Aktu a
Zadnje čase smo prejeli že več pisem, v katerih nas bralci naprošajo, naj jim čimprej odgovorimo, kdaj bodo v Kranju uvedli mestni avtobusni promet. Predvsem so za to zainteresirani tisti prebivalci Stražišča in Primskovega, ki vsak dan pol ure pešačijo v službo in domov.
Pred dnevi smo se pozanimali za to pri podjetju »Avtopromet« Kranj, kjer so nam zadevo takole pojasnili: »Z mislijo o uvedbi mestnega prometa v Kranju
se že dlje časa ukvarjamo. Tudi naša želja je, da bi ljudem čim bolje in čim hitreje lahko ustregli. Zdaj do uresničitve naših načrtov ni več daleč. Mestni promet bomo uvedli v Kranju že okoli 15. januarja, in sicer na progah Straži-šče — Kranj in Primskovo — Kranj. Prvi jutranji avtobus bo odpeljal iz Stražišča in Primskovega nekaj minut pred šesto uro, tako da se bodo delavci z njim lahko pravočasno pripeljali na delo. Predvidevamo, da bodo v jutranjih urah vozili avtobusi vsake pol ure, kasneje pa vsako uro. Vozni red bomo skušali pri-
lagodili številu potnikov. Čim več jih bo, tem več voženj bomo vpeljali. Cena za vožnjo v eno smer bo 20 dinarjev na osebo.
Poleti bo naše podjetje uvedlo tudi nekatere turistične proge, med katere sodi predvsem zveza z Bledom in Ljubljano. Z našimi avtobusi bomo razen tega prevažali izletnike tudi v inozemstvo. Upamo, da bomo vse te načrte letos lahko uresničili.« -ey
NOVE D
GLASILO SOCIALISTIČNE ZjVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
leto xi., št. 2 — cena bin 10.— kranj, 10. januarja 1958
PO VOJNI SO ZRASLE NOVE DRA2GOSE. JUTR! — V SOBOTO IN NEDELJO BODO V DRAZGOŠAII PRAZNOVALI 16-LETNICO VELIKE DRAZGOŠKE BITKE. OB TEJ PRILIKI BODO ODPRLI TUDI NOVO SOLO, KI JE NA SLIKI NA LEVI STRANI. NOVA ŠOLA IMA DVA RAZREDA, KNJIŽNICO IN NEKATERE DRUGE PROSTORE. PRAVIJO, DA BODO TI PROSTORI POPOLNOMA ZADOŠČALI.
TOKRAT SE BODO ZBRALI V DRAZGOŠAH RAZEN DOMAČINOV IN GOSTOV TUDI PREŽIVELI BORCI DRAZGOŠKE BITKE IN STARI ZNANCI JELOVICE. V NEDELJO DOPOLDNE BO SMUČARSKI POHOD »»PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE«, KER JE SEDAJ NA JELOVICI ZA SMUČANJE ZE DOVOLJ SNEGA. O DRAŽGOŠKI BITKI TER O TEM, KAJ PRIPRAVLJAJO ZA TA PRAZNLK, BERITE NA 7. IN 8. STRANL
Okrajni ljudski odbor Kranj ie sprejel
ep o načelih in smernicah za razvoj turizma
Prvič v novi dvorani je bilo v torek zasedanje OLO. Prva in točka dnevnega reda je bila razprava o turizmu na Gorenjskem. Ta k| so jo v marsičem obogatili tudi navzoči zastopniki turističnih organizacij in gostinskih podjetij, je pokazala tudi to, da je treba turizem obravnavati kompleksno, hkrati z vsemi drugimi stvarmi, ki nanj vplivajo, kajti problematika turizma ni zaprta samo v hotele, marveč se razteza tudi na trgovino, obrt, kmetijstvo, promet itd.
OLO je na torkovem zasedanju sprejel tudi skrbno pripravljen, vsestransko Proučen  naslednji  sklep  o  načelih  in smernicah za razvoj turizma.
Celotna Gorenjska je izrazito turistično področje z veliko tradicijo že v predvojni Jugoslaviji. Znana je kot pomembno izletniško področje za domači turistični promet, hkrati pa je zaradi svoje zemljepisne lege in prometnih žil najvažnejše tranzitno ozemlje za inozemske goste, ki prihajajo v Jugoslavijo na oddih.
Ze iz teh razlogov pomeni turizem na Gorenjskem izredno važno gospodarsko panogo, ki pa doslej po osvoboditvi ni bila deležna tiste pozornosti, kakršno zasluži za krepitev lokalnega gospodariva kakor tudi glede na vlogo v plačilni bilanci.
Vzroki in posledice prepočasnega raz-
maha te gospodarske dejavnosti se kažejo zlasti v naslednjem: Vloga turizma   se   podcenjuje   in ne
poglavitnapodpovprečnega izkoriščanja je predvsem razprava,   kratka poletna sezona v turizmu in slabo izkoriščene ostale možnosti, ki so še na razpolago.
Da bi odpravili te slabosti, je zlasti potrebno:
1. brez oklevanja in po točno proučenem programu je treba pričeti uvajati celoletno turistično sezono na Gorenjskem; to velja zlasti za socialistična gostinska podjetja, ki se morajo čim hitreje preusmeriti v tem smislu. Le tako bo postala dosedanja »niavna« poletna sezona
BCNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA  SVETA KRANJ
Prednost naj ima tisto, kar prispeva k izboljšanju življenjskih pogojev
Z novimi zakoni in splošnim družbenim razvojem, /.lasti pa z novim načinom doliiVe dohodka v gospodarskih organizacijah se postavljajo pred delavske samoupravne organ«, in s tem seveda tudi pred sindikalno organizacije, še v°čje in odgovornejše naloge. To je bilo Ugotovljeno na tretjem rednem občnem zhoru Občinskega sindikalnega sveta v Kranju, ki je bil v torek, 7. t. m. Zato *° sklenili, da bodo v sindikalnih podružnicah oziroma v kolektivih še bolj Posl>ošili tolmačenje raznih vprašanj, uveljavljanje* delavskega somoupravlja-pia in uresničevanje nalog v sklopu komuno kot enotne organsko celote.
Glede investicij v občini, ki so predvidene v peispektivnem planu, so dole-|J*U izrazili misel, da je treba podpreti v prvi vrsti tista dola, ki obetajo neposredno izboljšanje življenjskih pogojev delavstva. Pri tem so omenili ureditev menz, dograditev zdravstvenega doma in organiziranje  drugih   sei \ i .mh dejavnosti.
Moče industrijskih delavcuv, kot jo bilo rečeno, so se.od decembra 1!).% že v prvi polovici lani dvignile v povprečju ta 15%. Toda hkrati so porasle tudi cene na trgu in življenjski stioški. Zato so bili mnenja na občnem zboru, da jo v bodočem dolu potrebno posvetiti več skrbi, da bi preprečili naraščanje cen."
Na občnem   zboru   so   govorili tudi o
tem, da j« potrebna pomor sindikalnega
■ veta šo /.lasti tudi organizacijam v manjših kolektivih in organizacijam kmetijskih in gozdnih delavcev. Sklenili so, da bodo organizirali čim več skupnih posvetovanj, razgovorov in zborovanj. Hkrati bodo sindikalne organizacije v okviru izobraževalnega centra priredilo čim več predavan), tečajev in seminarjev za usposabljanje članov delavskega samoupravljanj i K. M.
Tako turistični in gostinski delavci kot tudi okrajni odborniki so v torkovi razpravi morda bolj kot kdajkoli doslei spoznali in začutili celotno izredno pomembnost turizma za gorenjsko gospodarstvo. Želeli je le to, da bi tehtnim sklepom takoj sledilo konkretno delo.
razume pravilno. Vpliv te dejavnosti se ne kaže samo v iinančnih rezultatih gostinskih podjetij, ampak koristi tudi trgovini, lokalnemu prometu, obrti, kmetijstvu, razvijanju hišne obrti (čipkarstvo, domača umetnost, umetna kovačija, izdelovanje lesno galanterije itd.), dohodku posebnih poklicev (vodiči, čolnarji, fotografi, nosači, čistilci Itd.) in prebivalcem sploh (n. pr. oddajanje sob v ribjem, večja Taposlitev domačih ljudi v panogah, ki niso izrazito lokalnega pomena kot n. pr. povečana dejavnost splošnega prometa, pošt, bank itd).
Nestimulativen sistem financiranja lokalnih pt<>inc'unov je res navajal ljudske odbore, du so dajali prednost tisti dejavnosti — v turizmu pa tistim gospodarskim organt/ai uim - ki so jim neposredno pomagale reševati proračunske probleme. Toda zaradi take orientacije se kažejo sedaj težke posledice celo tam, kjer bi se dohodek občin in delovnih ljudi lahko mnogo bolj povečal. Zaiadi premajhno skrbi za vse tiste gospodarsko in družbene organizacijo, ki bi moralo predvsem zagotoviti ugodnejše rezultate, niso izkoriščeno vse možnosti za hitrejši napredek.
Zaiadi različnih pogledov in usmerjenosti občin v razvijanju turizma se tudi v okraju ni sistematično zagotavljala in izvajala enolna in učinkovita gospodarska politika. Da bi odpravili dosedanjo slabosti in dosegli boljše uspehe, ipie jerna ljudski odbor v posameznih najvaž-nej ah  vprašanjih  tale  slali i i
IZKORIŠČANJI! KAPACITET IN MOŽNOSTI
Dosedanje izkoriščanje turističnih kapacitet znaša cca 20%, kar je zelo malo v primerjavi s povprečjem razvitih evropskih držav. Vendar so vštete samo registrirane gospodarske organizacije, ki se obilno bavijo s tuiistlčno delavnostjo, dejansko možno in obstoječo, kapacitete; Dl |o v slabšo Izkoriščano   Vzrok tako
sestavni del celoletnega obratovanja;
2. da bi se zvišalo število razpoložljivih ležišč, uporabnih za turistične namene, naj komune zagotovijo državljanom, da neovirano razpolagajo s stanovanji v turistične namene. Pri tem je treba zagotoviti predvsem:
a) državljanom je treba omogočiti, da lahko brez dodatnih davščin in prispevkov,  ki so že  predpisani,  svobodno in
prosto, po lastni presoji in nagibu prijavljajo oddajanje svojih ležišč turističnim organizacijam 'za namene turizma. Preprečiti je treba vse sankcije stanovanjskih organov, da le-ti ne bi izkoriščali teh prijav za kakršnekoli kasnejše utes-njevanje strank, ki prijavljajo proste sobe za turistične namene;
b) ljudski odbori naj skušajo iz svojih investicijskih sredstev omogočiti državljanom posebno ugodne kredite za opremo ležišč (postelj, perila itd.) in s tem zagotoviti večje število ležišč;
3. bolj sistematična organizacija sodobnih campingov bo omogočila celo vrsto novih, doslej še neizkoriščenih možnosti za povečanje turističnega prometa;
4. posebno pozornost je treba posvetiti prehodnim turistom. Zlasti ob glavnih prometnih žilah je treba v najrazličnejših oblikah postopno zagotavljati več uslug kot doslej (gostinskih, servisnih itd)-
5. mali obmejni promet je treba še nadalje podpirati in si prizadevati, da se razširi še na druga območja;
6. občine morajo stalno skrbeti, da na najrazličnejše načine organizirajo kvalitetno in ceneno prehrano v vseh krajih, ki jih obiskujejo domači ali tuji gosti;
7. nekatere druge slabo razvite panoge gospodarstva povzročajo slabo izkoriščanje obstoječih in še novih možnih turističnih kapacitet; na tem področju nalaga ljudski odbor vsem prizadetim organom sledeče naloge:
a) trgovinsko mrežo in sistem trgovanja jo treba brezpogojno izboljšati po zahtevah sodobnega turizma; te naloge se je treba lotiti brez odlašanja posebno r najpomembnejših letoviških krajih;
b) prometne zveze v okraju je treba stalno izboljševati, za kar so potrebne: modernizacija cestnega omrežja,  še go-
stejše in hitrejše avtobusne zveze, hitrejše zveze vlakov, modernizacija poštnega, telefonskega in brzojavnega prometa, nadaljnje razvijanje letalskega prometa, taksijev itd.;
c) vse ostale dejavnosti (kot n. pr. obrt, kmetijstvo, tudi nekatera manjša industrijska podjetja, razne komunalne naprave in službe itd.), ki so kakorkoli v zvezi s turizmom, je treba nenehno navajati v to smer,-
8. občine, krajevni odbori, zlasti pa turistična in olepševalna društva naj nenehno pazijo na lepšo zunanjo ureditev mest in naselij, predvsem pa priznanih turističnih krajev.
SOCIALISTIČNA GOSTINSKA PODJETJA
Ze samo dejstvo, da predstavljajo socialistična gostinska podjetja okoli 44% vseh poslovnih enot v okraju, ustvarjajo pa 75% vsega iztržka, zgovorno kaže, da je socialistični sektor tisti, na katerega se je treba v perspektivi predvsem nasloniti. Z odpravljanjem vrste slabosti, s katerimi je še obremenjen, se bo njegova vloga v prihodnosti še mnogo bolj povečala.
Poleg nalog, ki so postavljene socialističnim gostinskim podjetjem v drugih poglavjih, je treba v bodoče zagotoviti predvsem še naslednje:
1. zaostriti je treba odgovornost vodilnega kadra glede rentabilnega poslovanja. Na to lahko vpliva med drugim tudi rešitev teh-le vprašanj:
a) večja strokovna usposobljenost obstoječega kadra, zlasti pa vodilnih uslužbencev; ljudski odbori morajo to vprašanje zaostriti do skrajnosti;
(Nadaljevanje na 3. str.)
MNENJA UPRAVLJAVCEV
Občina naj bi prepustila stanovanjskim
skupnostim nekatere naloge in sredstva
V kranjski občini je 156 hišnih svetov (od tega kakih 145 na področju mesta) in 3 stanovanjske skupnosti (Zlato polje, 1 Iuje-IManina in Center). Slišati pa je predloge, naj bi ustanovili še stanovanjsko skupnost Gorenja Sava — Stražišče. V drugi polovici januarja bodo v občini volitve v hišne svete in svete stanovanjske skupnosti. Zato smo pred dnevi Imeli razgovor o problematiki na tem področju s predsednikoma svetov stanovanjskih skupnosti Zlato polje in Huje - Planina, ing. Francetom Vršnakom in Albinom Porgarjem ter s tovariši iz stanovanjsko uprave. Zvedeli smo tole:
Sveti stanovanjskih skupnosti še nimajo statutov, ker tudi zakona o stanovanjskih skupnostih še ni. Sestavili so okvirno delovne programe, tako da vedo, kaj hočejo, niso se pa mogli lotiti uresničevanja nalog, ker stanovanjske skupnosti no razpolagajo s sredstvi. Če bi te skupno.ti se nadalje obravnavale samo organizacijska vprašanja, ker za kaj drugega   110  bi   imele   materialna  osnove, bi
to začelo zmanjševati njihov delovni interes. Obstoja pa predlog, po katerem naj bi hišni sveti odvajali del svojih sredstev stanovanjskim skupnostim za skupne komunalne potrebe. Hišni sveti poslopij, starih do 10 let, kjer niso še potrebni izdatnejši vzdrževalni stroški, naj bi dajali 30% sklada za vzdrževanje hiš, hišni sveti hiš, do 25 let naj bi prispevali 15%, hišni sveti hiš, starih nad 25 let, pa ne bi prispevali ničesar. Razen tega naj bi nekaj sredstev prispeval ljudski odbor, morda namensko (podobno kot krajevnim odborom). Upravljavci sodijo, da bi stanovanjske skupnosti s temi, od občine dodeljenimi sredstvi, lahko dosegle večji vrednostni delovni učinek, ker bi mobilizirale tudi krajevne vire (s sodelovanjem prebivalstva). Sveti stanovali |,k ih skupnosti so že prispevali nekaj predlogov za ureditev posameznih problemov. Tako naj bi vse 3 skupnosti uredil" pralnico, pri čemer naj bi si pridobile osnovne izkušnje za ureditev raznih servisnih obratov   na   svojih področjih.
Stanovanjska skupnost Zlato polje pa naj bi sodelovala pri urejanju tamkajšnjega naselja (ravnanje terena itd.). Ni pa bilo še govora o tem, kako naj bi tudi podjetja sodelovala s stanovanjskimi .skupnostmi pri urejanju naselij, kjer stanujejo njihovi delavci.
Tovariši iz svetov stanovanjskih skupnosti so opozorili tudi na to, da bi bila potrebna večja koordinacija pri delu in sodelovanje z Zavodom za napredek gospodinjstva, ker imajo nekatere skupne težnje (ureditev servisnih delavnic itd.) ter bi si medsebojno lahko mnogo pomagali.
Po mnenju organov upravljanja pa so tudi stanovalci iz privatnih hiš moralno dolžni sodelovati pri urejanju problemov stanovanjskih skupnosti, teh »razširjenih družin«, ker bodo sadove tega dela v naseljih uživali lahko prav tako kot prebivalci tistih hiš, ki jih upravljajo hišni sveti. z.
2    Glas Gorenjske
KRANJ, 10. JANUARJA 1958
TE DNI PO SVETU A Edmund Hillarv, 38-letni farmar iz Nove Zelandije in osvajalec Mount Everesta, je pretekli petek stopil t prestolnico ledenega carstva — Antarktiko. Zastavica, ki jo je Hillarv zasadil sredi Južnega pola je še en simbol zmage človeka nad naravo. A, 5. januarja je agencija AFS poročala, da je prvi sovjetski satelit padel na zemljo. Doslej ta vest še ni uradno potrjena.
