno ljubi, iskreno moli Boga. Cerkve angleške bor ne more od zemlje, razsežni prostori so poraščeni z ® * t ^ j • te polumrtve niso sicer polne, ali so zato ob nedeljah vse ulice gorje njemu, ta svečani mir. Kedar je prazne; lišaji, mahovi in pritličjim grmovjem, se predrznil motiti to nabožuo tišino, kraje zaneslo me je hrepenenje moje. Anglež zadostil krščanskim Bil sem dobrih sedemnajst let star, ko sta me oče dolžnostim, tedaj mu je prva misel dobiček. Ponosen je in mati spremila v Hamburg, da se izvežbam za mor na vse ono, kar je angleško, ne uvažuje ničesa kar narja. Kapitan moj je bil petiutridesetleten, dobrosrčen tuje. Njega ti ne pridobe niti zbegajo tuja imena in na- gospodar. Slovo od očeta in matere mi je hudo delo, slovi, naj si so še tako našopirjeni. Nezaupljiv je do ali kapitan je potolažil vse tri tako dobro, da smo si tujcev, pa tudi do domačih ne pesebno zaupljiv. Ker je oči obrisali in se posmejali. Izvežbal sem se dobro, in zvest svojim nazorom, pripada ti raznim društvom, a ne to v primerno kratkem času. Komaj sem čakal, da bi zaveže se nobenemu, vselej ohranjuje vso samostalnost videl kaj več sveta. Slednjič so se mi želje spolnile. svojega delovanja v zadevah državnih in verozakonskih. Kapitan moj se je odpravil v trgovinsko mesto Arh- Verozakonski njegovi nazori se ne zapletajo s politiškimi. angelsk, Ki stoji na bregu severne Ruske. Pluli smo po Kateri so zjutraj v enem klubu delili in razpravljali, širokem morju nemškem, pripluli na široki ocean, in se enake misli v politiki, raziti se hočejo popoludne v obrnili k otoku Senjenu Lofodskemu pri Skandinaviji. razna društva, katera so si v vseh drugih vprašanjih pro- Kapitan je imel ondi gori važnih opravkov. Brez vseh tivna. Anglež v obče hoče, da je sloboden. Ali to se nezgod, pa tudi brez vseh znamenitejših pripetljajev pri more in sme reči o najmanjšem delu angleškega naroda, pluli smo pred Arhangelsk, ter se zasidrali v prista-namreč ob onih, kateri ali po znanju, ali po zvanj po imetju zavzemajo v društvu po katero mesto. > ali Ni je nišču njegovem. Vse trgovinske posle izvršil je kapita z največjo zadovoljnostj s takim vspehom da e po-ledeno države, v kateri bi dobra bila tako neenako razdeljena, tem sklenil napraviti zemljeznansk izlet v kakor na Angleškem. Skrajno siromaštvo in skrajna beda morje. Prav tistega leta namreč je bila vlada amerikan-tre milijone in milij tega oholega in drzovitega na- ska odposlala učenega moža Kane-a, da nepopolno od roda Na Angleškem je globok prepad med bogatašem kritje Grenske spopolni, na kolikor mu bode mogoče. Ob da in siromakom, med gospodarjem in slugo. Velika večina vsem tem je menil naš odvažni kapitan, angleškega naroda bedna je raja, ki poljublja Kolena srečen slučaj tudi njega uvrstiti med odkritelje mogel novih svojim agam ki gleda zabuljena razkošno bogastvo lor- pokrajin grenskih. dov, in čudi se gladna, skrušena Po trudapolni plavbi smo obstali ob in brez zavisti njihovi nekem otoku in šli na suho. Ali kako razliko sem za-razsipnosti. Ali treba je povedati, da prav zato, ker An- pazil med to zemljo in svojo domovino! Tu ne oživlja gleška ima bogatih ljudi, da prav zato je velika in silna, prirode petje krilatih tic, tu ne švigajo mimo nas družne Ni č v današnjih okolnostih narodov huje ne zavira v lastvice; le kedaj pa kedaj sem zagledal strakoša. ko je njihovem razvitku. kot enako porazdeli dobra Reci obletaval ledene griče, ali pa iskal po bregu mrhovine, eno o Slovencih. Mi Slo imi se vse nemškutarstvo trese pardon pred kate- Ki je jo bilo morje veu vrglo. Kamorkoli sem pogledal, katerim se vse sam led, velikanske skale iz same vode, ki jo bil vsak nemškutarček v zobe smeje, mi smo siromašni, mraz strdil. Malokedaj se primejo solnčni žarki teh Razen malih izjem nimamo bogatih ljudi, kateri voljni denin, da bi jih pregreli in zdrobili. Pusta zemlja pred bili delati, bogatiti sebe in narod. Mi materijalno malo nami, temačen nebes nad nami, tu ni, kar bi nas poto-napredujemo, zato pa tudi duševno ne tako, kakor bi lažilo, razveselilo. Tako neprijazno lice lahko. Naši iraovitejši rojaki ne stavijo tovaren (naj jih kar ga leži v tistem pasu kot Grenska • • ' •• * ... . i ima ves svet, Nismo se dolgo mudili na suhem, vrnili smo se na vsem opira na velj postave, katera je tako naravna brod in pluli dalje na sever. Na vse zadnje smo se mo- in sama po sebi razumljiva in katera se bistveno ne do- rali brzo umakniti v nek zatok, da nam niso plavajoče tika narodnih pravic Nemcev na Češkem, gore ledu broda zdrobile. Par mesecev smo prebili v _ Ako naredba določuje, da se mora o tamošnji nad- zatoku, kajti naredil se je bil tak led po morju, da se sodniji dohajajočih čeških tožbah in pritožbah razprav- nismo upali nikamor ganiti z brodom. Ali kaj še to! ljati v češčini in da se, kakor do sedaj, samo brez pre- Pritisnil je tudi škorbut, ter nas zelo mučil. Ni kazalo vajanja v nemščino — rešujejo češko, se s tem drugo kakor h premeniti i smo z broda da bi prihrani samo mnogo nepotrebnih stroškov in mnogo časa; kako zver vlovili. Toda ni. ondi se tudi nič ne delovanje sodnije se polajša, ne da bi nemščina pri vsem vlovi. Samo bele severne medvede smo videli pa veli- tem kaj zgubila. kanske mrože, ki so silno močni in divji. (Konec prihodnjič.) Politične stvari. Zadnj državnega zbora. dve seji državnega zbora spolnila je obširna splošna razprava o zakonu za ustanovitev delavskih bolnišničnih blagaj Govori bili so jako za- nimivi in obširni, čeravno so se vse strani zbornice iz- rekle za postavo sobotni seji sklenilo se je tudi so- gl da se načrt postave sprejme za podla na- drobne razprave razprava o 1 ravno tej seji pričela se je nadrobna Najbolj pomenljiva pa bo ta pri namerava veči zborov v protji z načrtom predlagati, da imajo odločilno-konečno besedo pri tem prašanji deželni zbori torek 15. februarij ima priti to vprašanje v razgovor, ali se uže tudi doko- nečno reši v tej seji, je pa neverjetno. Bolj zanimive, kot razprave v javnih sejah državnega zbora, so razprave v državnozborskih odsekih. tem oziru omeniti » da so se v peticijskem odseku prošnje koroških S skih lj udskih Jt poročal poslanec K ovencev za ustanovitev s 1 o v e n- za tamošnje Slovence, o katerih je # n, odložile v nasprotji s pozi- tivnimi predlogi poročevalčevimi Kolikor hočej nuji se da slovenski poslanci sedaj delati na to, in za koroške Slovence odločilno vprašanj čuje, se to reši deloma v predstoječi budgetni razpravi, deloma pa pred • \ « T * ' <•' ■ . ' * J ' I f I I, ■ * I L ' » državnim sodiščem. Enako nadaljujejo se razprave v pododseku na davek za sladkor. Najbolj živah pa razprave v jezikovnem odseku Ta odsek zboroval