A Felix Gallard, najmlajši predsednik vlade francoske republike, navdušen z mladeniškim poletom, dostojnim 38 letom, trdno veruje, da bo z odločnimi ukrepi vrnil Franciji njeno moč in veličino.
A Preteklo nedeljo je prispela v Moskvo francoska delegacija, v kateri je 8 poslancev iz organizacije fran-cosko-sovjetskega prijateljstva. Na obisk jo je povabil Vrhovni sovjet.
A V Jakutu v SZ so odkrili novo področje diamantnih nahajališč, in sicer blizu reke Aldane. Pravijo, da so ta diamantna polja najbogatejša na svetu. A V ponedeljek je odpotoval v Gazo jugoslovanski veleposlanik Josip Djerdja. Obiskal je osrednje taborišče jugoslovanskega odreda pri El Arišu. Sestal se je tudi z guvernerjem Gaze generalom Mahmudom Abdel-Latifom.
A V ponedeljek je ministrski predsednik Nehru sprejel podpredsednika Zvezne komisije za jedrsko energijo akademika Pavla Savica, ki se že 12 dni mudi v Indiji kot gost Zavoda za atomsko energijo. A Stalni jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih veleposlanik Brilej je v ponedeljek obiskal generalnega sekretarja OZN Hammerskjolda in se z njim razgovarjal o političnih razmerah na Bližnjem Vzhodu, o razorožitvi in mednarodnem položaju sploh. A V Beogradu se mudi indonezijska gospodarska delegacija, ki bo imela razgovore o nekaterih jugoslovanskih dobavah Indoneziji.
A AFP poroča, da se bo 40% Nizozemcev, ki so doslej živeli v Indoneziji, do konca januarja odselilo iz dežele. Decembra se jih je odselilo okrog 10.000. A V torek, 7. januarja je v Bukarešti po daljši bolezni umrl predsednik Prezidija romunske Velike narodne skupščine in bivši večletni predsednik vlade Petru Groza. Predsednika Grozo so pokopali z največjimi državnimi častmi.
A Predsednik republike Josip Broz-Tito je v torek dopoldne sprejel sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji Ivana Konstantinoviča Zamčevskega. A Jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vejvoda je bil v sredo pri britanskem zunanjem ministru Sel-wynu. Govorila sta o perečih mednarodnih vprašanjih ler o stikih med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. A Pred dnevi je prišel v Jugoslavijo na krajši obisk kot gost komisije ža kulturne stike s tujino znameniti francoski pisatelj Jean Cassou. Pisatelj, ki je hkrati tudi direktor Muzeja sodobne umetnosti v Parizu, je v torek v Beogradu odprl razstavo sodobnega francoskega slikarstva.
A V Norfolku je v torek treščilo na zemljo letalo britanske mornarice, v katerem je bilo 12 letalcev. Medtem ko se je 8 letalcem posrečilo pravočasno skočiti iz letala, o usodi ostalih štirih še nič ne vedo. A Japonsko obrambno ministrstvo je objavilo, da je 7. januarja na neko farmo blizu mesta Asahikave na severnem Japonskem padla neka naprava, o kateri menijo, da je kos sovjetske rakete ali prvega umetnega satelita. Ugotovili so, da je to naprava za merjenje vlage in temperature.
A Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sredo popoldne sprejel dosedanjega izrednega in poblašče-nega veleposlanika ZDA v Jugoslaviji Jamesa Ridle-bergerja.
LJUDJE IN DOGODKI
MACMILLANOVA POBUDA
IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475. 397 — TELEFON UPRAVE ST 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600   DIN.   MESEČNA   NAROČNINA   50 DIN
Frav presenetljiva je bila izjava ministrskega predsednika Velike Britanije Macmillana, tik preden je odpotoval na daljšo politično turnejo po deželah Commonweel-tha (Britanske skupnosti narodov). V tem govoru je sicer poleg kopice starih in že večkrat pogretih stališč zasvetil tudi nov žarek: Macmillan je predložil sklenitev pogodbe o nenapadanju med Vzhodom in Zahodom. Ker pa to v Moskvi že več ko dve leti ponujajo zahodnim državam, je potemtakem ta predlog v bistvu le sprejeta sovjetska ponudba. V tem pa je pravzaprav tudi ves pomen Macmillanovce nepričakovane poteze.
Nikakor ni črnogledo, če rečemo, da se je zadnje leto poslovilo z zelo zamračenimi obzorji. Tekma v oboroževanju, se je znova okrepila, mednarodna napetost je zrasla, hladna vojna je spet obvi-sela nad razdvojenim svetom — hkrati pa so se zaprle še tiste ozke stezice, ki so doslej vezale oba nasprotna bloka. V tej mednarodni zagati je zato vsaka, tudi najdrobnejša pobuda več kot dobrodošli kažipot iz slepe ulice.
Macmillan je zato nadebudno odpahnil majhno lino v debelem obzidju, ki loči oba vojaška in politična stebra. V Moskvi so korak britanskega ministrskega predsednika pozdravili, v drugih zahodnoevropskih prestolnicah več ali manj tiho odobrili. Nanj so nejevoljno pogledali le v Parizu in v Washingtonu, predvsem zato, ker se Macmillan ni tokrat ravnal po
zavezniških tradicijah in se ni poprej posvetoval z njimi. V ZDA so mimo tega nejevoljni tudi zato, ker je ameriška vlada doslej zavzemala odločno odklonilno stali-
šče do takega pakta. Zdaj jih je Macmillan postavil v precej neroden položaj: ali bodo morali capljati za britansko pobudo, ali pa bodo ostali na svojem togem stališču in tako hote ali nehote prevzeli odgovornost za zaostreni položaj na svoja ramena. Ameriški srd ima torej svoje razloge.
Menda se je takega odmeva, po-
nekod preveč prisrčnega, drugje preveč nasprotujočega, ustrašil tudi sam Macmillan in prek uradnih predstavnikov vlade omilil svojo izjavo.
Toda naj bo kakorkoli, zanimivo je, da je večina sveta navdušeno pozdravila takšno pobudo. Tako je javnost najbolje izpričala, kako globoko si želi najti miroljubni izhod iz trenutnega napetega položaja in kako ji je pri srcu mir v svetu.
Seveda takšen »nenapadalni pakt« ne more in ne sme biti skrajni cilj, edino zveličavna rešitev zapletenega mednarodnega vozla. Nasprotno, to bi bil lahko prvi korak, ki pa bi potegnil za seboj vrsto drugih vprašanj. Denimo, sporazum o prekinitvi jedrskih poskusov, soglasje o »neatomskem področju« v Srednji Evropi ali pa, da gremo še dalje, delni ali celo morda popolni sporazum o razorožitvi. Predvsem pa bi tak predlog odprl pot pogajanjem za zeleno mizo.
Vrednost te pobude, oziroma bolje rečeno, sprejetje sovjetskega predloga je torej v tem, da bi se spet odprl mejni blok med obema ločenima taboroma za miroljubne razgovore. Ze staro diplomatsko reklo pa pravi, da je bolje pogajati se za mizo, kot pa govoriti s topovi na bojišču.
Vprašanje je le, ali se bo Macmillan pokazal doraslega tej samostojni pobudi britanske diplomacije in ali bo Zahod dovolj zrel, da ji bo znal sledili?
Martin Tomažic
kratko, vendar zanimivo
v  počastitev 15-letmce usaoj
Občinski komite LMS Kranj je pripravil v sredo zvečer v Prešernovem gledališču svečano akademijo v počastitev 15-letni-ce USAOJ. Na proslava je govoril član Občinskega komiteja LMS Kranj Zdravko Krvina, sodelovali pa so še Glasbena šola Kranj in pevski zbor »Svobode« iz Stražilšča.
KRANJSKI OTROCI BODO MORDA ZE LETOS LETOVALI V FRANCIJI
Lani je obiskalo Kranj 20 francoskih županov - socialistov, med katerimi je bil tudi župan mesta La Ciotat. To mesto ob mediteranski obali želi zdaj navezati prijateljske stike s Kranjem. Za letošnje poletje predlagajo Kranjčanom izmenjavo otrok - francoski otroci naj bi preživeli počitnice pri nas, naši pa v Franciji. Predstavniki omenjenega francoskega mesta imajo v načrtu tudi medsebojne obiske prosvetnih delavcev, razen tega pa želijo, da bi se delavci naših tovarn seznanili z delavci v njihovi ladjedelnici. Oba zbora ObLO Kranj sta na zadnji seji zaupala uresničitev teh stikov predsedniku tov. Vinku Hafnerju.
-ey
»TISKANINA«  BO PRISPEVALA
ZA RAZŠIRITEV GORENJSKE TELEFONSKE MRE2E 22 MILIJONOV
Delavski svet tovarne. »Tiskani-na« Kranj je na zadnji seji med drugim razpravljal o predvideni razširitvi telefonske mreže na Gorenjskem, za kar bodo prispevala sredstva tudi podjet/a. Sklenil je, da bo Tiskanina dala za te namene 22 milijonov dinarjev. Podjetje je podprlo tudi akcijo za cepljenje otrok proti otroški paralizi s prispevkom 5 milijonov dinarjev.
v Železnikih dobo dobili
avtomatsko telefonsko centralo
Do lanske pomladi je imela Selška dolina le eno telefonsko linijo. Posta je zaradr vedno večjih potreb napeljala še drugo linijo, vendar se je kmalu pokazalo, da je tudi to premruo za 35 telefonskih aparatov. Občinski ljudski odbor Železniki se je pred nedavnim skupno s tamkajšnjimi podjetji odločil za nakup avtomatske telefonske centrale. Poštne prostore v Železnikih so že preuredil, da bodo v nekaj mesecih lahko montirali centralo. Za Selško dolino bo ta centrala velikega pome-
OBRAZI IN POJAVI
PREDSEDNIK
»Je tam podjetje Zidis? Prosim predsednika vašega delavskega sveta!«
Cez nekaj minut se je zaslišalo spet onstran žice: »Da, Zidis, tov. Ječmen tukao.«
»Ste vi predsednik delavskega sveta?«
»Da, predsednik. Želite, prosim?«
»Rad bi prišel k vam na kratek pomenek. Vi ste izvoljena predsednik in v imenu kolektiva, v imenu vašega delavskega sveta pa tudi v svojem osebnem imenu lahko nekaj poveste o . . .«
»Da, kar pridite!«
Kmalu nato sem že bil pni vratarju podjetja. Le malo se je zamudil z iskanjem in že je javil: »Prav tu, v pisarni je.«
Res je bil tam.
»Ječmen,« se je predstavil s skoraj prevljudnost-no kretnjo. »Ste vi, ki ste telefonirali za razgovor?«
»Da, ja«, rad bi se pomenil o . ..«
»Kar izvolite v pisarno z mano.«
Lepi prostori! Kako se uveLjavija predsednrik delavskega sveta v podjetju! Lepo je to.
Odprl je spet na levo in znašala sva se še v lepši pisarni. Toda, tu me predstavi, drugi, energični, osebi.
»Ste vi, ki ste želela pojasnila o . . .?«
»Da. Dogovoril sem se za raizgovor s tovarišem predi-cdnikom,« sem dejal previdno in se obrnil proti Ječmenu, ki je molče gledal skozi okno. Več nisem upal reči. Zakaj spravljate v zagato predsednika, ki je že itak v zadregi stal pod oknom in
si ni upal pogledati: kvišku.
»Torej o tem, o čemer poizvedujete, ni nič,« je začel govornik, z debelim oblastnim glasom. Dolgo je govoril, pojasnjeval okolnosti, predpise in zakone ter stališča p:n interese podjetja.
Kaj pa o tem sodijo delavci, kaj pravi upravni odbor in delavski svet z njegovim predsednikom? Tako vprašanje je bilo tu neumestno. Tudi odgovor bi bil verjetno nepravilen.
Končno se je govornik utrudil. Morda je razumel, da njegova .pojasnila in stališča niso vzbudila zanimanja, kajti bila so že znana. Segla sva srt v roke. Takrat pa se je 'izpod okna spet premaknil predsednik. Skornj sem že pozabil, da je stal tam zraven: tako je bil tih, brez besed.
Prijaano je odprl vrača in me spremljal v predsobo. Sele tam sem mimo njegovega rokava zapazil na vragih bole deščico z nr.pi.som: »Direktor«.
»Ne zamerite!« .mi: je dejal. »Saj ste pravzaprav to tudi hoteli vedeti, kajne. Jaz sam pa, saj veste kako je, bolje da on pove . . .«
»Da,« sem pritrdil z ironičnim nasmehom.
Ko sem se vračal mirno vratarja in prišel na cesto, sem se še enkrat zaminVl: predsednik delavskega sveta v osebi direktorja! Izvoljeni predsednik, ki si ne epa ali ne sme povedati svojega oziroma delavskega stališča, stališča demokratičnega organa! Pri tej mrsli mi je bilo hudo. Tolažil sem se le z ugotovitvijo, da je to bil pač edini primer v stikih z izvoljenimi organi zadnjih par let.
K M.
na, saj bo imela odslej stalno telefonsko zvezo z ostalimi kraji. —an
NOVA TRGOVINA »GORENJSKE OBLAClLNICE«
v KRANJU
Gorenjska oblačilnica je za Noto leto odprla moderno urejen prodajni lokal na Cankarjevi cesti v Kranju. Obenem je popestrila izbiro svoje konfekcije z dam-skimi oblekami in otroško konfekcijo. Odslej bo izdelovala vsakovrstna oblačila tudi po meri. Zanimanje za izdelke Gorenjske ob-lačilnice je med kupci precejšnje in podjetje je zaradi velikega povpraševanja v letu 1958 podvojilo svoje izdelke. Delovne sile ima Gorenijska oblačilnica še premalo, četudi zaposluje že zdaj 120 ljudi. Lokal na Cankarjevi cesti |e podjetje odkupilo z lastnimi sredstvi, za preureditev in opremo pa je najelo 3,5 milijonov dinarjev kredita iz občinskega investicijskega sklada. -ey
S   slikarske razstave
v kranju
Prejšnji teden je bila v Mestnem muzeju v Kranju otvoritev slikarsko razstave pod naslovom »Mojstri evropskega slikarstva« Razstavljene reprodukcije je priskrbel iz Pariza Prosvetni servis iz Ljubljane — Zastopani so starejši mojstri Bruegel, Rembrnndt, Vermeer, Frago-nard, Chmrdin, dalje impresionisti in njihovi predhodniki Co-rot, Manet, Monet, Sislev, Re-noir, Cčzanne, Pissarro, Gau-guin, Vam Gogh in končno šo mojstri modernega slikarstva Bonnard, Brnqtio, Derain, Dufv, Marqet, Picasso, UtrHlo in Vla-minck.
Rnastava bo odprta do 16. januarja. S.
sezona  TEČAJEV v
BENCURJU
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Šenčurju pri Kranju je za letošnjo zfimsko sezono pripravilo več tečajev. V oktobru je obiskovalo tečaj za ročna dela 30 tovarišic. Društvo je priredilo tečaj za ročna dola tudi za pionirke, ki ga obiskuje prav taiko redno 30 mladih tečajruie, med katerimi so tudi štirje pionirji. Tečaj bodo na željo vseh tečajnic podaljšali še za 3 mesece. Do 8. marca bo končan tudi kuharski tečaij. Obiskovalke vseh teh tečajev bodo tedaj pripravile razstavo. — an
SPET NOVA AVTOBUSNA ZVEZA
»Avtopromot«, ki vzdržuje avtobusno zvezo vsako sredo in petek popoldne med Kamnikom in Ljubljano, je bil zaradi velikega navala potnikov primoran raztegniti to zvezo na vsak dan v tednu razen v soboto. Novi vozni red bo veljal po Novem letu
naša
SE  NA  MNOGA LETA, TOVARIŠ JOHANI
Kdo na Gorenjskem ne pozna Johana, s pravim imenom Ivana Bertonclja? Te dni je doživel svoj petdeseti rojstni dan in hkrati 30-letnico revolucionarnega dela.
Bilo mu je komaj dvajset let, ko se je spoznal s kasnejšim gorenjskim herojem, revolucionarnim delavcem Stanetom Žagarjem. Začel je z veliko vnemo delati v ilegalnih organizacijah. Leta 1931 je dobil zaposlitev na Jesenicah kot mizar. Kmalu so ga sprejeli /a kandidata KP in 1936. leta že za člana. Samo leto pozneje so mu
že zaupali stkretarsko mesto osnovne organizacije na Javorni-ku in kmalu za tem tudi članstvo v Okrajnem komiteju na Jesenicah.
Leta 1941 je bil med prvimi organizatorji odpora, kot sekretar vojnega komiteja. Takoj pa, ko :,o bile organizirane prve oborožene enote, ni ostal pri »teorijah«, marveč je sam sodeloval v najtežjih borbah, v Dražgošah, kot komisar Cankarjevega bataljona, in pozneje na levem bregu Save kot komisar Kokrškega odreda. Konec leta 1943 je bil poslan na Koroško. Od Dravske do Ziljske doline onstran Karavank se ga še spominjajo ljudje.
Povojna pot je vodila Johana z raznimi političnimi nalogami iz Ljubljane v Beograd in končno nazaj na Gorenjsko. Od leta 1952, ko se je vsedel na poslansko klop Ljudske skupščine LRS, pa ima težke in odgovorne naloge tudi v oblastnih organih. Razen dolžnosti podpredsednika OLO in predsednika OO ZB ima še vrsto dolžnosti v drugih organizacijah. Kljub obremenjenosti z delom pa je tudi zvest sodelavec naše redakcije.