minuli teden dvakrat prvi teh sej govoril je od strani desnice poslanec dr kluk kateri v obče omenjal: Tako imenovana je zikovna naredba pravosodnega ministerstva glede ravnanja s češkimi tožbami pri nadsodniji v Pragi sicer ni v razpravi, Osobnih zaprek pri omenjeni nadsodniji nikakoršnih ni, ker vsi svetovalci te nadsodnije razumejo in pišejo tudi gladko tudi češčino razun 4 svetovalcev, ki sicer češčino razumejo, pisati v nji pa niso zmožni. Posle Nemci ker tega dica te naredbe bo tedaj naravna ta, da se bo pri nadsodniji v Pragi hitreje in ceneje uradovalo. kot narod po vsi tej naredbi ničesar ne zgube, vendar nikakor po pravici ne morejo prištevati Nemci v vrsto svojih narodnih pravic, da se češke tožbe pred rešitvijo prevajajo v nemščino in potem rešitev zopet iz nemščine v češčino predlogu Scharschmidovem kateri edino pravi predmet razprave eči se mi na kratko, ker nočem ponavljati uže povedane Predlog Schmarschmidov ni šit temveč odstra nitev člena XIX. državnih temeljnih postav to doka- zuje uže naslov predlogov in tako tudi nadrobnosti nje gove Povsod stavi se na mesto doseda arod ena kopravnosti, izrečena in po zakonu zagotovi] prednost nemščine. Takega predloga nenemški narodi naše države ne morejo nikdar sprejeti in ga ne bodo sprejeli. K Nihče sicer ne taji, da nemščina pri nas uživa neko prednost kot sredstvo vsestranskega porazuinevanja kot posredoval jezik in Nenemci se prostovoljno radi uče nemščine, ker jo potrebujejo Ako se pa nemščini hotela potom zakona pripoznati splošna in stalna pred pravica, privilegij, moralo to buditi nasprotovanje vseh druzih naših narodov in ne bi hoteli tega več sto riti, kar sedaj prostovoljno store brez ugovora, predla gatelj bi tedaj ako se njihov predlog sprejel in se nemščina vpeljala kot državni jezik; ravno nemščini naj slabeje vstregli. Mi nočemo Nemcem storiti najmanjše krivice ) no čemo kratiti njihovega narodnega razvoja, toda stoječi na podlagi narodne enakopravnosti, zahtevamo za-se k pravice Tem se odpovedali ako prejeli predlog Scharschmidov, zato mu izrečno nasprotujem tudi jaz. Ker pa nikakor ne tajim velike važnosti predlože-nega nam vprašanja in ker iz srca želim, da se, ako je to sploh moč, narodi naše države prijateljsko porazume • * «. ne bom se protivil temu, da se poskušnja stori, v to nega odseka toliko govorilo o tej naredbi, izrekel govornik svoje mnenje o nji. Za človeka, ki ta narodni boj v Ceski opazuje neudele - iec od daleč, je skoraj nerazumlj tudi i _ služi gotovo predlog gospoda grofa Rih. Clama, in zato ker pa se je v prejšnjih dveh sejah jezikov- glasoval bom za njegov predlog — v njem za preiskavo predvprašanja kompetence. Za dr. Poklukarjem govorilo je v tej seji (toreK i* " t M _ a. 1 prejšnjega tedna) še pet levičarjev. Še bolj zanimivo postalo je zborovanje jezikovnega kot da je mo e tolik i zoper naredbo, katera se poodseka minuli petek, dne 11. februarija Prvi govornik bil je dr. Rieger, ki je obširno in dr. Maag-ov: da naj se v pretresavanje predloga iz temeljito pobijal predlog Scharschmidov in pa zagovore voli pododsek 9 členov. Plener-Wurmbrand-Maagove. Potem bila je seja sklenjena in daljna seja, za ka Pred vsem razpravljal je opravičenje zahteve držav- tero je oglašenih še 10 govornikov, odločena na torek nega jezika sploh. Ali je res potrebno, da ima, oziroma dne 15. februarija zvečer ob uri. govori država samo v enem jeziku? Tudi v bankinem pododseku prišlo je pri členu 82. Do sedaj naša država ni imela državnega jezika in bankinega statuta na vrsto narodno vprašanje, namreč, vendar je izhajala prav dobro, enako je pri drugih dr jeli naj bodo tudi še dalje bankovci samo nemški in žavah na pr v vici. se enako rabite nemščina in madjarski. Po predlogu dr. Trojanovem, katerega je francoščina, ne da bi bilo to državi v škodo. zagovarjal tudi dr. Poklukar, sprejel se je dostavek, po Nasprotniki očitajo Čehom nestrpljivost in nesprav- katerem se ima vrednost bankovca na nemški strani iz- ljivost, akoravno ti ne zahtevajo ničesar, galo meje pravične narodne enakopravnosti Kaj pa zahtevajo predlagatelji? kar prese- raziti tudi v vseh druzih deželnih jezikih. Sklep pa je bil storj finančnega samo s 5 glasovi zoper 4 in zoper ugovor ministra. Ti ahtevajo, da se odpravi narodna kopravnost da se nemščini da privilegij, in temu se vsi drugi narodi protivijo po pravici. Sedež narodnega boja je v resnici na Ceskem, pa ako se stvari do živega seže, je pravi vzrok iskati v tem, letni vročini kaj dobro de, ako se more v prijetni senci Naši dopisi. Dobrova 13. febr. (Divji kostanji.) Človeku ob po ker se približno 50 Nemcev, ki redoma na leto stopaj po storjenem delu malo oddahniti in ohladiti. Taka državno službo, trdovratno brani, učiti se tudi češčine. senco pa mora dobiti pod listnim drevjem Se ve da v Za tem govornikom govoril je dr. Klaič, ki je prvi vrsti se moralo v tak namen rabiti in nasajati jako srečno in vspešno v obširnem govoru pobijal pred- sadno drevje; a so pa tudi prostori, dostiKrat pred hišo log, ker se mora protiviti nemščini kot državnemu je- ali pa na dvorišči, kamor eden ali drug za lepoto v ziku, in po katerem se za Dalmatinsko zakonito potrdi pridobitev poštene sence rad kako drugo listnato drevo laščina kot notranji uradni jezik. Ako vstanejo se- posadi tak namen služi pred vsem prav dobro danje razmere, širila se bo prostovoljno tudi nemščina divj kostanj. To drevo hitro raste in tudi kaj prijetno v Dalmaciji, sicer pa jo zavržemo. Ako predlaga- cvete, lepša mesto ali kraj, kamor bilo je posajeno in telji bili pri vladi in sami ministri bi gotovo nikdar ne prišli s takim predlogom, kakor tega niso storili oni čas, ko je vladala stranka, od katere prodlog prihaja. daie dobro hladno senco Ako si želel kdo krepka vraščenih in v lepo pravilno krono izgojenih divjih kostanjev omisliti, more jih dobiti pri vrlem poštenjaku po domače Seljaučku v Draževniku ovreči dokazovanje Riegerjevo, edino, kar je trdil glede hiš. št. 5 pri Dobrovi. Vrli ta sadjerejec, katerega je Za dr. Klaičem govoril je Weitloff, ki je skušal Francetu Bizjaku velikanskega dragega boja nostnega vprašanja, bilo je utemeljeno. obeh strank zavolj narod- si. c. kr. kmetijska družba kranjska bila uže dvakrat s sreberno medalijo odlikovala, ima v nasadu svojem orne Konečno govoril je še grof R Cla m, ki je ojstro njenega drevja na izbiro; to drevj (divj kostanji) je rešetal taktiko nasprotnikov; celo njegov predlog našel vse požlahtnjeno in mesto po navadi belo, cvete lepo pri ni milosti pred njimi, čeravno je po vsem naraven, celo jetno rudeče neizogiben, caj se uže vprašanje rešuje kakor in kjer koli, pred vsem mora se rešiti vprašanje kompetence. Ako