»Katerih dogodkov iz svojega življenja se najraje spominjate?« smo ga povprašali.
»Eden najlepših dogodkov za mene osebno je bil sprejem v KP«, je odgovoril slavijenec. »Zelo radosten sem bil tudi ob osvoboditvi. Bili smo takrat nad Bo-rovljami na Koroškem. Bil sem zelo, zelo navdušen, čeprav sem vedel, da bo še mnogo težav.«
»Oprostite radovednosti, če TBJ vprašamo tudi po željah.«
»Zelje? To, du dosežene uspehe v socialistični izgradnji z vsemi silami razvijemo naprej. Da so uresniči končni cilj, da se izboljša položaj delovnega človeka. In tudi to,« je takoj pripomnil, »da bi naša mladina ohranila pridob.t-ve in se vzgajala v miroljubnem, naprednem duhu. In seveda željo, da bi bil vedno mir, nič več vojne.«
Mar naj pričakujemo od človeka, ki je pol stoletja živel, delal, se kdaj pa kdaj veselil, še več pa prinesel naporov, ki pa se že trideset let bori za delovnega ilo-veka, kake drugačne spomine in di uga< ne /el je?
Dragi .lolian, šo mnogo mnogo zadovoljnih leti
TERENSKA ORGANIZACIJA SŽDI. SREDIŠČE NA JESENICAH JE DELOVNA
Osnovne organizacije Sociali-slične zvezo jeseniško občine imajo te dni svojo redne letne občne zbore. V sredo, 8. Januarja je imela svoj občni zbor terenska oiga-nizacija SZDL Središče - Murova, ki se ga je udeležilo nad 100 članov. Po poiočilu predsednika so razpravljali o delu organizacije v zadnjih dveh letih, o perspektivnem planu Občinskega ljudskega odbora in drugih vprašanjih. Na tem terenu je sedaj 794 članov Socialistične zve/e, med kaleiuni mnogi aktivno sodelujejo v družbenem in delavskem samonpiav-ljanju. Teiensku organizacija SZDl. Središče se je predvsem odlikovala v lanskoletnem tekmovanju za občinski praznik in osvojila prehodni pokal. Za obdaritev otrok ob Novoletni jelki je /.brila 65.000 dinarjev, obdarjenih pa je bilo 211 otrok. Na občnem /boru so izvolili tudi nov odbor ter 7 d legatov za občinsko konferen
to ' /1)1..
-
KRANJ, lf. januarja 1958
ft-ims Gorenjska
(Nadaljevanje s 1. strani)
b) sistem nagrajevanja v podjetjih je treba brezpogojno vezati na učinek, oziroma ustvarjeni promet;
c) cene gostinskih uslug morajo biti tržne in enotne, t. j. prilagojene dejanskim prilikam in primerno urejene s popusti za domači turizem. Posebno pozornost je treba posvetiti zimskim cenam v tistih obratih, ki doslej pozimi niso redno poslovali. Te cene morajo biti nizke, konkurenčne, torej take, da pokrijejo vsaj dejanske stroške in jih je. treba smatrati za rentabilen ukrep, ki bo pokazal ugodne rezultate že v nekaj letih;
d) v politiki obdavčenja je treba čimprej doseči enoten kriterij glede na kategorijo podjetja, odvisno od prometa, in »poštovati prizadevnost podjetja za investicijska vlaganja v modernizacijo lokalov;
2. ljudski odbor bo skupaj z občinskimi ljudskimi odbori in ostalimi prizadetimi organizacijami proučil tiste slabosti delavskega samoupravljanja, ki po dosedanjih predpisih v gostinstvu ne stimulirajo delovnih kolektivov, da bi zmanjševali režijo v času izven sezone, hkrati pa bo proučil tudi možnosti, kako poenostaviti knjigovodski sistem, kar bi lahko občutno zmanjšalo uslužbenski kader. Ljudski odbor se bo po proučitvi teh vprašanj zavzemal za spremembo ustreznih predpisov pri pristojnih organih;
3. poleg> poslovnih enot socialističnih gostinskih podjetij obstaja v okraju še 13 zadružnih gostišč. Ljudski odbor je mnenja, da je poleg ostalega tudi zaradi kmetijskih zadrug treba čimprej prenesti ta gostišča v splošni družbeni sektor.
ZASEBNA GOSTIŠČA
Zasebna gostišča so udeležena r celotnem številu gostinskih poslovnih enot v okraju s 37%, ustvarjajo pa komaj 13% vsega iztržka. To kaže, da zasebno gostinstvo lahko predstavlja le dopolnilno dejavnost povsod tam, kjer iz kakršnihkoli razlogov ni mogoče ustvarjati novih in močnih socialističnih obratov. Kvaliteta gostinskih uslug v tem sektorju se je v zadnjem razdobju precej izboljšala. Razvijanje gostinske mreže pa postavlja nekaj vprašanj, ki se v praksi različno rešujejo. Zato bo potrebno zlasti proučiti ukrepe, ki naj bi reševali problem te dopolnilne dejavnosti.
SOCIAI.NO-ZDRAVSTVENI TURIZEM
Socialno-zdravstveni turizem se je na Gorenjskem silno razmahnil zlasti po Osvoboditvi. Pri tem pa ljudski odbor ugotavlja zlasti to-le:
1. razširjanje socialno - zdravstvenega turizma je šlo doslej na račun obstoječih turističnih kapacitet, ki so se na ta način V nekaterih predelih zmanjšale na minimum (Gornjcsavska dolina, Preddvor, Jezersko);
2. iz tega razloga sploh ni določenih, nujno potrebnih lokacij, na katerih naj bi se razvijal določene? vrste turizem. To pa ima slabe posledice za vse panoge turizma: zdravljencem ne ustrezajo gostinski prostori, ki so grajeni v drugačne namene in so neprimerni za hitro in Uspešno zdravljenje, na drugi strani pa so določona priznana turistična področja izgubila kot taka svoj pomen.
Ljudski odbor smatra, da je treba socialno-zdravstveni turizem še nadalje podpirali, da pa i" treba takemu stihijskemu razvoju napraviti konec, določiti Širše ali ožje lokacije za razvoj socialno-Zdravslvenega tmizmn, polen, tena pa postopno preusmerjati to panogo turizma na za to določena področja in temu prilagojene objekte. Za to pa bo potrebno doseči tudi investicijsko vlaganje s strani Socialni im /a\arovunja.
INVESTICIJSKA POLITIKA
Ljudski odbor ugotavlja, da so doslej investicijska vlaganja v turistične namene zaostajala za potrebami domačega in inozemskega turizma, hkrati pa so bila tudi v nesorazmerju z razvojem posameznih gospodarskih panog. Šele leto 1957 se lahko oceni kot prvi, čeprav skromni preobrat na boljše. Da bi obdržali in nenehno pravilno razvijali prva večja prizadevanja v tej smeri, je treba imeti pred očmi:
1. prvenstveno je treba zagotoviti nalaganje sredstev v postopno, a hitrejše moderniziranje obstoječih gostinskih objektov, ker so v mnogočem zastareli in nujno potrebni večjih popravil;
2. v okviru materialnih možnosti bo treba nadalje misliti na razširjanje kapacitet, kot je nakazano v I. poglavju in na graditev novih turističnih objektov (vzpenjače, hoteli);
3. posebno pozornost zasluži stalno zagotavljanje in nalaganje sredstev v boljšo in pravočasno turistično propagando doma in v inozemstvu;
4. truditi se je treba, da bodo poleg lokalnih virov finansiranja angažirana v največji možni meri tudi zvezna in republiška sredstva, predvsem v mednarodno turističnih centrih.
PRIREDITVE IN RAZVEDRILA
Prireditve in razvedrila je treba še nadalje pospeševati ter predvsem zagotoviti, da se bodo vršile tudi v zimskem času. Prireditve in zabave morajo imeti kulturno višino in morajo biti primerne kraju, kjer se vrše. Gorenjski sejem je treba še nadalje pospeševati, ga razvijati in usmerjati tako, da bo vse bolj in bolj pospeševal turizem.
KADRI
Osnovni vzrok počasnega izboljševanja in napredovanja turizma v okraju je izredno slaba kadrovska zasedba in strokovna izobrazba. Ze samo dejstvo, da ima n. pr. od 18 direktorjev največjih hotelov v okraju le 6 direktorjev neko gostinsko spričevalo, kaže nizko stopnjo strokovne kvalifikacije vodstev gostinskih podjetij. Nadalje povsod primanjkuje dobro strežno in kuharsko osebje; kaže pa se tudi, da domače prebivalstvo ne pozna vseh možnosti sezonske zaposlitve. Zato bo potrebno:
1. zagotoviti boljši kvalifikacijski sestav vodstvenega kadra v vseh gostinskih podjetjih.
2. organizirati v izvensezonskem času raznovrstne tečaje, zlasti za dekleta, ki bi jih v sezoni lahko koristno uporabili v gostinstvu. Tudi ostalo profesionalno strežno, kuharsko in drugo osebje bo treba v prostem času obvezno nenehno izpopolnjevati;
3. resno bo treba misliti na možnosti, organizirati poseben oddelek v okviru ekonomske srednje šole v Kranju za vzgojo kadrov z ekonomsko izobrazbo za vodilne ljudi v gostinstvu;
4. odpraviti je treba vzroke, zaradi katerih prehajajo absolventi gostinske šole v druge stroke namesto v gostinsko operativo;
5. vodstva šol in turistične organizacije naj skrbijo za to, da bi dvignili vsesplošno raven prebivalstva, kakršna ustreza potreban turistične pokrajine. Turistične organizacije naj skrbijo za stalno in sistematično službo in vzgojo vodičev, ki bodo poznali zgodovinske, kulturne in turistične znamenitosti svojega o/.jetja m širšega olmioi ja in k i bodo v odnosu do gostov in turistov sposobni svojo nalogo uspešno opravljati.
NALOGE DRUŽBENIH IN OBLASTNIH ORGANOV
Ljudski odbor je mnenja, da bo treba •za dosego visoko razvitega turizma stalno zagotavljati še naslednje:
1. politične organizacije se morajo bolj angažirati v teh vprašanjih;
sevanje osnovnih vsakdanjih nalog za hitrejše razvijanje te gospodarske dejavnosti;
3. delu turističnih organizacij — Gorenjski turistični podzvezi, turističnim in olepševalnim društvom in gostinski zbornici — je treba posvečati več pozornosti
Eden izmed problemov zdravstvene službe
Okrajni ljudski odbor bo še vnaprej zagotavljal potrebna finančna sredstva Gorenjski turistični podzvezi, občinski ljudski odbori pa bodo skrbeli za turistična društva. Posebna in stalna oblika materialne pomoči za razvijanje dejavnosti turističnih društev pa je lahko tudi turistična taksa, do katere zavzema ljudski odbor~~to-le stališče:
Turistična taksa ima lahko ugoden učinek, če se smatra kot dajatev, ki jo gost dobi koristno povrnjeno v drugi obliki. Zato je pravilno, da je taksa vkalkulirana v ceno, da je minimalna obremenitev za gosta in da je enotna v vseh občinah po posameznih kategorijah zavezancev glede na različne letne sezone. Ljudski odbor misli, da je najboljši način plačevanja tak, da je taksa določena v odstotku od celotnega dohodka nočnin in da jo v tej višini plačujejo podjetja in drugi zavezanci krajevnim turističnim društvom za poživitev turistične dejavnosti.
4. Ljudski odbori bodo podpirali tudi ostale organizacije, ki so posredno ali neposredno povezane s turizmom (n. pr. planinska društva, lovske in ribiške organizacije ipd.);
5. organi tržne in sanitarne inšpekcije morajo nadzirati dosledno izvajanje predpisov o higiensko-tehnični ureditvi, izgledu in poslovanju gostinskih organizacij. 4$
Perspektivni plani ljudskih odborov bodo predvideli — skladno z načeli in smernicami tega sklepa — obseg nalog za razdobje od leta 1957 do leta 1961, letni družbeni plani pa posebej za vsako leto.
Prof. Janko  Ravnik: V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER
Pristojni sveti ljudskih odborov bodo organizirali ustrezen sistem stalne kon-
2. komuna mora postati gonilna sila in pomoči pri organizacijskem in kadrov- trole izvajanja teh načel in nalog vsako-za vodstvo celotne politike na področju skem utrjevanju in zagotavljati ustrezne letnih planov ter čim pogosteje obveščali gostinstva in turizma, kakor tudi za re-   materialne pogoje za učinkovitejše delo.   o tem svoje ljudske odbore.
potrebna?
Koprodukcija ali združitev »Jelovice" in Gradisovega obrata na Trati bi omogočila izdatnejši razvoj škofjeloške lesne industrije
laka le gneča je bila v torek /julra| v Kranju pred zobu .iiutiu l,int<> pri vpisovali ju novih pacientov
Na Trati, pri škofjeloški železniški postaji sta drugo zraven drugega dve sorodni podjetji. To sta medzadružni lesni kombinat »Jelovica« in lesni obrat »Gradisa«, ki pa ni samostojno podjetje, temveč obrat centralnega podjetja, ki ima sedež v Ljubljani. Obe podjetji se ukvarjata z lesno industrijo.
Sem in tja v »Jelovici«, ki je večji in močnejši sosed, delajo tudi za »Gradiš«. Bilo je tudi že nekaj primerov, da sta se kolektiva obeh podjetij skušala zbližati. Tako sta skušala sodelovati pri sestavljanju tarifnih pravilnikov, saj so neenaka tarifna politiku, različne tarifne postavke na enakih delovnih mestih v dveh sorodnih kolektivih, pri tako bližnji soseščini, sila neugodno vplivale na ljudi. Kolektiva sta skušala že sodelovati tudi na licitacijah. Ob neki priliki je tamkajšnja terenska organizacija SZDL sklicala tudi zborovanje, na katerem so bili člani obeh kolektivov.
Drugače pa sta »Jelovica« in Gradi-sov obrat dve povsem ločeni gospodarski organizaciji. Drugo od druge ju loči tudi ograja. Le-to je čutiti tudi v drugih pogledih. Vzemimo samo drobec: vsaka od obeh gospodarskih organizacij ima tudi svojo gasilsko čelo, dasiravno so si poslopja v neposredni bližini druga drugim.
Obe podjetji dobivata les iz istega surovinskega zaledja. Le-to pa nima dovolj ustreznega lesa hkrati za obe podjetji, če ostaneta pri sedanjem načinu obratovanja in če naj gozdove pametno izkoriščamo. Zdaj so- podjetja pulijo za vsako smreko posebej. Temu bi se dalo odpomoči s tem, da bi hlodovino smotrnejše izkoriščali, kar pa bi dosegli le pri bolj vsklajenem poslovanju obeh podjetij, ki zdaj vsako zase uporablja les, kakršnega pač uspe dobiti. Zato uporabljajo včasih kvaliteten les tudi za grobe izdelke, in obratno, slab, neustrezen les za kvalitetne izdelke.
Nekateri stroji so enaki v enem in drugem podjetju, spričo neenakomerne in neenotne proizvodnje pa niti tu niti onstran ograje ne morejo ustrezno izkoriščati svojih kapacitet.
Posamezne objekte in naprave kaže obnoviti. Toda — ali bi bile nove gradnje in naprave smotrne v razmerah, ko niti obstoječi strojni park v obeh pod-|et|di ni ustrezno izkoriščen? Vse to pa ovira tudi sestavljanje realnega perspektivnega plana obeh gospodarskih organizacij, ker še ni jasen bodoči obseg te ali one izmed njih. Zlasti je to pereče za »Jelovico«.
Sodeč po izjavah, ki smo jih bežno skušali zbrati pri obeh teh dveh sosedih, obstojajo sicer težnje, da bi obe gospodarski organizaciji bolj sodelovali. O takem sodelovanju, zlasti pa o možnostih za morebitno združitev pa še ni bilo konkretnejših razprav.
V primeru, če bi se ti dve gospodarski enoti združili v skupno podjetje, bi le-to s svojimi kapacitetami lahko delalo tudi za specialne potrebe »Gradisa« (izdelava odrov in podobno). Kapacitete pa bi bile v takem združenem podjetju lahko nedvomno bolj smotrno izkoriščene kot so zdaj. To pa je, če na problem gledamo s širših stališč, mnogo bolj gospodar-nostno. Poglavitni pomislek, ki ga je slišati zoper ta predlog, je v tem, da Gradiš zahteva od tega svojega obrata, da je zelo ekspeditiven. Škofjeloški obrat mora biti sleherni hip na razpolago svojemu matičnemu podjetju in mora naglo opraviti naročila, ki so glede na potrebe Gradisa najbolj nujna. O takih pomislekih sicer kaže razmisliti, vendar jim je
moč tudi oporekati. Gre za to, da bi morda »Gradiš« lahko sklenil s tako združenim podjetjem posebno pogodbo za taka dela. Razen tega pa je treba upoštevati, da bo splošni gospodarski razvoj čedalje bolj zahteval, da podjetja z uvajanjem boljše organizacije dela in bolj preračunanim planiranjem potreb začno opuščati naročila oziroma dela na vrat na nos.
V interesu nadaljnjega razvoja lesne industrije na Trati bi torej bilo, da bi zainteresirani ta problem dokončno proučili in se odločili za ustrezno rešitev, kajti po mnenju marsikoga postaja sedanja pregrada med obema sorodnima podjetjema na Trati čedalji večji anahroni-zem. Z.
r
v kranju se eosta združili podjetji »komunala« ter »ceste jn kanalizacija«
V soboto, 4. januarja sta se 6cstala delavska sveta komunalnih podjetij »Ceste in kanalizacija« ter »Komunala« Kranj. Govorila sta o združitvi obeh podjetij, >za kar je dal pobudo občinski ljudski odbor Kranj že pred nekaij meseci. Združitev je predlagal zaradi tega, ker razdrobljena komunalna dejavnost podražuje stroške komunalnih del in ker je tako tudi težko smotrno razporejati delovno silo. Bilančna komisija je ugotovila, da bi se z združitvijo obeh podjetij stroški uprave lahko znižali za poldrug milijon dinarjev. Združitev podjetja »Komunala« s podjetjem »Ceste in kanalizacija« je torej gospodarsko utemeljena. Oba delavska sveta sta se po daljši razpravi sporazumela, naj se ustanovi novo podjetje z naslovom »Komunalni servis Kranj«. O tem predlogu bo rar/.pravljal še občinski ljudski odbor.    —an
kaj bi bil za kranjske tekstilne delavce skupni trenažni (enter?
V ponedeljek zjutraj je bil v Kranju razgovor med šefi kadrovski/h iin organizacijskih oddelkov gorenjskih podjetij. Razpravljali so o nadaljnjem razvoju kadrovskih in organizacij-
skiih oddelkov v večjih gorenj-sikih podjetjih ter o tem, kako nuditi ua-jžbencem kadrovski/h oddelkov čim boljšo izobrazbo. Mnogo so govorili o tem, ali bi kazalo ustanoviti v kranjski tekstilni šoli trenažni center, kjer naj bi se priučevali delavci in delavke vseh kranjskih tekstilnih tovarn. Ko so razpravljali o razvoju organizacijskih in kadrovskih oddelkov, pa so se domenili, da bodo o tem še razpravljali in se razgovar-jali o nadaljnji potd teh oddelkov z vidnejšimi ljudmi, ki že dlje časa delajo na tem področju. Sklenili so, da jih bodo povprašali, kaj menijo o teb oddelkih v tistih podjetjih, kjer so že napravili analizo o delu teh oddelkov. Nadalje, kaj predlagajo in kako menijo, da naj bi se ta služba vnaprej razvijala, kakšni ljudje naj delajo v organizacijskih oddelkih in kako naj tem nudijo ustrezno izobrazbo. Razpravljati pa nameravajo tudi-o tem, kateri ljudje v podjetju naj bodo v proizvodnem procesu v neposredni zvezi z direktorjem, da ne bo le-ta preobremenjen in da ne bo nepotrebnih poti.
VERIGA BO LAHKO POVEČALA PROIZVODNJO TEŽKIH VERIG
Povpraševanje po ladijskih verigah Tovarne verig v Lescah je vedno večje. Tovarna ne more zadostiti vsem potrebam po težkih ladijskih verigah. Zato so v Tovarni verig v Lescah sklenili, da bodo zgradili nov obrat za izdelovanje težkih verig. Kot smo zvedeli, bo "gradnjo tega obrata fi-nansirala Jmjobanka.
8041
63
4    Glas Gorenjske
KRANJ, 19. JANUAR J \ 1»5S
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA
SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj. Poljska pot 8, telefon 218.. Naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
Pred vplačilom privatnikom malih oglasov ne objavljamo. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din. ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20% popnsta.
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 190.
Ušel je lovski pes, bele barve, ki sliši na ime »Loki«. Kdor bi kaj vedel, kje se nahaja, naj proti nagradi javi na naslov Hafner Lovro, Binkelj 14, Skof-ja Loka.
Dne 6. januarja sem v Kranju izgubil denarnico z osebno izkaznico, drugiimi dokumenti in nekaj denarja. Najditelja prosim naj proti nagrada vrne v oglasni oddelek.
Prodam prašiča. Poizve se v 6oboto popoldne in v nedeljo dopoldne v Čirčah 69.
Poceni prodam kotel za žganj ekuho, kredenco Ln razno rabljeno pohištvo — postelje itd. — Semen Lovro, Tavčarjeva 17, Kranj.
Prodam hišo z vrtom in njivo po dogovoru in telico. ki bo februarja teletila. — Priniskovo št. 163.
Prodam že odobren gradbeni načrt. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam kravo, ki bo tretjič teti etila. — Frlič Maks, Sp. Desnica 50.
Prodam 2 dobro ohranjeni postelji, leseno vzmetnico in železno z mrežo ter nizko omaro s predali. — Kocijan, Huje 30.
Prodam lepo zazidljivo parcelo 930 m* v Kranju. Vodovod in elektrika sta že na parceli. — Vprašati Kranj, Poljska pot 4.
10 ton krmske pese prodam. Jarc Franc, Srednja vas 50, Šenčur.
Kupim eno ali dvosobno stanovanje, oziroma hišico v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku.
Kupim malo rabljeno žensko kolo. Ponudbe z navedbo cene in znamke poslati! Pungerčar Mici, Podbrezje 86, p. Duplje.
Kupim rodovniškega bika z dobrim poreklom starega do 1 leta. — Kvas Jože, Zalog 42, Cerklje.
Mizar za furnirano pohištvo dobi dobro službo — lahko tudi stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku.
Sprejmemo takoj v službo mlajše moške za dostavno službo pri pošti Jesenice, Radovljica, Tržič, Podnart in Kranj. Pogoj za sprejem: zdrav in pošten. Prošnje in življenjepis naj pošljejo interesenti Okrajna pošti Kranj 1.
KAMNOSEŠTVO. Kranj sprejme orodnega kovača.
GORENJSKA OBLAČILNICA
podjetje za proizvodnjo modne in športne konfekcije
KRANJ
obvešča cenjene odjemalce, da posluje njena prodajalna v Kranju zopet na Cankarjevi cesti 10 v novonre:enem trgovskem lokalu. Priporoča se z bogato izbiro konfekcije po zmernih cenah. Z Novim letom nudi cenjenim strankam tudi damske obleke najnovejših krojev.
Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK« sprejme takoj v službo sposobnega AK VIZITE RJA
za oglase in razpečavanje ostalih publikacij.
Plača po tarifnem pravilniku. Terenski dodatek in provizija.
Poizve se v upravi podjetja.
Stanovanje  in   hrano nudim
delavki, ki bi v prostem času pomagala pri delu. — Vreček Vinko, Visoko 66, Šenčur.
Za tričlansko družino iščem stanovanje v centru ali okolici Kranja. NudJm večjo vsoto dor.arja aM dogradim podstrešje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek.
Enodružinsko hišico novejšega t.pa z manjšim vrtom v Kranju kupim. Vseljivost ni nujna. Plačam dobro. Naslov v »Glasu Gorenjske«, Kranj.
Učiteljica išče prašno aH opremljeno sobo za takoj ali pozneje kjerkoli v Kranju.
Grem pomagat v gospodinjstvo za hrano in stanovanje v bližini Kranja. — Naslov v oglasnem odde'fcu.
■ Sobico išče v središču Kranja ali na Primskovecn trgovska pomočnica. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »dam dobro nagrado«.
Kranj—Ljubljana. Zamenjam komfortno eno in pol sobno stanovanje v Ljubljani za enako ali večje v Kranju. Ponudbe oddati na upravo »Glasa« pod »Mirno in snažno«.
Ugodno prodam motorno kolo NSU 250 ccm. — Knaipič, Pre-doslje 88.
Prekliorem žaljive besede o M. J. — S. S.
Samostojna kuharica išče službo. Naslov v oglasnem oddelku.
Samostojnega upravnika Počitniškega doma v Portorožu, veščega gostinstva, lahko tudi upokojenca, sprejmemo za čas sezone (marec—september). Nastop mogoč pred sezono. Ponudbe poslati na »Planika«, Kranj.
FANTEK IN PUNČKA, ki sta dne 26. decembra 1957 iskala v knjigarni »Simon Jenko« Kranj izgubljene nove deške hlače prosimo, da se zglasita istotam, ker smo jih našli.
Iščem prazno sobo v Kranju ali okolici. Nudim nagrado. Naslov ▼ oglasnem oddelku.
Sprejmemo takoj
DVA KNJIGOTISKARSKA STROJNIKA
Plača po tarifnem pravilnku. Polzve se v upravi Časopisnega podjetja »Gorenjski tisk«, Kranj.
Občinski ljudski odbor Kranj, oddelek za splošne zadeve izdaja na podlagi 4. točke Navodila o reviziji in prepisovanju splošnih volilnih imenikov (Uradni list FLRJ, št. 51/57) tale
RAZGLAS
Obveščamo vse prebivalce občine Kranj, da se bodo do 10. februarja 1958 popravljali volilni ioneniki.
Za vpis v volilni imenik naj se priglasijo:
1. V3i, ki so v letu 1957 dopolnili 18 let, ali bodo izpolnil 18 let do dneva volitev v zvezno skupščino.
2. Vsi, ki so se stalno doselili v Kranj ali drug kraj občine Kranj, pa niso vpisani v ^lošni volilni imenik.
Za vpis se lahko priglasijo tudi oni, ki samo začasno živijo v Kranju ali v drugem kraju občine Kranj, če je verjetno, da bodo DStaiH t občini do konca marca 1958.
Tisti, ki so se v območju Kranja ali občine Kranj preselili, naj preselitev priglasijo, če tega še niso storili.
Vabimo vse državljane, da sodelujejo pri popravi volilnib imenikov in da priglasijo napake o posameznih vpisih v volilne imenike, o katerih jitm je znano, da so bile storjene pri zadnjih volitvah v &bčinski ljudski odbor.
Proglasitev o vpisih sprejemajo za območje Kranj matični urad Kranj, za kraje izven Kranja pa pristojni kralevni ivarl?.
Da bi se v hotehih turističnih krajev Gorenjske v času sezone, na sezonskih poslih, labko zaposlilo 61m več oseb iz kraja samega, bo Gostinska zbornica Kranj v času od februarja do aprila 1958 priredila na Bledu, v Bohinju in v Kranjski gori.
GOSTINSKE STROKOVNE TEČAJE na katerih bodo udeleženo! dobili osnovno znanje iz strežbe, kuharstva, hotelske službe ali se usposobili za hotelsko blaga j nrsko službo. Tečaji bodo trajali 3 mesece s poukom po nekaj ur, trikrat tedensko. Stroške tečaja bo nosila Gostinska abornica.
Interesenti naj se prijavijo za tečaj do 1. februarja 19->3 bodici v hotelu, v katerem se nameravajo v seizoni zaposliti, ali pa neposredno pri tajništvu tukajšnje Zbornice. Podrobnejše informacije lahko dobe interesenti pri tajništvu Zbornice (Kranj — Gregorčičeva ulica št. 5, telefon 622) ali pa pri direktorjih 'hotelov Krim na Bledu, Jezero --Bellevue v Bohinju in Vitranc v Podkorenu.
LETNA SKUPŠČINA ŠOFERJEV
Združenje šoferjev in avtome-haniikov podružnice Kranj vljudno vabi vse člane in nečlane na 7. redno letno skupščino, ki bo 12. januarja ob 9. uri dopoldne v zgornji dvorani kina »Storž-ič«. Obravnavale se bodo važne zadeve o našem cestnem prometu. ODBOR
ŠOFERSKI TEČAJ
Avto-moto društvo Šenčur organizira tečaj za šoferje - amaterje. Prijave sprejema trgovina KZ Šenčur do 28. januarja 1958.
NESREČE
Menda, če me občutki ne varajo, smo Novo leto kar dobro začeli. Da bi le tako do konca držalo. Zdaj pa je čas, da tudi z bodicami začnemo. /\ No, to pa res ni nobena skrivnost, da je letošnja letina krompirja več kot iimenitna. Če je že krompirja na pretek, pa kar pri njem ostanimo in poglejmo, kaj je novega in zanimivega na »krompirjevi fronti«. — Menim, da je šef nabave trgovskega podjetja »Sadje« v Kranju precej »širok«, kar zadeva nakupovanje kromrrprrja. Letos jeseni je odkupil od brata Iz Naklega 12.200 kg krompirja po 12 50 din za kg. Ta krompir je bil poslan na Jesenice, kjer so ga prodajali po 14 dinarjev. To pa ni bilo povšeči Kmetijski zadrugi v Naklem, ki se je seveda pritožila. Zadruge in odkupna podjetja so se domenila za enotno odkupno ceno krompirja, ln sicer 10 din za kg. Očitki Ln zamere, natolcevanje in huda kri — vendar ni vse skupaj dosti pomagalo. Kršena je bila odkupna disciplina, kakor temu pravijo odkupovalci. Zanimivo utegne biti tudi to, da je šef nabave to pot tudi sam podpisal fakturo in ostale račune, Čeprav sodi to v direktorjevo pristojnost. Pa to še ni vse. Zadruge so se tudi pritožile, češ da je omenjeni nakupovalec izkoriščal svoj položaj tako, da je odkupoval krompir hitreje in so-lidneje pri tistih kmetijskih zadrugah, v katerih je imel poznanstvo. Seveda so morale ostale zadruge, ki s tem naku-povalcem niso bule v tako tes-
sce
»STORZlČ« KRANJ — 10. januarja ob 16., 18. in 20. uri francosko jug. barv. cinemaseope film »MIHAIJL STROGOV«. 11. januarja ob 16., 18. in 20. ur; franc. jug. barv. cinemaseope fi.lm »MIHAIJL STROGOV«, ob 22. uri premiera ja-
NEVAREN FLES NA POLEDENELIH CESTAH
Deževno vreme je tudi zadnje dni povzročjlo poledice. Bilo je več nesreč avtobusov z drugimi vozili. Mnogi potniki, ki so doživeli težji ali lažji »karambol«, na srečo nikjer niso imeli telesnih poškodb,
V Podbrezjah so v ponedeljek zjutraj ljudje obkolili in gledali SAP avtobus iz Ljubljane in tovornjak, ki sta se tam trčila. Kot pravijo, je avtobus t resnici zaplesal z zadnijm delom v levo in tovornjak, ki je vozil nasproti, ni imel več izhoda. Zaropotalo je ohišje, preplašeno vzkliknilo nekaj potnikov v avtobusu in šofer SAP je imel za kakih 70.000 dinarjev škode. Vsi pa pravijo, da se je ne~reča še zelo dobro iztekla.
Na Savski cesti v Kranju je bilo prav podobno v ponede'jek zjutraj. To vo r n i nk je v o zil po sredini ceste. Ko je opazil nasproti prihajajoči avtobus (Avtoprom. Kranj) je, kot pač vedno, zavil v desno in rahlo pritisnil na zavore. Toda šofer tega tovornjaka je
zaman krmaril. Kamion je drsel po
ponskega filma »LEGENDA O UGETSU«. 12. januarja ob 9. uri dvojni spored: »NE2NA PESEM« in »D2IPSI« - amer. barvna filma, ob 14. uri nem. jug barv. film »DEKLETA IN FANTJE«, ob 16., 18. in 20. uri franc. jug. barv. einemaseope film »MIHAIJL STROGOV«. »TRIGLAV« PRIMSKOVO — 11. in 12. januarja amer. barv. film »NE2NA PESEM«. V soboto ob 19. uri. V nedeljo ob 16,30 in 19. uri.
»SVOBODA« STRAZlSČE — 11.
januarja ob 18. in 20. uri ameriški barv. film »D2IPST«, 12. januarja ob 15., 17. in 19. uri nem. jug film »DEKLETA IN FANTJE«.
Naklo - 11. januarja ob 19. uri nem. jug. barv. film» DEKLETA IN FANTJE«, 12. januarja ob 16. in 19. uri japonski film »LEGENDA O UGETSU«.
»RADIO« JESENICE — 10. in 11. januarja amer. barv. cinemaseope film »ZLOMLJENO KOPJE«. V petek in soboto ob 18. in 20. uri.
»PLAVŽ« JESENICE — 10. januarja jug. film »ČEVELJČKI NA ASFALTU« ob 18. in 20. uri. 11. januarja franc. barv. film »NANA« ob 18. in 20. urd.
ŽIROVNICA — 11. januarja amer. film »VZHODNO ZAHODNA STRAN« ob 19.30 uri.
DOVJE — 11. januarja jug. film »ČEVELJČKI NA ASFALTU« ob 20 uri.
BLED — od 10. do 13. januarja franc. barv. film — drama »VELIKI MANEVRI«. V petek ob 20. uri. V soboto ob 17. In 20 uri. V nedeljo ob 14., 16., 18. in 20. uri — dopoldne ob 10. uri matineja.
svoje in neprijetno srečanje j» bilo tu, kot kaže naša slika. N« srečo je bilo le kakih 80.000 dinarjev škode.
V Lučah pa je oni dan g»
neslo živinozdravnika Joža Rusa z osebnim avtomobilom v av* tobus. Komaj je Rus pritisnil na zavore, že je avto drsel p« svoje naravnost v mimovozeci avtobus. Vendar, vsa stvar d bila tako huda.
Nešteto je takrh primerov. Šoferji pravijo, da so ponekje ceste premalo peaknne, zlasti n« ovinkih in na cestah III. red^ Sicer pa v teh časih poledic« ne kaže šoferjem niti motoristom, kolesarjem — nikomrjf tekmovati v hitrosti, marveč samo v varnosti.