se prečitajo razprave v državnem zboru pri sklepanji člena XIX., nahajajo se tam dokazi, da je tudi nasprotna stranka in izrekoma dr. Herb«t glede kompetence prav tako sodil, kakor sedaj večina odborova. kar tudi neka posebnost tem priporočamo imenovanega poštenjaka prav toplo vsem, kateri bi si radi prijetne sence preskrbeli in obližje svojega doma z divjimi kostanji olepšali; le pri njem naj se z naročbo oglase, postrežem bodo po- šteno in v popolno zadovoljnost (Konec prih.) Ljubljane. osuševalnih delih v Planini t v Ako se tedaj vprašanje tudi odstopi v pretresavanje Cerknici in Ložu izrekoma o tem, kar se je v ta namen posebnemu pododseku, tudi temu ne bode mogoče, sto- storilo v minulem letu, poročal je minulo soboto popo- riti druzega, kot pred vsem rešiti to vprašanje Izrekoma je grof Wurmbrand očital nam šovinizem, s katero pravico in zakaj, to je težko razumeti. Naša stranka stoji strogo na podlagi postave, na členu terim so krajne razmere naše dežele tudi znane. ludne gozdarski asistent Putek v prostorih znanstve- Navzočih bilo je več kranjskih ka- nega kluba na Dunaji. državnih poslancev poleg druzih udov tega kluba, XIX. in narodni enakopravnosti, kako bi to stališče za- Zanimivo poročilo in pa sledeči mu razgovor trajal služilo pridevek šovinizma, je tolmačiti moč samo s tem, je nad dve uri. ako se takemu očitanju vrne ta pridevek. Ker so se nasprotniki spodtikali nad predlogom, da bi se dala enemu poročevalcu naloga, preiskavati to se Bistveno posnamemo iz Putikovega poročila: Da se bodo povodnji Planinske doline po vsem, kar j do sedaj pokazalo, dale odpraviti s primeroma ne vprašanje in so ta predlog imenovali pokrit predlog za prevelikimi stroški s tem da tam nastajajočim vodam n prehod na dnevni red" je pa govornik pripravljen, odpre reden odtok v podzemelj sk ti ka tudi svoj predlog umakniti, in bo glasoval za predlog terih je Putik staknil blizo tam prav mnogo in sila pro stornih Popi Prej ih in pa na novo iznajdenih in na novo preiskanih jam bil je zelo zanimiv Slovensko uradovanje pri c. kr. sodnijah. roke nam je došla zbirka 72 slovenskih blauketov za Jame krog cirkniškega jezera in Loža še niso pre- kazensko postopanje pri sodnijah na Slovenskem. iska v ta namen Izrečeno pa je bilo mnenje > da Za civilno postopanje se že izdelujejo v državni tis se odtekajo te vode na več strani in da jih bo moč od- karni slovenski blanketi. Naši sodniki, ki umejo vajati tudi na druge strani, ne le proti Planini. Planinske nižine so 150 metrov više. kot močvir ^ : - - ' - ' / - 3 6 • l .. 3 % ljubljanski. Cirknica in Lož pa sta viša memo Planine, tedaj ni dvomiti, da se osuševalna dela posrečijo. Po končanem poročilu sprožil je na vprašanje dvornega svetovalca viteza Hauerja dr. Poklukar vprašanje, kako bo vplivalo odvajanje notranjskih voda na povodnji ljubljanskega močvirja. Glede tega vprašanja sicer navzoči strokovnjaki: profesor Siiss, Hauer. Kraus, Szomboti in Putik niso bili prav v soglasji. Pa v obče se je priporočalo: ■ Hini v • rj n 11 ^v''^d1 ^'i^Bh n ErnJmi1- ijjjBpMPit- .j'' J 1 rKBu-*?ffJBMffw|MF jjf ,ivC>h ^("MSl^JKt^' fnf pK a) ako se uže odtok Ljubljanice skoz mesto znižuje, naj se to zgodi rajši za en meter več, kakor pa se kaže potreba po merjenji sedanjih voda; vendar pa se v obče ni bati večih povodnji močvirji, ako se prav one