K. M. I
RADOVLJICA — 9. januarja ob 20. uri amer. barv. vistasio*) film »STEKLENI ČEVELJ-I ČKI«, io. januarja ob 20. uri amer. barv. wistavis:on filđl »NISMO ANGELI«, 11. janu-| ar j a ob 20. uri amer. barv. wH stavision film »STEKLENI ČEVELJČKI«, 12. januarja ob M uri amer. barv. vvistavdsio« iilm »STEKLENI ČEVELJ' ČKI«, ob 14., 18. in 20. ur! amer. barv. wistavision filrt »NISMO ANGELI«.
»SORA« SKOFJA LOKA — oi JO- do 12. januarja ital. bar* film »VERDI«.
»KRVAVC« CERKLJE — 11. il !2. januarja amer. barv. glasb film »LJUBIM MELVINA«. V soboto ob 19,30 uri. V nedelji ob 16. in 19. uri.
nih zvezah, čeprav so imele naročilnice, še lep čas čakati.
No, krompirja imamo dovolj, pa tudi stanovanjske stiske nam ne manjka. Tudi tistih paragrafov, uredb, pravil in podobnih regelcev, ki urejajo stanovanjske odnose, je precej. Semkaj sodi tudi točkovanje stanovanj. Glejte, naneslo je tako, da so mi ondan, to je bilo Se lani, točkova'i stanovanje. Pri tem sem na »obrazcu za ocenjevanje stanovanja« Stanovanjsko uprave Kranj, zasledil naslednjo pogruntacijo. — Pri točki 6 (uporabnost dvorišča) je pod prvo stopnjo, kjer piše »ne«, postavljeno za točkovanje 0,5 točke, druga stopnja se glasi »deloma«, tam stoji spodaj ena točka in v najugodnejšem primeru, to je, če je dvorišče uporabno »v celoti« je tvoje stanovanje vredno 1,5 točke več. — Glejte vrabca — pa so se preklicano špasno zamešale štrene. Jaz namreč sploh nimam dvorišča. Kako torej rešiti to vprašanje? Ja, pa so matematikarji vtaknili svoje prste zraven in enačba je bila mimogrede rešena. Rezultat se glasi: 0 = 0,5. To smo biči, kajne?
/\ Sicer nekoliko star greh, ne pa prestar, da bi ga ne bilo vredno napisati. Lepo nagrado dam tistemu, ki mi pove bivšega učitelja, ki je 8. decembra popoldne in zvečer v Kazini na Jezerskem porezal gostom 28 kravat. Sicer ni važno, e čem jih je rezal, važno je to, da je
23 gostov spravil v precejšen strah. Vsi so se namreč bali, da se ne bi s tistim svojim orožjem lotil kakšnega drug»': i a dela telesa. Navsezadnje precej draga zabava!
Zadnjič ko sem se .potikal okrog Zg. Kokre, sem zvedel, da je neki ščurek napravil samomor. Vzrok satmomora še ni pojasnjen, menijo pa, da si je uboga živalica vzela življenje iz golega obupa. Obupala je namreč nad slabim obnašanjem tistega učitelja — kravatorezca. Tišti ubogi ščurek je naredil samomor v gostilni pri Grabnerju. Skočil je v vino in utonil. Da bi se črm bolj zakamufliral, se je pognal v rdeče vino. To vino in ščurka pa so servin-ali nekemu gostu z Jezerskega. — Na zdravje in dober tek! A V torek so me pa v restavraciji hotela »Evropa« v Kranju še posebno lepo postregli. V ajdovih žgancLh sem našel tri lase, dva krajša im enega daljšega. Zelo izdatna hrana, kajne? Tako se mu je uprlo, da že dva dni skoraj ničesar ne jem. A Predlagam, da bi železniškemu čuvaju na progi v Besnici kupili uro budilko. V soboto, 4. januarja ponoči je ob prihodu vlaka spustil cestne zapornice, pozabil pa jih je nato odpreti. Zelo žaltava stvar za voznike, ki so rnorali precej dolgo klicat Čuvaja, preden je zapornice sploh odprl in napravi)! prometu prosto pot. Vas pozdravlja VaS Bodicarl
TOVARNA USNJA » telefon
STANDARD« KRANJ št. 164
sprejme takoj
NABAVNEGA REFERENTA
Zaželena srednja ekonomska izobrazba oziroma večletna praksa v usnjarski stroki.
GRADBENEGA  OZIROMA  STROJNEGA TEHNIKA
b potrebno prakso v gospodarskih organizacijah — za vodstvo stranskih obratov.
KURIRJA
z nepopolno srednjo šolsko izobrazbo — možnost zia Ue-daljnji razvoj in
VRATARJA — ČUVAJA
Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Ponudbe dostaviti na Upravo poJjetja pismeno ali ustmeno.
TOVARNA LtPENKE V TRZICU
razpisuje službeno mesto glavnega računovodje
Sprejemni pogoji so:
Ekonomska fakulteta z dvoletno samosto|no prakso, ali srednja ekonomska iola s triletno prakso v knjigovodstvu ali druga odgovarjajoča Šolska izobrazba z večletno prakso kot samostojni računovodja.
Prijave se sprejemajo do 20. januur|a l<).r>«, nastop službe lahko takoj s I. februarjem 1U58.
»PREŠERNOVO GLEDALlSCf KRANJ
V soboto 11. januarja ob 16. utf — izven D. Gorinšek: »RDE1 CA KAPICA«. V nedeljo U januarja ob 16. uri — izvel m za podeželje Stuart Olive'1 »ČUDOVITE PUSTOLOVSCl' NE«. Komedija v treh dej* njih.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
V soboto 11. januarja ob 19.^ uri Axelrod »SEDEM LET SK.0 MIN«. Komedija v treh dejanji* Gostovanje na Broznici pri 2ir0* niči.
V nedeljo 12. januarja ob I uri M. Sirola »SKOK, CMOK $ BISTROOK«. Za iolsko Blfađl Podnarta in okolice. Ob 19. uri I Sirola »SKOK, CMOK IN I STROOK«. Gostovanje v Podnar* Ob 19.30 uri J. Lutovski »DI-2U* NA SLU2BA«. Gostuje dramsl* sekcija DPD »Svoboda« Javornf
ZAHVALA
Ob izgubi našega ljubega mo' in očeta
VINKA ZAPI.OTNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem p1 jatoljem, sorodnikom in znance11 ki so ga spremili na zadnji pO1 za vse poklonjene vence In je, ter vsem, ki so nam listine* in pismeno izrazili sožaljc.
Posebno zahvalo smo do!0 družini Jarčevi, dr. Baj/eljnu dr. Vilmjaku, tovarni »Planik* Vajenski šoli in ostalim, ki , nam ob tej veliki izgubi pomncj»j Zahvalo izrekamo tudi č. duh" ščini za spremstvo na njegovi v nji poti.
Kranj, R. januarja 19r»R.
Žalujoča žena Tiančlska { plotnik z družina
Dotrpela Je naša predobr' mati, babica in tašča
marija   S a j O V i C učiteljica v pokoju
Polio.jnico    bomo pokop* v soboto ob 3. uri popoldft' Žalujoča.    Ml •ilola/.l.iivi'! hčerka Majda, vnukinj'
m Bojkjt, zet M Janko Knirio
Kranj, 0. 1. i:i:>8.
KRANJ, 10. JANUARJA 1951
Glas Gorenjske 5
Mestno gledališče na Jesenicah pred reorganizacijo
Ze nekaj mesecev ugibajo, kakšna neki bo usoda Mestnega gledališča Jesenice? Slišati je različne domneve, pa tudi neodgovorna ekstremna prerokovanja. Zdaj bo to vprašanje dokončno razčiščeno in prav je, da o tem zve kaj več tudi širša javnost. Pred kratkim je o reorganizaciji MGJ razpravljal Občinski svet »Svobod«, takoj nato pa Dramski sosvet pri Svetu »Svobod«. Seje so se poleg rednih članov sosveta udeležili tudi režiserji in predstavniki dramskih sekcij »Svobod« jeseniške občine.
Številni sklepi te seje in razprava o problemih dramske dejavnosti na območju jeseniške občine so porok za uspešnost novih oblik dela pri dramskih sekcijah. Sklep in bojazen posameznih predstavnikov, da bi tak način razširjenega dela ne rodil zadostnih uspehov, -ali šel celo na račun finančne zmogljivosti posameznih društev, sta neosnovana in odraz prav tiste ozkosti in zaprtosti, ki je hromila ponekod v zadnjih letih društveno in tudi dramsko dejav-oost. Ozek krog, čeprav še tako požrtvovalnih delavcev, po navadi ni puščal medse novih delavoljnih ljudi. Familiar-nost takega kroga pa se je prav rada kmalu izrodila v nasprotja, ki so pripeljala do neaktivnosti sekcije in negativno vplivala na delo in življenje vsega društva. Tudi pomanjkanje zadostnih finančnih sredstev in kvalitetnega vodilnega, predvsem režiserskega kadra, sta pereča problema dramskih sekcij. Publika je danes pod vplivom filma (na žalost tudi slabega) in spričo splošnega kulturnega razvoja neprimerno bolj za-■htevna in kritična tudi do ljubiteljskega •dramskega dela. Nobenega dvoma ni, da je danes kvaliteta neke gledališke uprizoritve prav v tolikšni meri odvisna od opreme, začenši pri kulisah, kot od zrelosti in talenta režiserja in igralcev. Prosvetni servis v Ljubljani je v takih primerih včasih le odročen, pa tudi vselej ©e more zadostiti vsem potrebam.
Jeseniško gledališče se mora zato nujno preusmeriti v širšo gledališko ustanovo, ki bo poleg uprizarjanja predstav skrbela tudi za kvalitetno in materialno plat dramske dejavnosti v vsej občini. V dvanajstih letih svojega obstoja se je jeseniško gledališče razraslo v sicer *matersko, toda redno delujočo gledališko ustanovo, ki bo in tudi mora biti kos novim nalogam. Vsa dejanska pomoč, ki jo je gledališče doslej nudilo dramskim sekcijam društev, je premajhna, s primerno razširitvijo tehničnega aparata pa bo lahko kos številnim potrebam, ne samo svojega odra, temveč tudi drugih društev in njihovih odrov. Po sklepu dramskega sosveta naj bi jeseniško gle-
dališče še naprej delovalo v sedanjem okviru, vendar z novimi dopolnitvami in razširitvami. Tudi naslov naj bi se spremenil in sprejet je bil predlog, da naj se MGJ preimenuje v Delavsko gledališče »Tone Cufar«. V okviru takega gledališča pa naj bi delovala široka prosvetna servisna služba, ki bi se ne omejevala samo na tehnične in materialne usluge, temveč tudi na široko dejansko pomoč v obliki tečajev in konkretnega dela režiserjev in igralcev pri dramskih sekcijah. Gledališče in prosvetni servis, za katerega bi bilo potrebno nekaj dodatnih sredstev, bi sicer še naprej subvencionirala jeseniška občina, toda preko Občinskega sveta »Svobod«, ki bi bil pravni predstavnik ustanove. Skrb posameznikov, da bi takšna oblika dela in sredstva za prosvetni servis šla na račun že tako in tako minimalnih finančnih sredstev društev, je odveč, saj bi dodatna sredstva za servis v resnici bila le dejanska in dodatna pomoč vsem društvom. Gledališče bi si s pritegnitvijo igralcev z vseh odrov v občini, ne samo zagotovilo kader, temveč bi tem igralcem nu-
dilo tudi praktično gledališko šolo. Z rednimi gostovanji najboljših uprizoritev dramskih sekcij na jeseniškem odru, bi prišlo med njimi do plemenitega tekmovanja za kvaliteto, seveda pa bi tudi jeseniško gledališče moralo redno gostovati po odrih v občini. Različnim tečajem, ki do sedaj niso rodili ravno najboljših sadov, je treba najti nove in privlačnejše oblike, tesno in načrtno delo vseh odrov v občini pa bo brez dvoma rodilo tudi vidne sadove, tako v vsebini, kakor tudi splošni kvalitetni ravni amaterske gledališke dejavnosti.
V teh dneh bodo vsi ti problemi urejeni tudi v soglasju z jeseniško občino, o čemer bomo še poročali. Pri Svetu za kulturo in prosveto bo v ta namen razširjena seja, ki bo dala tem sklepom in napotkom dokončno obliko in pravno osnovo. Za jeseniško gledališče bo ta reorganizacija brez dvoma nova prelomnica, ki bo pomenila za vso dramsko dejavnost v jeseniški občini nov korak naprej h kvalitetnemu dvigu kulturne vzgoje gorenjskega delavca.
'filmi, tofik q£bdaA4io
CARSKI SEL Da je nastal kinemaskopski barvni film Carski sel, so si morali seči v roke kar štirje producenti. Koprodnkcij. partnerji so namreč Francozi, Italijani, Nemci in Jugoslovani. Da so morali seči producenti tndi globoko v žep, ni nobenega dvoma. Film je namreč veljal 5 milijonov nemških mark, zato ga tudi upravičeno smatrajo xa enega najdražjih barvnih spek--taklov, kar so jih posneli v Evropi t zadnjih letih. Da je film zabeležil lep uspeh, ni treba posebej poudarjati, nedvomno pa je prinesel producentom večjo materialno kot pa moralno zadoščenje. Seveda ne kaže trditi, da je film slab.
Film je zrežiral renomirani italijanski filmski režiser Car-mine Gallone, ki je zlasti zaslovel po vrsti uspešno zrežiranih razkošnih opernih filmov. Nedvomno pa sodi Carski sel prav v vrh njegovih največjih filmskih stvaritev.
Film je posnet po znanem romanu Julesa Vernea Carski sel,
ki predstavlja zlasti za pustolovski film, imenitno literarno predlogo. Osnovo filma tvori zgodovinsko ozadje tatarskega upora v Rusiji leta 1835. V filmu nastopa čez 30.000 statistov. Zunanje posnetke so v večji meri napravili v okolici Beograda, ker je ta močno podobna pokrajini, ki jo opisuje Verne v svojem romanu. Notranje posnetke pa so napravili v pariških ateljejih.
Tokrat se bomo srečali z vrsto znanih igralcev. Tu so Curd Jiirgens, trenutno najbolj cenjeni nemški igralec, ki nastopa v naslovni igri, dalje Francozinja Genevieve Page kot Nadja, svetovno znani ruski igralec Inkiji-noff t vlogi tatarskega kneza Feofarja Khana, ljubka F. Fa-bian v vlogi Khanove sužnje. Seveda ne kaže prezreti naše rojakinje Silvie Koščine, ki igra lepo ciganko Sangarro.
Po dramaturški, režijski in igralski plati predstavlja film pomembno stvaritev, ki je ne kaže zamuditi.
aa
Lutowski: Dežurna služba
Uspela režija »anonimnega" režiserja
Na praznik naše Ljudske air-made so pripraviLi člani dramskoga odseka »Svobode« na Ja-vomiku gledalcem svojevrsten uži'tek. Uprizorili so sodobno fdelo poljskega dramatika Lu-tovvskeiga »Dežurna stlužba«.,
Delo je po svoji tematiki dokaj delikatno, delikatno predvsem zato, ker zadostuje le majhna pomanjkljivost v režij, konceptu in osvetljevanju posameznih likov, pa že delo zdrkne na sumljivo mejo kvarnega vpliva na publiko. Določneje povedano: delo obravnava konflikt med zdravnikom, bivšimi kaznjencem, ki se je pregrešil s tem, da je zdravil pripadnike kontrarevolucijskih sil, ter s člani poljske delavske partije, zlasti pa še z vodjo okrajne varnostne službe. Lutowski riše značaje zelo ostro in neusmiljeno resnično. Zato obsoja preko svojega junaka, dr. Usinske-ga, take člane Partije, kakor je Wielgosz, ki mu je trenutno več
Skok, Cmok in Bistrook v uprizoritvi MG Jesenice
»linija«, kot pa reševanje dveh žuviljeinj. — V provinciionalno bolnišnico pripeljejo višjega partijskega funkcionarja, ki ga je treba nujno operirati. Dežurni zdravnik pa je prav dr. Usin-ski Ta niti trenutek ne pomišlja in se takoj začne pripravljati za svoje plemenito zdravniško delo. Tedaj pa vodja varnostne službe Wielgosz ostro nastopi in ne dovoli operirati človeku, ki je delal za njihove sovražnike. Na vzdušje bolnišnice leže temna senca.
Kasneje, toda še pravočasno, se tudi med člani Partije pojavi vest, da nemara le ne ravnajo prav in človeško, da so bili preozki in so uničevali enega človeka, poleg pa še ogrožali življenje drugega, ki čaka na operacijski mizi. Zadnje besede v igri   so: OPERIRAMO!
V delu ne manjka mest, pri katerih labko režiserju zdrsne idejnost igre mimo. Pri uprizoritvi na Javorniku se to ni zgodilo in je režiiser ravnal pretehtano in dovolj resno in tako izluščil iz dela pravo in zdravo jedro. Janezu Vidicu je bil to režiserski krst in ga je uspešno opravil. Zato smo na lepaku upravičeno pogrešali njegovo iime. (Zato v naslovu izraz »anonimen«.) Pravilno je ravnal, da je v uvodnih besedah raztolmačil publiki delo samo in tako obvaroval delo napačnega pojmovanja. Pri nevzgojeni publiki pa bi delo utegnilo delovati idejno dvorezno.