logaške doline osuše, ker vsled podzemeljskih zaprek voda ne bode dotekala hitreje in ne bo dotekalo več vode; prof. Siiss izrekel se je prav odločno, da nevarnosti ni nikakoršne druge, kot one med osuševal- U f __, 1 ' nim delom. Tu je treba velike previdnosti; kakor na hitro pa so odtekle zast reden in nenevaren. vode potem odtok Za podučno in naši deželi sila pomenljivo poročilo iu razpravo zahvalil se je dr. Poklukar vsem vdele-žencem, izrekoma pa gospodoma Krausu in Putik u. Konečno se je posebno po izrečeni želji od strani poslancev, dr. Poklukarja in barona Schwegelna sklenila, da „Kraški komite" še dalje deluje in za sedaj preskrbi meteorologiško opazovanje v Planini in Cirknici. Volitev državnega poslanca na Koroškem raz pisana je za 14. dan marca na mesto odstopi vsega ba- rona P i n o. tem volilnem okraju biva 62.000 Slo vencev, pa 41.000 naštetih Nemcev (gotovo ne skozi in skozi pravih). Ako tedaj koroški Slovenci otresejo varstvo nemških tamošnjih bogatašev in ako vlada strogo pristansko piavično ravnanje pri volitvah, Pozor tedaj, rodoljubi koroški ! zmagati blovenci. pazi na morajo pazite takoj pri prvotnih volitvah, da izberete samo stanovitne slovenske poštenjake, in tako priborite si tudi prvega svojega lastnega zastopnika v državni zbor. Nov škof celovški imenovan. Včerajšnja „Wiener hočejo slovensko uradovati, novo izšlih tiskovinah. bodo gotovo urno segli in po Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. soboto bila sta tukaj zopet dva ogerska ministra, da se je dognalo, kaj predložiti delegacijam in kateri dan jih sklicati. Videli bodemo, v koliko so bile vtemeljene govorice, da se hoče zahtevati 30 milijonov iu delegacije sklicati uže koncem tega me- seca. Vprašanje o miru ali vojski J se vaga se zmiraj, danes kaže bolj to, jutri bolj to, o tej negotovosti pa zelo trpi trgovina in obrtnija, vsi državljani pa vsled vojnih priprav. Il državnega zbora obširneje poročamo v današnjem listu. Sploh nam je pa omeniti še, da se tudi med slo- 3 in delo- poročajo nadrobnosti, znalo bi imeti kimi poslanci opazuje živahno gibanj tem vanje; da se o vzrok ta, da bi javnost bila na to raj potrpimo še. škodo vspehu, Hud razpor nastal je v nemškem klubu, ki je uže vse dni novo pričetega zborovanja zboroval iu posvetoval se, kako zabraniti svoj razpad; pa ne homeopati, ne aleopati niso mogli pomagati, in v soboto razpadel je po vsem nenaravno skrhan klub in razprhnil se bo na vse štiri vetre. Krog 20 ostane jih dalje še v klubu, med njimi Knotz, Menger, Weitlof. Protisemiti s Pradejem, Derschatto, Aussererjem morebiti do 15 osnujejo svoj poseben klub, kateremu zna pri- stopiti Schonerer, nekaj postane divjakov, na pr. Roser, Pernerstorfer, o dveh pa namreč: Bareuter in \Venc- skoraj gotovo je ličke, se govori, da odložita mandat iu da drugi ne bo več izvoljen , ker je bil uže sedaj edini Moravau, ki je bil ud ^nemškega" kluba. — Nasprotje antisemitov in druzih v klubu bilo je toliko staro kakor klub sam, boj zadnjih dni vrtii se je samo krog vprašanja, kedo ostane še dalje v tem klubu, iu kdo mora izstopiti, iz tega se pa smo tudi sklepati, da ostali udje nemškega kluba nimajo namena prestopiti v avstrijsko-nemški klub. Pomenljivo je očitanje, katero izreka glasilo Ausserer-Derschatta-Steinwenderjevo , v Gradcu izhajajoča „Deutsche Presse", ki pravi: Mišljenje liberalne večine, ki se je izraževalo v včerajšnji (petkovi) 5urni seji nemškega kluba bilo tako zagrizeno Zeitung" razglasa, da je kanonik sekovske škofije in tako prepojeno s pravim avstrijskim liberalizmom, da ne more več govora biti v združenji z nacijonalci. takin besedi se da sklepati, da je pri nas nem-poroča, Kahu ne razume slovensko in smejo tudi ško-narodna, protijudovska svojat, naj prihaja z juga ali semeniški vodja Kahn imenovan za celovškega škofa.