Igralci so ustvarili like z vso skrbnostjo. Suvereno je vodil vse dogajanje z dobro igro Jo-
že Svetina kot dr. Usinski, presenetljivo je uspel v vlogi vodje varnostne službe France Pogačnik, dočim je Ciril Kavalar ostal na višini svojih dobrih vlog. V večji vlogi se je poskusil Marjan Rožiič in zanimivo podal problematično vlogo upravnika Brosza Zahtevno vlogo dr. Mahcevvicza je malo negotovo odigral Matevž Kalan, vendar je lepo prispeval k celotnemu vzdušju in razvoju dejanja. Zanimive like so ustvarili tudi Martin 2vab (Pierrzcha-la), Tončka Bidovčeva (Klvsio-wa), Ela Nočeva (Janina) in pa Janko Orešnik v bežni vlogi dr. Korguta. S svojim prvim nastopom sta želi prav lep uspeh tudi Iva Bizjakova kot Anna in Marlena Mendiževčeva kot sestra Zofija. Pod skrbnim vodstvom se utegneta obe razviti t dobri igralki.
Opazno pa je bilo, da je vsem igralcem še vedno manjkal globlji študij teksta dn tudi tehnike govora, kajti prenekatera važna misel je šla mimo ušes publike. V bodoče bodo morali režiserji posvetiti jeziku več pozornosti, predvsem pa igralci sami. Tudi maske so bile slabe in bi igralci nujno potrebovali stroko/no pomoč izkušenega maskerja.
Scena je 'bila izdelana po osnutkih ing. arh. Jovanoviča in je povsem ustrezala. Možnosti bolj efektne razsvetljave zavoljo šObkega svetlobnega parka ni bilo moč bolj izkoristiti.
»Dežurna služba«, kakršno so nam prikazali Javorničani, nam daje dobe upe, da bomo videli kaj kmalu na Javorniku spet tako solidno predstavo.
—m—
r
Z razpetimi jadri v novo leto ali „Viba film" pripravlja...
v
Odkar so se v slovenskem tisku pojavile prve vesti o pripravah za snemanje novega slovenskega filma »Kala«, vlada med javnostjo za ta film veliko zanimanje, zlasti še, ker bo to prvi celovečerni film mladoga slovenskega podjetja »Viba Lilm«, To novo produkcijsko podjetje se je že predstavilo javnosti I nekaterimi uspelimi kratkimi filmi, kot so: »Tri doline«, »Prvi slovenski fesi i val telesne kulture« (barvasti fulm v režiji Dušana Povba), »Dinar na dinar« (lutkovni fi'lm režiserja Zvoncta Sintiča) in drugi. Prav zato naj se na kratko ustavimo ob bodočem rimu »Kala« in načrtih »Viba filma« za bližnjo prihodnja.t.
Scenarij /a film »Kala« jo napisal Ivan Ribič, avtor istoimenskega književnega dela. Bežijo je prevzel mladi režiser Andrej Hiiertg, ki ima za seboj že lepo število kratkih in dn/cunicntairnih filmov. »Kala« bo njegov prvi igram film. Za kamero bomo srečali ie znanega snemalca Janeza Kalili Njegova OdllčtM Cotogridijl n.t; ]g UVI dusila ie v filmu »Ne čakaj na maj«. Glavno  \'!<»;;<>  bo  v  filmu  igral  peci   Il.i.ian. Ime
H.i'. n rn neznano, saj je že večkrat odnesel 8 tekem dn 1 'i i vi 9 u 11 psov prvo nagrado. Tokrat, bo prvič nastopil pred kamero. Naloga ne bo ravno lahka, saj se bo moral vživeti v \ '>•;,> p ,.(•,., ki se spričo vojnih strahot po-volčji. Sicer pa je Hasan na poskusnem snemanju pokazal precej talenta. Razen Ilasana šo niso našli ostalih ustreznih igralcev. Toliko v informacijo, sicer pa počakajuno, da bomo videli film.
Pa nikar ne mislite, da je to vse. Mladi podjetja »Viba film« so se odločili, da bodo posneli kar štiri celovečerne filme.
Snemanje drugega filma, ki nosi naslov »Zadeva ing. Tora«, se bo predvidoma začelo mciseca februarja. Film bodo posneli v barvah in v koprodukciji -/ znamo avstrijsko producentsko hi.šo »Zenith Film«. Kakor za »Kalo« je tudi za ta film napisal scenarij Ivan Ribič. Zgodbo preveva humana ideja o uporabi atomi*ke energije v miroljubne namene.
S koprnxl !"!<<• i jami imamo sicer kaj slabe izkušnje, leda tokrat upamo, da Ik> imela več poiiitivnih kot negativnih strani. Film bo re-Urfd r.\ m: i■ .'.rij.iki  režiser Alfred Lehner.
Pred kratkim so njegovo rime tiskali z velikimi črkami v vsem vodilnem svetovnem tisku, v zvezi z njegovim izredno uspelim filmom »Beri'n/ti kralj«. Mimo režiserja bodo še trije glavni igralci Avstrijci, vsi ostali sodelavci, kot so: direktor fotografije*, direktor filma, asistent režije in drugi, pa bodo Jugoslovani. Film bo končan do velike svetovne razstave v Bruxelle.su, kjer bo tudi slavnostna premi:era. Avstrijski partnerji v tej koprodukciji so izrazili željo, da se film smatra kot jugoslovanski, ker ima ravno Jugoslavija toliko zaslug za ohranitev miru na svetu. Za film se že zanima velika svetovna distribucija Columbia.
Tretji igrani film podjetja »Viba«, bo film po romanu Bena Zupančiča »Sedmina«. O tem ftilmu nismo zvedeli nič določenega. Prav tako se niso znane podrobnosti o četrtem filmu »Tekma«. Posrečilo se nam je zvedeti le to, da zajema snov iz življenja študentov in mladih športnikov.
Poleg tega nameravajo pri »Viba filmu« posneti še nekaj kratkih filmov in to v bairvnri in čmo-beli tehniki. Morda 'bo celo kakšen v kinema'.scopu.
Zdi se, da bo v prihodnjem letu slovenski film vendarle ponovno oživel in zavzel pri-m<:ni> mesto v jugoslovanski filmski proizvodnji.
j. M.
S V. rednega občnega zbora DPD „Svoboda" Jesenice
Letošnji občni zbor »Svobode« Jesenice, ki je bil dokaj pozno, t. j. 21. decembra, je bil pomembnejši od dosedanjih občnih zborov. Bil je dokaz, da se jeseniški svobodaši s programsko politiko, ki jo je nakazal zadnji Kongres Svobod in prosvetnih društev, lepo pripravljajo na letošnji Kongres Svobod, ki bo v Mariboru. Vso dejavnost so preusmerili v izobraževanje članstva in ostalih ter dosegli z novo organiziranim izobraževalnim odsekom prav lepe uspehe. Kar doslej ni uspelo s koordinacijo dela med odseki društva, je uspelo v minuli sezoni, ker je imel upravni odbor stalen kontakt s posameznimi odseki. Se več. Skrbel je tudi za povezanost dramskih družin z dramskimi družinami sosednjih Svobod in organiziral tudi skupno sejo z gledališkim svetom Mestnega gledališča na Jesenicah. Razen dejavnosti po posameznih odsekih, kd je bila bogata in kvalitetna, je društvo izvedlo vrsto predavanj v okviru Izobraževalnega odseka, prire-drili pa so tudi več kuilturno-zabavnih večerov za svoje članstvo. Vsega je priredilo društvo v minuli sezoni 72 predavanj, predstav, koncertov in razstav, ki se jih je udeležilo okoli 15.000 ljudi. Posamezni odseki pa so sodelovali tudi na prireditvah ostalih prirediteljev, tako da je bila dejavnost vseh odsekov v resnici hvalevredna. V organizaciji jeseniške Svobode je bil izveden v minuli sezoni tudi skupen nastop in zlet godb na pihala Svobod iz Trbovelj, Idrije in Jesenic, ki je bil prvi in bo postal tradicionalnega značaja. Mimo godbe na pihala se je izkazal s številnimi in kvalitetnimi nastepi doma in na gostovanjih tudi folklorni odsek, da ne omenjam nastopov in koncertov ostalih odsekov, toi za nastopi prejšnjih let niso zaostajali.
Bolj kot na dosedanjih, je izstcpilo na letošnjem občnem zboru vprašanje društvenih prostorov. Svoboda Jesenice je prav zategadelj zaskrbljena in dvorni v možnost izvedbe svojega obsežnega programa. Prav je, da je delavski dom vedno zaseden, vendar pri tem ni moč zaobiti dejstva, da utegne to vplivati na društveno dejavnost. Ta pereči problem pa bo moč rešiti le z gradnjo novega doma. Gradnja doma pa ne sme biti le problem jeseniške Svobode, marveč problem vseh, ki jim je rast delavskih Jesenic pri srcu.
Poročilo predsednika tov. Jožeta Varla, s katerim je bila orisana dejavnost jeseniške Svobode, bogata razprava, v katero so posegli tudi gostje, ter sklepi, so dali nove smernice za bodoče delovanje, ki bo še bogatejše in bo povedlo Svobodo Jesenice na vrh lestvice naših delavsko prosvetnih društev.
V novi upravni odbor je članstvo izvolilo najvidnejše kulturne delavce Jesenic in priznane svo-bodaše, ki bodo znali voditi jeseniško Svobodo po poti, ki jo je začrtal zadnji kongres Svobod in prosvetnih društev na Jesenicah.
U.
J
Borougton »Pogled na Vcrsailles«
6     Glas Gorenjske
KRANJ, 10. JANUARJA 1958
Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju
nadzoruje mlečne kuhinje
Nove prostore zavoda bodo slovesno odprli 18. januarja
Za soboto 18. januarja pripravlja Zavod za napredek gospodinjstva r Kranju majhno slovesnost. Tedaj bo namreč ofi-cielna otvoritev vseh prostorov zavoda, ki so jih lansko jesen lepo in praktično uredili za potrebe sodobnega gospodinjskega pouka.
V prostorih zavoda so bili te dni zaključeni prvi štirje gospodinjski tečaji, ki so trajali po šest tednov. Začenjajo se že novi, in sicer zopet štirje. Zavod je priredil tudi dva gospodinjska tečaja na podeželju, v Leskovici in Zmincu. Zdaj sta napovedana tečaja v Naklem in v Lučinah v Poljanski dolini. V polletnih počitnicah bo imel zavod gospodinjski tečaj za učitelje, ki poučujejo gospodinjstvo na osemletkah kranjskega okraja, ter tečaj o pripravi dietne prehrane za medicinske sestre. Učiteljstvo gorenjevaške občine ^e prosilo za,poseben tečaj in zavod bo njihovi prošnji skušat ustreči prav tako v semestralnih počitnicah.
V okviru zavoda deluje tudi gospodinjska posvetovalnica, ki je odprta vsak ponedeljek od 8. do 12. ure za podeželje
in vsako sredo od 18. ure dalje za mesto Kranj. Stranke se predvsem zanimajo za način uporabe raznih strojčkov in drugih sodobnih gospodinjskih pripomočkov.
Za kuharice mlečnih kuhinj je prirejal Zavod za napredek gospodii. jstva v Kranju posebne tečaje po občinah. Zdaj morajo priti na vrsto le še občine Bohinjska Bistrica, Jesenice, Radovljica in Selca.
V zadnjem času je zavod prevzel tudi nadzor nad prehrano v šolskih mlečnih kuhinjah. Trudi se, da bi uvedli mlečne kuhinje prav na vseh šolah v okraju. Trenutno je položaj najtežji na Jesenicah, kjer delijo malico samo na eni šoli, pa še tam samo mrzel obrok. Povsod drugod tarnajo, da ni prostorov. Morda bi jih z malo več volje marsikje le uspeli dobiti? V poslopju nekdanjih otroških jasli na Jesenicah bo še ta mesec začel delati gospodinjski center. Prirejal bo tečaje in v kuhinji bodo pripravljali tudi malico za šolarje, ki imajo pouk v isti hiši. Gospodinjski center bodo v tem mesecu odprli tudi v Tržiču. To je prvi korak k razbremenitvi gospodinje v tem mestu.
REZIKA M POVABILA PRIJATELJEV
Rez-ika je te dni praznovala 18. rojstni dan. Njeni mladi prijatelji — Olga, Majda, Franci in Janez — s katerimi dela v tovarni, so se je ob tej priložnosti spomnili s skromnimi, prisrčnimi darili. Nji-hove pozornosti se je Rezika v orvem trenutku zelo razveselila, obenem pa jo je to tudi užalostilo.
»Le kako jim bom povrnila?« se je takoj vprašala. Bila je brez denarja, četudi je zaslužila prav toliko kot ostali mladi delavci. Kuverto s plačo je morala vsakega desetega v mesecu nedotaknjeno izročiti očetu. Do svojega denarja potem skoraj ni imela več pravice. V glavnem so ga potrošili za gospodinjstvo in če je Rezika potrebovala obleko, je morala očeta dolgo nagovarjati, da ji je kupil takšno blago, kakršnega je sama želela. Za kino in podobne stvari ji je odštel nekaj desetakov le tedaj, če je bil izredno dobre volje.
Za rojstni dan ga je spet prosila, naj
ji da nekaj denarja, da bo peljala svoje prijatelje, ki so jo obdarili, v slaščičarno.
»No, zdaj bi že rada kar na debelo zapravljala,« je v odgovor nejevoljno zamrmral oče in strogo nadaljeval: »Tudi jaz imam rojstne dneve, pa ne delam zato nobenega cirkusa. Takih stvari se kar odvadi. Prej, ko se boš naučila varčevati, bolje bo zate!«
In tako je ostala Rezika za svoj praznik brez denarja. Prijateljem se je s težkim srcem opravičila, da je »suha« in jim obljubila kramijanje v slaščičarni za prihodnji mesec. Med tem pa je že kovala načrte, kako bo preslepila očeta.
Zvečer, ko bo šla iskat k čevljarju svoje in mamine čevlje, bo očetu povedala večji račun za popravilo, kot ga bo zahteval čevljar. Razmišljala je tudi, da bo pri nakupovanju mesa vzela pet ali deset dekagramov manj in s tem prihranila nekaj dinarjev za svojo blagajno. »Do prihodnjega meseca se mi bo že kar precej nabralo,« je ugotavljala.
Z Rezikinim rojstnim dnem so se morda za vselej končali iskreni odnosi med njo in starši. Dekle je mislila sarno na to, kako bo ogoljufala starše, le-ti pa so bili prepričani, da njihova stroga vzgoja navaja hčerko k  varčnosti  in poštenosti.
RECEPTI
Pleten moški pulover s kimono rokavi
Potrebujemo   500 g volne.   Pletemo   z   sredino prednjega in zadnjega dela ple- takole: 26 srednjih zank pletemo gladko,
iglami št. 3. V pasu in v zapestju de-   temo gladko, vse   ostalo   pa   po   temle ostale   pa   po   zgoraj opisanem vzorcu,
lamo  elastični vbod  (1  leva,   1  desna),   vzorcu: prva in druga vrsta desno, tretja Sprednji gladki del povečujemo z vsake
vrsta levo, četrta vrsta eno desno eno strani za 2 zanki na vsakih 20 vrst do
levo, peto vrsto pa začnemo zopet tako ramen. Z vsake strani pletenja dodamo
kot prvo. Dvanajst zank meri 4 cm. 10 X 1  zanko na vsaka 2 cm ter 4Xl,
Prednji del začnemo na 114 zank ter 3X2, 10, 21 in 72 zank  na  vsaki dve
spletemo 10 cm elastičnega vzorca. Nato vrsti. Na 34 cm višine imamo na iglah
dodamo v prvi vrsti 2 z;»nki. Nadaljujemo 380 zank.   Nekaj   časa   pletemo ravno,
r 10-.— 20—N*—12-
KUHINJO BOMO PREUREDILE
Kuhinja s kredenco ob eni steni, s štedilnikom ob drugi in z vodovodom ob tretji steni je urejena nesmotrno in nesodobno. Ker je gospodinjsko delo v takšni kuhinji tudi neekonomično in zahteva od gospodinje preveč fizičnega dela, jo bomo preuredile.
Staro kredenco, kakršno vidite na skici, bomo razstavile na prvotne štiri ele-
nad delovno površino in ga še vedno uporabljamo za shranjevanje steklene posode. Skrajni desni del kredence postavimo tik ob levi strani delovnega kota.
V tej omarici shranjujemo živila. Preostane nam še vmesni del kredence, — predalčki, ki jih obesimo nad štedilnik.
V njih hranimo razne začimbe in dišave, ki jih vsak dan uporabljamo pri kuhi.
nato pa na 38 cm višine odvzamemo 16 srednjih zank ter pletemo vsaki del zase. Za sprednji izrez vzamemo na vsak lV*cm 8 X po 1 zanko ter 4 X po 1 na vsaka 2 cm. Na 14 cm dolžine spodnjega roba rokava začnemo takole odvzemati: 3X4, 8X6, 7X8 in 14 zank.
Zadnji del pletemo prav tako kot prednjega, le da nima izreza. Zanke, ki ostanejo po odvzemih na rokavu za ramena, snamemo naenkrat.
Obadva dela potem lepo zlikamo ter sešijemo rokava in ramena. Okoli vratnega izreza naberemo 170 zank ter pletemo ravno 5 cm, tako da kasneje spredaj našijemo en del preko drugega, kot vidite to na sliki. V zapestjih dopletemo 10 cm elastičnega vboda.
KOSILO
Golaževa juha
Francoski krompir — solata
Ocvirkova potica
Golaževa juha: V* kg govedine ali svinkie, Vžkg krompirja, 4 dkg masti, 10 dikig čobuile, 1 dfcg paprike, šč&p kumine, 1 strok česna, 3 dkg moke, žlica paradižnikove mezge.
Na masti prepraži čebulo in duši, da zarumeni, dodaj papriko, nato pa na koščke zrezano meso. Prideni krompir še nekaj časa duši, potresi z moko-in praži. Nato zalij z vodo ter začini z dišavami in paradižnikom.
Francoski krompir: 1 l/a kg krompirja, 1 klobasa', 2 trdi kuhani jajci, mast za pekač, sol, poper, 1 del kisle smetane, 1 jajce, mleko po potrebi.
Skuhaj krompir, ga olupi in zreži na rev'ne. Daj ga plast na pomazano pekačo, potresi z narezano klobaso in jajčkom, osoli in pcpcpraj, povrhu zopet daj plast krompirja! V mleku zžvrkljag jajce, ga poli j po krompirju,, nato pa še smetano in speci.
Ocvirkova potica: 60 dkg moke, .8 dkg margarine, 2 rumenjaka, 5 dkg: kvasa, vanilija, rum, mleko po potrebi.
Nadev: 40 dkg ocvirkov, 8 dkg masti, 8 dkig sladkorja, ščep cimeta.
Moki dodaj pripravljen kvas in umešanje iz maščobe rumenjakov in sladkorja, stepi dobro testo in ga pusti vzharati. Vzhsranega raevaljaj in potresi po njem segrete ocvirke, v katerih si stopila maščobo. Po ocvirkih potres* sladkor in cimet (po okusu). Z vi j, pusti vzhajati in speci.
PRAKTIČNI NASVETI
OBZIDAJMO PEČI
Železna ali pločevinasta peč, ki ni znotraj obložena s šamotom, se sicer hitro segreje, zato se pa trdi hitro ohladi. Njeno cddauanje toplote povečamo, če jo znotrei; obložimo z opeko, z razbitimi strešniki in z ilovico. Površino ilovice posujemo z drobno soljo, da se vse skupaj započe in no>-stane kot kamen, sicer bi ilovica v ognju hitro razpadla
PEPEL ZADRŽUJE TOPLOTO
Napačno je puščati v lončenih pečeh z rešetko ali brez nje pepel tudf po več dni, v krušm'h pečeh pa, potisnjenega ob steni kurišča, celo po. več tednov. Ta pepel tvori kot slab prevodnik toplote izolacijsko steno, ki preprečuje prehod toplote od plamena na pećnice. Lončene peči moramo očistiti pepela zmerna, preden zakurimo.
Lignit da več toplote, če ga nabavimo vsaj tri mesece pred uporabo. Tudi gori bolje, če je suh.
Duh po pepelu se ne bo razširjal po stanovanju, če bomo posodo, v kateri hranimo pepel, pokrili z mokrim časopisnim papirjem.
Gozdni zrak, ki je zdrav in prijeten, je čutiti v sobi, če v vrelo vedo nakapljamo malo terpentina. v
Duh po pomarančah prevzameta obleka nn perilo, če obesimo v omaro vrečico s pomarančnimi lupinami. Paziti pa moramo, da ne pridero v dotik zblagom, ker bi pustilo olje, ki ga vsebujejo olupki, na blagu madeže.
Slamnate tekače samo iztepemo in skrtatimo; vlažnih čistil ne prenesejo.
Vogali tanjših preprog se ne vihajo, če jih na narobni sirarni tanko namažemo z mizarskim klejem.
Vodoravno: 1. najbolj razširjena športna igra, 8. prevozno sredstvo, 14. vstav-ka, vmesno dejanje, 15. vzamem, nazaj aro, 16. grška črka, 17. svojilni zaimek v sklonu, 19. pogojnik, 20. največja ptica, 22. organska kemijska spojina ben-zola, 23. močnik, 24. palica, 26. najmanjši delec snovi, 27. tuje žensko ime, 28. računske enote, 30. rimsko število, 31. moško ime, 32. kovina, 34. del pohištva, 36. napad, 38. segrevam, 41. moško ime, 43. začetnici imena in priimka francoskega pesnika in kritika (1811—1872), 45. pojedi!, 46. sadno drevesce, ki prvo cvete, 47. rimski cesar, 49. last Eve, 50. zgoden, 51. ciklična instrumentalna kompozicija (4. sklon), 53. osebni zaimek, 54. začetnici imena in priimka belgijskega pesnika (1855—1816), 55. klobasa, 57. začetnici imena in priimka hrvatskega dramskega igralca, režiserja in ravnatelja drame zagrebškega Narodnega gleda-
lišča (1881—1931), 58. letni časi, dobe, 60. ljubkovalno žensko ime, 62. raztele-sevalcc, 63. zgornji konec cevi pri vodnjaku.
Navpično: 1. še neodobren, 2. svarila, 3. začetnici priimka in imena slovenskega pesnika, 4. Organizacija združenih narodov, 5. svojilni zaimek, 6. sama, 7. otočje v Tihem oceanu, 8. nastavljam pasti, 9. snm, 10. poznana tovarna v Mariboru, 11. površinska mera, 12. mineralna vrsta kamna, 13. izobražen, 18. svinec  (srbohrv.),  21.   prostoren, krajeven.
23. glavno mesto BiH, 25. ogljikova spojina, 27. morske krave, 29. tovarna športnega orodja na Gorenjskem, 31. planet, 33. začetniki Jurčičevega romana, 35. začetnici priimka in imena slovenskega skladatelja (1794 Praga — 1872 Ljubljana), 37. glavno mesto države na Balkanu, 39. vojaška enota, 40. izpodkopan, 41. naslov, 42. etičen, 44. trd kamen, 47*. ne želim, 48. briše, 51. posušena trava, 52. kis, 55. znoj, 56. vstavi ANR, 59. predlog, 61. začetnici imena in priimka hrvatskega kiparja (1883).
mente. Potrebovale bomo morda še kako novo desko ali manjšo lesonitno ploščo, pa tudi nekaj žebljev in kleja. Koliko, je odvisno od tega, kako je stara kredenca sestavljena. Da bomo dosegle pravo zaporedje kuhinjskega dela, bomo postavile spodnji del kredence tik ob vodovodu, na levi strani. Ker je najprimernejša višina tega delovnega pulta 80 do 86 cm, ga bomo morale zvišati. Verjetno bo zadostovala že nova delovna plošča, ki jo napravimo iz javorovega lesa ali iz lesonita. Ves spodnji del ostane neizpremenjen in v njem še nadalje hranimo kuhinjsko posodo. Zgornji   del   kredence   obesimo 60 cm
N 0 V
ZAKLJUČNA ŠTEVILKA »SODOBNEGA GOSPODINJSTVA« ZA LETO 1957
V zadnjem »Sodobnem gospodinjstvu lahko beremo marsikaj zanimivega: na primer sestavek o »Državnem gospodinjskem svetu v Kopenhagenu«, sestavek o uporabnosti Gospodinjskega koledarja za vodenje domačega knjigovodstva, o pravilnem kurjenju z drvmi, o sodobnih in praktičnih omarah za stanovanje in o pravilni namestitvi električnih luči na mestih, kjer delamo, počivamo, jemo itd.
Posteljice v nadstropju tndi pri nas niso več tuje, zato so na Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva izdelali mizarske načrte za več primerkov takih postelj, ki jih lahko naročite. V reviji boste našli tudi pet lepih modelov za otroške obleke in pa nasvet, kako naj se gospodinja obleče za družinska slavja. Ing. E. L. vam odgovarja na vprašanje, ali je bolj zdravo beljenje z mastjo ali oljem. Sledi več receptov. Vrtičkarji pa bodo gotovo veseli stalnega koledarja vrtnarskih del. ki jih uvaja »Sodobno gospodinjstvo« že v tej zadnji številki.
8.1
1	2	8	4	fs	6	7	1	7"	9	10	ll	12	■■■a 13
14								15					
IG			17				18					19	
20		21		22							23		
24			25		28					27			
28				L'S		30			SI				
112					#3		34						
		36				37		so				30	40
41	42					43	44		45				
40					47			48		49			
50				51							ns		
7>4			55							50 Mi		"ŠT	
58		59					cd				61		
62							63						
KRANJ. 10. JANUARJA I95R
Glat Gorenjske 7
OB OBČINSKEM PRAZNIKU KOMUNE ŽELEZNIKI
Industrializacija na pohodu
v
8. januarja 1942. leta so začele ropotati z vseh krajev Dražgoš strojnice. 9. januEirja so se sesali prvi topovski streli. V soboto, 10. januarja so nemške granate začele f.rut; njive v bližini hiš, le-te pa rušiti. Ko se je stemnilo, ie sveV'1 ognjeni sij, l;i so ga povzročile vžigalne granate. 11. januarja v zgodnjih jutranj:h urah spet ogenj k topovskih cevi. 12. januarja prav teko. Nemci pa so že začeli tudi z iz-
skim letom, pa lahko rečemo, da v Selški dokni skoraj ni več ostalo med vojno porušenih domov. Zato torej novo leto pomeni za občino Železniki prelomnico — obnova, ki je terjala nad 1 milijardo d:nar>v, je končana, zdaj pa črka Selško dolino nadaljnja iz-•g.radn;a za boljše žil v ljenje vsega prebivalstva, predvsem pa izgradnja nn-dustrije.
Maja meseca bo tovarna »Niko« začela s proizvodnjo v novih prostorih
lijevanjem domačinov, ki je trajalo se ves naslednji dan. Toda ves ta °SenJ, grmenje topov, poki pušk in strojnic dn izseljevanje, domačinom in hrabrim borcem ni omajalo brezkompromisne borbe za svobodo.
Junaška je bila dražgoška bitka. V spomin na tiste dni januarja meseca 1942. leta prirejajo v občini Železniki prav v teh dneh že četrtič občinski praznik.
Kot dražgoške borbe, tako se v teh dnevih občani spominjajo tudi množičnega odhoda mladih fantov iz Železnikov v partizane. 6. januarja 1943. leta °i moralo 50 Zeleznikarjev v vrste zilo-glasne Hitlerjeve armade, toda eni so se odločili — odšli so v partizane in cd njih so prenekateri žrtvovali svoja življenja za osvoboditev domovine. Zaradi tega so Nemci kaj hitro tudi v Železnikih pokazali svojo kr-Vci'očno" meč, toda Zeleznikarji ket vsi prebivalci Selške doline, so bili neuklonljivi v borbi za lepše življenje. Februarja meseca istega leta je odšla v partizane druga skupina fantov.
NAD 100 PORUŠENIH IllS JE OBNOVLJFNTH
Svobodo je Selška dolina dočakala Porušena. In to prav gotovo bolj kot katerikoLi od ostalih predelov Gorenjske. Zato je razumljivo, da je bdla Prva in najvažnejša naloga po u pe.-.i končana revoluciji — obnova Selške doline. Le-ta je potrebovaila veliko sredstev in številnih pridnih rok. Toda občani komune Železniki so z istim Poletom obnavljali svoje domove, kot so zmagovali v borbi za osvoboditev *e ne bi bMo tako, bi občina Železniki Prav gotovo ne mogla doseči tolikšn h Uspehov v povojni izgradnja kakršne Je. v Dražgošah je obnovljenih 74 hiš. v vasi Petrovce 7, Martinj vrhu 12, dotoku 7, Z(!>/:■, k !•. U in le in še; dograjene ,:n obnovljene so šole v Lenartu, Bukovici, Železnikih, Davči in Dražgošah (otvoritev le-te bo v netijo, 12. januarja). Marsikaj bi lahko *e m.fiteli, kar je bilo med voj.no porušenega in je že obnovljeno. Z lan-
»NIKO  V  NOVIH PROSTORIH
Ne bi bilo prav, če bi ne povedali, kaj je bilo v občini razen obnavljanja na novo zgrajenega. Vsekakor je eden največjih uspehov Zeleznikarjev mogočen objekt, ki je še v gradnji, v katerem pa bo že maja letos tovarna »NIKO« dcbi'a nove prostore. S tem bo »NIKO«, ki je vsekakor že danes največjega pomena za  občino Želez-
olino
podjetja »NIKO« 49 milijonov dinarjev, lani 300 milijonov, za letošnje leto pa predvidevajo, da bo vrednost bruto prozvednje 450 milijonov dinarjev. Seveda se je v istem času povečalo tudi število članov delovnega kolektiva, in to od 120-na 350 članov. Z rekonstrukcijo podjetja, to je, ko bo »NIKO« začel proizvodnjo v novih prostorih in ko bo njegova dejavnost v polnem razmahu, pa bodo te številke še mnogo večje: letno bruto produkt bo 700 milijonov dinarjev, zaposlenih pa bo lahko 500 delavcev in uslužbencev. Če zdaj upoštevamo še to. da tudi Medzadmžno lesno indu-s'rijsko podjetje v Cešnjici predvideva rekonstrukcijo dn bo .potem zaposlevalo do 600 delavcev, bo zaslužka za občane dovoli in ne bo se j.'an več treba bati:, kolikšen kos kruha si lahko odre/ci'o. Je pa vsekakor v občini še več manjših podjetij, ki bodo v nadaljnjem razvoju Selške dolrne lahko odigrale pomembno vlogo. Prav tako so tudi kmetijske zadruge velikega pomena "za nadaljnji razvoj občine. Med njimi moramo v prvi vrsti omenita Kmetijsko zadrugo Martinj vrh z njenimi obrtm'mi delavnicami, v katerih je zaposlenih 50 delavcev. Prav ta zadruga je v preteklem letu dosegla nekaj velikih uspehov: obnovila je stairo stavbo, v kateri bo v kratkem času odprta mlekarna in mlečna re-
stavracija, kar bo vsekakor velika pri-dobiev za Železnike; pod streho je že velika dvonadstropna zgradba, v kateri bo sodobno urejena trgovina, upravni prostori kmetijske zadruge in stanovanja; dokončana elektrifikacija Martinj vrha.
VRSTA NALOG  V PRIHODNOSTI
Z razvojem Selške doline stopajo vedno bolj v ospredje komunalne potrebe. Zaradi velikih izgub v pretekli vojni si občani v tem pogledu še mso mogli v celoti epemoči. Vsekakor je najbolj pereče vprašanje stanovanjska izgradnja.. Prav temu vprašanju bo občinski ljudski odbor v letošnjem letu dal vso pažnjo, podjetje »NIKO* pa bo začelo z gradnjo novega stanovanjskega bloka. S tem seveda to vprašanje ne bo rešeno in bo še naprej ostalo kot ena najvažnejših nalog občine Železniki. Gradnja vodovodov je v večini končana, le v nekaterih manjših kraijih ga bo še treba napeljati. Bolj pereči pa so problemi s kanalizacijo, električnim omrežjem in cestami. Vsekakor bo moral biti čimprej elektrificiran ves zgornji del Selške doline. Razen nekaterih novih cest (zlasti dograditev ceste Kropa — Jamnik — Dr-.žg-še), pa si občani že dolgo žele asfaltirane ceste skozi dolino.  Ker  so  Zeleznikarji  s svojimi
di zelo zanimivo področje v turizmu. Prav zaradi tega so ceste še bolj pomembno vprašanje. Vsekakor pa sodi sem tudi izboljšanje zunanje podobe vasi in naselij. K izboljšanju vseh teh okoliščin, ki so tako lokalnega kot turističnega pomena sodi seveda tudi gostinstvo in trgovska mreža.
Se in še bi lahko naštevali, kaj čaka Selško dolino v nadaljnji izgradnji. Še z večjim prizadevanjem kot do sedaj in s pametnim gospodarjenjem v okviru komune, pa lahko že v bližnji prihodnosti pričrkujemo novih dn velikih uspehov prebivalcev občine Železniki. S tem se bodo cbčani tudi v prihodnje dostojno oddolžili spominu nad 300 p;\i!'ih borcev in talcev Selške doline v NOB. katerih se v teh dneh še zlasti spominjajo. Fa-Bo
V povojni izgradnji je bila v Selški di lini obnovljenih in dograjenih vrsta šol
Pred šolo v Železnikih
r
Kaloriferjev   ln   gospodinjskih mešalcev, proizvod tovarne »Niko«, bo letos dovolj na trgu
niki, postal še pomembnejši činitelj v nadaljnjem razvoju Selške doline. Za ilustracijo si oglejmo nekaj številk: 1951.  leta je bil letni  bruto preduk'.
KAJ PRIPRAVLJAJO?
V Dražgošah je te dni vse živo. Pa ne Ie v Dražgošah. — Na proslavo 16-letnice velike dražgoške bitke se pripravljajo tudi vse ostale organizacije in športna društva — strelci, TVD Partizan, planinci, smuč." r i: ljudska milica, mladina, JLA, ZROJ, vojaški invalidi, pripadniki predvojaške vzgoje in drugi.
V soboto zvečer, 11. januarja, bodo na Dražgoški gori in Ra-titovcu zagoreli kresovi. Naslednji dan bo spominski pohod smučarskih patrol »Po stezah partizanske Jelovice«. Proga od Kališnika preko Mošenjske in Lipn;ške planine, Martinčka, Se! ke planine, Rov tarifo do Dra/goš bo dolga okoli 29 km. Ob 9. uri bo žalna svečanost v počastitev dražgoških žrtev, ob 10. uri pa ponazoritev dražgoške bitke, kjer bodo sodelovali pripadniki JLA, predvojaške vzgoje in ZROJ. Napadalce — Nemce bodo predstavljali vojaki JLA, ostale pa pripadniki predvojaške vzgoje in rezervnih oficirjev. Patrola 15 fantov - 00-\'/nikov predvojaške vzgoje iz Krope pa bo predstavljala nem-ik« smučarje, ki so hoteli pred IG leti zahrbtno napasti partizane na Bičkovi skali. Za tem bo sprejem smučarskih patrol v Dražgošah, otvoritev nove šole v Dražgošah, slavnostni govor, objava rezultatov tekmovanja, podelitev nagrad in spominskih diplom, popoldne pa bo partizanski miting. Avtobusna podjetja bodo preskrbela za prevoz od Škofje Loke do Rudna, če pa bo cesta dobra, pa celo do Dražgoš.