— Kolikor se nam o osobi novoimenovanega iz dobrih virov v druzih ozirih s tem imenovanjem po vsem za do- severa naše države ona, katera uže očitno dela za voljni biti krogi nemške koroške opozicije! ono, kar je Bismark po zapiskih Beustovih zaupno pri- Baron Pino imenovan je za c. mestnika poznal nasproti holandskemu poslaniku. bukovinske s tem imenovanjem rešeno je tudi vpra Hrvatska. Včeraj pričel je deželni zbor zopet šanje, zakaj ni bil pozvan v gosposko zbornico. 1 • ^ m da bode budget v odseku zgotov državnega zbora pretrgalo od Do tedaj pričakuje se ljen, tako, da se dne 15. marca takoj more pričeti v ■ . zbornici budgetna razprava, in da se zgotovi do velike noči. Po veliki noči imajo se nadaljevati razprave o pogodbi z Ogersko. Francoska. — Tukaj se čuje, da je laško vojno ministerstvo najelo 1000 delavcev, ki imajo delati pri novo sklenjenem vtrjevanji laško - francoske meje pri Mont-Cenisu. Vojni minister Boulanger priredi za 28. dan fe-bruarija ministrom in pa predsedništvu zbornic velik slavnostni obed. Enako je Boulanger sprejel vabilo obedu, katerega priredijo jutri višji častniki teritorijalne Vsa taka znamenja Bismark silno pisano gleda. vojne. Glasila kneza Bismarkova pa si prizadevajo, kazati, kako razdvoj je francoska vlada. Pripovedujejo o ne- kem pismu, katero bi bil hotel odposlati Boulanger do ruskega cara za hrbtom ministra vnanjih zadev Flou-rensa. Pravijo, da je ta žugal s svojim odstopom, ako bi se še kaj tacega pripetilo, sedaj udal se je samo glede splošnega rešenega položaja. Nancy-a se naznanja francoskim časnikom, da so na meji postavljene mnogobrojne nemške patrole, pravijo, da zato, da bi se zabranilo desertiranje iz Aliza- ško-Lotarinške, ki so neki zelo pogostne nastale, odkar se je začelo toliko goveriti o vojski. Naročilo se je fran- coskim stražam, da v slučaju, ko nemški vojaki sto pili na francoska tla, to samo nemudoma vladi nazna nijo J da diplomatičnim potom stvar reši. Telegram Novicam a Z Dunaja 16. febr. ob 1. uri 10 minut popoludne. Bankin odsek je ravnokar zgotovil svoje predloge; razun jezikovne enakopravnosti ostane na banknotih vse drugo nespremenjeno. V petek, soboto in ponedeljek bo javna seja. Žitna cena v Ljubljani 12. februarija 1887. Hektoliter 7 gold. 96 kr. 90 kr. pšenice dom 6 gold. 99 k turšice 4 gold. 87 kr banaske soršice 6 gold* rži 4 gold. 87 kr ječmena 4 gold. 39 kr. prosa 4 gold. 38 kr ajde 4 gold. 6 k ovsa 2 gold* 92 kr Kromp 2 gold 85 kr. 100 kilogramov V Kranji 14. februarija. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 82 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 92 kr. Turšica 4 gold. 87 kr Ječmen 4 gold. 55 kr. 1 gold. 70 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. 10 kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Kolika bo 43 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.