Kot v »Niko«, je tudi v »LIP« Comi ica  zaposlenih  precej žena
sredstvi pripravljeni asfaltirati 5,5 km ceste, bi bilo prav. da bi jim za ostal: del ceste priskočili na pomoč tudd tisti, ki so za to odgovorni. Selški dolini se odpira vsekakor tu-
Dvonadstropno poslopje, ki ga gradi KZ Martinj vrh, je že pod streho
Ob četrtem občinskem
prazniku v Železnikih želijo
svojim občanom
pri nadaljnji izgradnji
še mnogo uspehov:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR 2B
»NIKO« — tovarna kovinskih in elektromehanskih
izdelkov — ŽELEZNIKI Medzadru/.no lesno industrijsko podjetje LIP ČEŠNJICA USNJARNA ŽELEZNIKI ČEVLJARNA RATITOVEC — STUDENO TRGOVSKO PODJETJE SELCA Trgovine: GOZD, JELOVICA IN SORA
IZ ŽELEZNIKOV MESARIJA IN PEKARIJA IZ ŽELEZNIKOV GOSTILNA »TRNJE« — ŽELEZNIKI
8   Cio* Gorenjske
KRANJ, 10. JANUARJA 1958
Narodni heroj Tonček Dežman pripoveduje ...
V dražgoški bitki je sodeloval cvet partizanov - Cesta od Rudnega do škofje Loke je bila tri dni krvava - Ta borba je odjeknila v
vseh krajih države
Jelovica je bila pozimi leta 1942 prekrita z več kot meter debelo snežno odejo. Poti ni bilo. Le tu in tam »o bole v visokem snegu stopinje človeških nog, gazi jelovških partizanov, fantov, kd jih človek, brž ko jih je videl ne da bi poznal njihovo moč in voljo; ne bi mogel imenovati vojsko. Toda — zmotil se je, kdor je podvomil v njihovo moč.
»Prav na 1. januarja leta 1942 je Cankarjev bataljon prišel v Dražgoše,« je pripovedoval skojevec, mladi mitra-Ijezec Cankarjevega bataljona, kasnej-H komandant VOS za Gorenjsko in za tem namestnik komandanta II. VDV brigade, narodni heroj Tonček Dežman. Gorenjci Tončka po njegovem delu že dobro poznamo. Poznamo ga kot junaka Jelovice, borca Pokljuke, Mežaklje, Stola in tudi Primorske. »Komandant našega bataljona Jože Gregorčič, član glavnega štaba POS Stane Žagar in komisar bataljona Ivan Bertoneelj - Johan so spoznali, da gre to pot za res, kajti Nemci se, kot je bilo do teda-j v navadi, tokrat po boju niso umaknili s položajev. Ostali so v zasedi in nam tako onemogočili napad na nemški avto.
»Naslednji dan 10. januarja,« je pripovedoval Tonček Dežman, »so Nemci pripeljali na Rudno takole okoli 10 do 12 topov. Cevi so usmerili na naše položaje in iz njih je vseskozi švigal ogenj. Za hrbtom pa nas je hotela iznenaditi kolona smučarjev. Vendar le-ti niso prišli po pravi poti za hrbet
našim borcem na Bičkovi skali tako, da smo kolono zlahka razbili. Nemci so bili divji, skoro bi lahko rekel, da so podivjali. Jurišali so kar naprej. Naši streli so jih kosili in njihova trupla so bila dober zaklon njihovim vojakom.«
Tonček in njgov mitraljez sta v tej borbi pokazala, kaj se pravi boriti. Njegovi rafali so želi Nemce kot suhe slamnate bilke. Pravijo, da je Tonček Dežman tedaj sam postrelM na desetine Nemcev. Z Jožetom Gregorčičem sta točno premerila razdaljo do sovražnikovega položcra, po tem pa so njegovi natančni in preračunani streli kosili, dokler niso Nemci namerMi kar tri topovske cevi na tisti skedenj, krer sta bila komandant in mladi mitralje-zec.
»Le s topovi jim je uspe1 o, da so nas pregnali,« pravi Tonček Dežman.
Nemci so bili vedno bolj besni. Na vsakega, kdor se je le premaknil, so streljali hkrati s težkim mitraljezom in topom. Vodstvo sovražnikove vojske je hotelo opogumiti svoje vojake z merico ruma, ki ga je moral pred bojem vsak vojak obvezno izpiti.
Tretji dan borbe je bil za nas že skoro usoden. Sovražniku je uspelo, da nas je pregnal iz tistega dela zemlje, iz tiste točke, ki je pomenila največ — zmago ali prepad, gospodarja ali sužnja. Tretji dan popoldne smo namreč morali zapustiti Bičkovo skalo, ki je b:i!a naše najvažnejše oporišče. Ko so se proti večeru Nemci umaknili
»Ne vem, poskusil bom še enkrat, morebiti bo šlo.«
»Poskusi,« je rekel Dominik in se suho nasmehnil. »In ne pozabi: Ladijski žeblji pomenijo gotovino!«
To je pomagalo, Rotar je bil pripravljen delati tudi pod ceno, samo da bo takoj prejel gotovino. Najhuje je prodajati malim kramarjem, ki plačujejo v obrokih, tak denar presahne, ne da bi kaj prida odvrnil.
Ko je odhajal, je Dominik zaničljivo gledal za njim. Ta mož, star mojster, za glavo višji od njega in še niti petdeset let star, je v bistvu slabič. Delal bo in ko bo dobil denar, bo prosil za novo delo. O tem ni niti trenutek dvomil.
Ladijski žeblji so v resnici vrgli toliko, da je Dominik celo odplačal del dolga v posojilnici. Ponosno je pokazal ženi pobotnico. Še eno, dve tako dobri leti, pa bo domačija na čistem. Potem bodo začeli bogateti.
Res, Ana je bila z Dominikom lahko zadovoljna. Morebiti je bil malce neroden, toda neprijazen ni bil z njo. Tudi obziren je znal biti. Večkrat ga je slišala, kako je v vigencih grobo preklinjal in robantil, v hiši tega ni storil nikoli. Ni pozabil, da ga je ona naredila gospodarja in kadar je govoril o vigencih, o zemlji in dobičkih, so se mu v očeh utrinjale tiste žive iskre, ki so jo nekoč tako opijanile.
Zdaj je zmeraj, kad?.r je le utegnila, posedala z otrokom v naročju. To otrok ji je bil vir skoro neusahljivega ponosa in radosti. Deček je rastel in ko mu je bilo štiri mesece, je bil čisto okrogel, črne oči, ki so spočetka gledale križem, pa so že razumno stregle po vsem, kar ga je obdajalo. Domači in sosede so vneto ugibali, komu je otrok podoben. Oči so prav gotovo Dominikove, okrogla bradica bi mogla biti Anina in čopek temnih las, ki se mu je podjetno vihal nad čelom... da, prav tak čopek je imel Aleš, ko je bil majhen. Dominik se je temu smejal. Otrok je podoben samemu sebi, je rekel, in ženske naj bi vsaj toliko počakale, da bi malce odrasel, potem naj ga že razdelijo med strice in tete, če se jim zdi potrebno. Ana ga je zavračala, bila je malone užaljena. Dominik bo sina najbrž šele takrat prav cenil, ko ga bo mogel vzeti s seboj v vigenc.
Živela je tako mirno'in zadovoljno, da za nikogar več ni imela hude besede. Vsa njena razdražljivost je prešla in če je hlapec ali dekla nista takoj ubogala, je ponovila ukaz tudi drugič in tretjič, ne da bi jima očitala postavanje. Celo tistega jesenskega večera, ko je Aleš razodel, da se namerava oženiti, ni mogla razumeti, zakaj se je Dominik tako zelo razburil.
Aleš je šel zdaj v devetnajsto leto in je bil odrastel, samo še zmeraj nekoliko prešibak čez pleča. Zadnje leto, ki ga je prebil v vigencih, ga je okrepilo, mestna bledica mu je izginila z lic in njegova polt je postala zamolklo rjavkasta, kovaško zdrava. Obraz mu je dozorel in se izoblikoval. Ana je zasledila v njem vse značilne poteze Gašperinovega rodu. Nos je imel morebiti malce prevelik, preveč usločen in rahlo privzdignjene nosnice so mu ob razburjenju trepetale prav tako, kakor Ani. Kakor ona je imel nekoliko udrta senca s prosojnimi modrimi žilami. Čelo mu je kazila brazgotina, spomin na tisti večer, ko pa je Dominik našel za vigencem, toda prikrival jo je z lasmi, ki jih je puščal viseti na čelo. Ustnice so bile še zmeraj otroško napete in vlažne, a pustil si je rasti brčiće in to ga je delalo moškega in zrelega.
v hiše, se je naš bataljon umaknil proti Kališniku. Naslednji dan so njihova gnusna dejanja presegla vse meje. Saj to nino bila več človeška dejanja, to je bilo dejanje, ki ga zmorejo le pobesneli ničvredneži. — Ljudi — starce, starke in otroke, ki so jih še dobili po domovih, so nagnali v v srednjevrško cerkev in jih vse skupaj zažgali. Tedaj je tam zgorelo okoli 46 starih in otrok. Nemci so po tem neuspehu pobijali in rušili vse, kar jim je prišlo pod roke. V Dražgoše so prepeljali kompresor in rušili vse povprek, uničili so vse domove dn ljudi, kar so jih našli.«
V zgodovini bo dražgoška borba, dražgoška zmaga, zapisana na prvih straneh, z velikimi črkami, zapisana bo v tistem delu, kjer bodo govorili o največjih in najtežjih borbah naših ljudi. Da. tam, kjer bo pisalo o herojskih dejanjih. Prav tam bo. Morda bodo v prvih vrsticah napisane besede Gregorčiča in Zaganja — »V dražgoški borbi so sodelovali ljudje, ki so bili cvet našega partizanstva.« In takoj za tem — »Saj to je bila neverjetna zmaga, nemogoča borba — na eni strani okoli 12 do 15.000 Nemcev, od tega okoli 10.000 dobro oboroženih borcev, ki so s topovi napadali 200 junakov oziroma 180 borcev - partizanov. Na eni strani 10.000 po vseh predpisih oboroženih in oblečenih mož, s topovi dn tehniko, na drugi pa 180 prezeblih in lačnih partizanov z 18 mitraljezi:. Na vsakega partizana so tedaj izstrelili okoli 100 topovskih strelov. In rezultat?
Pri Nemcih več sto mrtvih in prav toliko, če ne še več ranjenih, pri partizanih pa — 7 mrtvih dn 5 ranjenih. Račun, koliko je moral kdo katerih ubiti, ni težak. Prej bi rekli, da je težko verjeten. In vendar je bilo res — ljudje so priča temu.
Prebivalci tamkajšnje doline pripovedujejo, da je bila cesta tiste tri dni od Rudna do Škofje Loke vsa krvava.
Da bi ta strašen poraz opravičili, so pisali nemški časopisii, da je takrat v Dražgošah nemška vojska naletela na staro jugoslovansko vojsko ...
»Da. To je bila ena naših največjih in najtežjih borb,« je nadaljeval Tonček Dežman. »Najtežja pravim zato, Ker je bila na tako majhnem prostoru
TONČEK DEZMAN — Le malokdaj je bila prilika za takle oddih
in ker smo bili obkoljeni od treh strani. Prost je  bil  le  tisti del, ki je vodil v jelovške pečine.«
»Zame osebno pa.« je nadaljeval, »je bil pohod po tej borbi čez Jelovico na Pokljuko in nazaj do Jošta in od tu v Poljansko dolino še težji. Vso to pot tja in nazaj smo prehodili v 7 dneh, del poti od Kupljenka do Jošta pa sem prehodil v snegu brez čevljev. Razen tega tudi hrane nismo imeli in tudi kuriti podnevi nismo smeli.«
»11. januarja, da, 11. januarja je bila uničena naša prva slovenska republika.«
Tonček je pomislil. Njegove misli so bile nekje daleč, mislili je, kot da bi iskal besede, s katerimi bi nadaljeval svoje pripovedovanje.
»Tovariša Gregorčič in Žagar sta namreč imenovala Dražgoše prvo slovensko republiko. V teh dneh od 1. do 9. januarja so bili v Dražgošah partizanski mitingi:, zborovanja in sestanki. Po tem, po veliki bitki, pa je ruševine prekrili sneg. Spomladi, ko je sneg skopnel, je mladina Selške in Poljanske doline našla na krajoi borbe tolko orožja, da se je lahko oborožil ves Selški in tudi nekaj Poljanskega bataljona. V kotanji nad Kališami pa smo tedaj spomladi našli, zdi se mi,
13 zmrznjenih Nemcev. Ranjeni niso bili, videti je bilo kot da bi ne našli poti nazaj v dolino.«
Tako je bilo. Za tem se je del bataljona umaknil na Mošenjsko planino. Tam so doživeli naslednjo veliko bitko, kjer je umrl tudi Henrik Biček. Borbe so sledile druga drugi. Dražgoška bitka pa je odjeknila med vsemi partizani, pomenila je preobrat v narodnoosvobodilnem gibanju. Mladina je tedaj še v večjem številu odhajala v gozdove, vrste partizanov so se množile.
»Vedeli smo, da sta pred nami samo dve poti — boriti se, ali trpeti in ne junaško umreti. Odločili smo se za prvo — boriti se, še bolj boriti, biti se, dokler ne zmagamo . . .« je zaključil Tonček Dežman.
V njegovih cčeh in v očeh vseh borcev lahko dandanes beremo, da teh dni ne bodo nikoli pozabili. Pozabiti jih ne bo mogel nihče, ki čuti, da so prav ti boji prinesli svobodo. Mladi rod se jih bo spominjal vedno, letos in vsnko leto bodo Dražgoše in drugi kraji oživeli, mladi ljudje bodo tedaj še bolj prisluhnili pesmi boja in svobode, pesmi, ki jim je prinesla mladost, ve-seleje in srečo . . .
LJ.
Dražgoška svečanost naj bi bila tradicionalna prireditev šjorta in mladosti - Dražgoška dekleta že pleto vence
Pred nekaj dnevi so se vojaki-planinci iz Bohinjske Bele na svojem maršu ustavili tudi pri spomenikih in spominskih ploščah na Jelovici. Tam so poslušali svoje tovariše, ki so jim pripovedovali o partizanskih bojih, o junaških delih partizanov na tistem delu zemlje.
Pri spomeniku na Mošenjski planini je zbranim vojakom-planincem govoril tudi kapetan I. klase Dražgošan Janez Lušina. Tedaj, leta 1942 v času tiste velike borbe, je bil Janez kurir. Star je bil 17
let. Mnogokrat je prehodil tiste hribe.
Ko sva se pogovarjala, mi je dejal, da bi predvsem želel, da bi postala dražgoška svečanost tradicionalna manifestacija mladosti, manifestacija športnih prireditev. Janezova želja je želja nas vseh.
Letos pripravljajo za ta praznik pohod s smučkami na okoli 20 km dolgi progi. (Mimogrede povedano — vsi udeleženci željno pričakujejo sneg, sicer bo moral biti pohod brez smučk.) Letos bo torej glavno smučanje in streljanje, pri-
Vojaki
planinei so se na svojem maršu po Jelovici  pred dnevi ust.ivili tudi  ob spomeniku  na Mošenjski  planini •
hodnje leto pa lahko veijctno pričakujemo tudi več.
V tistih prvih lotih partizani sicer niso imeli mnogo smučk. Prvi smučarski vod so ustanovili na Jelovici šele tedaj, ko je po dražgoški bitki uspelo partizanom zapleniti nekaj parov smuči. Janez I.u-šina pravi, da je en par smuči ohranjen še dane«. Glavna naloga tega voda je bila, da so smučarji-partizani iznenadili sovražnika pri njegovem delu in — smučarji so tudi laže in hitreje opravljali nekatere naloge.
»Ta vod je bil zarodek smučarskih enot JLA, ki so jih ustanovili leta 1940,« je pripovedoval Janez Lušina.
Ko bodo letos šle smučarsko pntrole po partizanskih poteh Jelovice, se bodo ustavile pred spomeniki in spominskimi ploščami na Mošenjski, I.ipniški in Selški planini, Rovtarici in Martinčku. Tam bodo pustile venčke, ki jih pleto dražgoška dekleta. Dražgoški otroci so jim nanosili cvetja in zelenja, one pa bodo spletlo cvetje v venčke »pominov in hvaležnosti padlim.
Ibii'<i«* .iin čutijo, (l.i so ti dne\ i med največjimi. Vsi bi radi pomagali pii lo| slovesnosti. Sklenili so, da bodo poskrbeli za prenočišče ljudi, ki bodo te dni obiskali Dražgoše in sodelovali na svečanosti, da bodo poskrbeli za prehrano, okrasitev in vse ostalo.
Tudi glavni štab za ponazoritev dražgoške bitke je že imenovan. Kot prva, ko smo povprašali za imena, so našteli Tončka Dcžmana in Franca Bička — stara znanca, stara bore« in junaka Jelovice.
8551
8554