V božični noči. (Črtice. — Spisal Starogorski.) Mesto je bilo zavito v prozorno meglo, kakor nevesta v belo. kopreno. Mestne luči so se videle v nji rdečkaste, kakor rubin. Po ulicah je vrvelo Ijudstvo, liitelo, se gnetlo in razgovarjalo. Izložbe so bile polne lepotičja in božičnih dreves; otroci so ostali pri oknih, odrasli postajali in se čudili. Med družinami so se napravljale jaslice, obdarovali otroci, res pravo veselje nocoj. Tara v sobici v podstrešju sedi pri mizi revna družinica. Kdo bo njo obdaroval? Mati in dve hčerki sede pri mizi in zajemajo borno veeerjico. Po jedi pomoiijo in mati vzame v roko Šivanje. Nekdaj je bilo drngače! Ali odkar je naŠel mož grob v dim mrzle vode, ni nikogar, ki bi skrbel za njo, zapušcene sirote. ,,Mama," de starejša ličerka. ,,Leto'šnji sveti vežer je najrevnejši." Mati vzdihne in solza se ji pripolze iz oei in zdrkne počasi po licu na Šivanje. Edino upanje ao stavile te sirote v sina Valentina. Izučil se ,je slik.arstva in postal umetnik. S težavo ga je zdrževala mati. Po dovršein akademiji je šel v Rim, da dopolni svoje ucenje. In sedaj ,je pisal, da se pripelje z ladjo ..Pelikan", da po dokončanih študijah skupaj praznujejo rojstvo Gospoda. Oli, kako se jo veselila revica, tega snidenja, kako nestrpno pričakovali sestri dfagega, bratca. Pa prido poročilo: ,,Lad.ja ,.Pelikan" je zadela ob pomorsko skalo in se je potopilo blago in ljudje." Bog nebeški! Toliko iipanja je izginilo pod vodo, v hladen grob. Ves ponos, ki ga je gojila revna družinica o dragem sinu in bratu, da se vrne iz večnega mesla, kot venčan umetnik, se je spremenil v trjpko bolest. Ko niu mislijo seči v roko, ga objeti, pride mesto sina strašno poročilo. Žena zakrije obraz pri spominu na to in tilio ihti. ,.Ne jokaj, mama." de starejša hfierka. .,Mogočo se je rešil." Žena vzdihne. ,,Oh, Gospod Jezus! — Mogoee! . . . Zunaj je polno ljudi, srečne družine se veselijo svoje glorije, mi pa plakamo. — Rodil se je Gospod!" In žena zdrkne na kolena in utopi svoje bolesti v molitev. Kraj nje kle6ita otroka _ Po ulicah liiti mlad gospod s postrežfiokom. Gleda na Stevilko hiš in krene v vežo. ,,Tu notri!" Oba hitita po stopnicah vedno višje, do podstreSja. Pri vratih se vstavita. V sobi je vse tiho. Mlad gospod si skoraj ne upa potrkati. ,,Kako se me bodo oveselili," pomisli. Nato potrka, ,,Prosto," veli glas. Polmrak, ki je vladal v sobi, je delal vse nekako tajinstveno, da se je mladi gospod malone zdrsnil. Nato razprostre roke. ,,Mama, kaj stojiš?! Jaz sem, Va1 e n t i n !" Krik začudenja in radosti se je pomeŠal v hipu in mati je objela sina, sestri objemali brata, Cez nekaj časa Šepne mati: ,,Ti si, Valentm? — Da, ti si, dete moje! Slava Bogu na višavi. Reklo se je, da si utonil." ,,Nisem. A bil bi, če bi ne zamudil parnika." ,,Kak;o je prišlo, povei!" Hitel sem na parnik. Mimogrede sem si še ogledal cerkev s%r. Petra, ki stoji na tleh, kjer je apostol Gospoda, sv. Peter stal, in gledal po Rimu, ki se je valjal takrat v zadnjih zdililjejih poganstva in rekel: ,,Urbi et orbi". Ia to me je zakasnilo, da sem zamudil ladjo. Ravno pred nosom mi je odplula. Silno sem se .jezil, zakaj veselil sem se svidenja z vami in vedel, da me bodete težko pričakovali." ,,Slava Bogu na višavali," je rekla mati, vsa sreČna. Ne vem, če je bil v kateri bogati hiši srečnejši sveti večer, kakoi' pri tej družinici. Na nebu so oznanjevale zvezde iiebesko slavo, v sobici pri jaslicah in božičnem drevescu, katerega je prinesel Va,'entin, so *se radovaii mati in sestrici z Valentinom, >n v srcih vseh je doriei oni angeljski pozdrav, katerega je zapel na jutrovem na planjavi blizu Betlehema angel pastirjem: ,,Gloria in eksceisis Deo et in terra pax." 2. M i r 1 j u d e m. Sveta nofi, blažena noc . . . Skrivnostna živalmost se je kazala na ulicah in po hiSali. Srca so vitnpala v nekem tajinstvenem veselju. Okna hiš in paJae so bila razsvetljena. V v^aki higi, v vsaki druž:ni, bodisi revni ali bogai:.. jo stalo božično difcvesce. ozaljšano in razsvetljeno. Pod (irevesom pa jaslice i božjim Detetom, živino in pastirji. Nad jaslicami je pa plaval angel, kakor takrat v oni noči pred devetnajststo leti na betlehemski pianjavi, ko je oznanil strme5im pastirjem: ,,Mir ijuriem . . ." ,,Gloria in excelsis Deo . . ." V pr\em nadstropjn neke ulice se niso piv^.gale lueke na drevesu, dasi so bile pritrjene nanj. Pod skroir.rum dieve?oem je bila podoba s strojem za godbo. Zraveu pa je spavalo v vožičku dete, mali sinek. Žena je bila rnlada, a bleda. Na lepem licu je bila .^ačrtana tuga, ki se je danes, na sveti vefier, izražala še globje. Ukvarjala se je z navijanjem podobe, da bi ji v tej omamljenosti in tišini svetega večera zaigrala melodijo pesmi: ,,Sveta noč, blažena noč, vse zdaj spi, je polnoS — — Dasi se je trudila, pero se ni hotelo sprožiti, da bi gnalo godbeni stroj. Tresla Je podobo, vse zaman. Od onega večera, ko jo je njen mož, nižji uradnik, užalil tako hudo, molči tudi podoba. V bridkosli, da ji je zaeel hoditi mož neprava pota, je molčala dolgo, tiho trpela. Ko ga je nekoč prosila, naj ji ne na. M-avija muk, ee ne že radi nje, naj vsaj zavoljo otroka ostaja doma, se je razsrdil in jo opsoval. Takrat je iskala tolažila v pesmi. Navila je stroj, a v razburjenosti ga je menda pokvarila. Pero se ni hotelo sprožiti in od tistihdob je molčala podoba. V srečnih, prejšnjih časih zakona je malone vsak večer, ko sta sedela (ako skupaj, igrala podob.a: ,,Sveta noč, blažena noč ..." In pri tej mili melodiji jima je bilo, ' kak.or bi bila v raju, kjer ni tuge, ne prepira, kjer je mir in ljubezen. Vzdihnila je in obrisala solzo. Njega še ni iz pisarne, niti danes, ko je sveti večer, se ne podviza k nji. Nagnila se je Čez spece dete ter mu zrla v obraz, katerega še ni razjedala skrb in tuga. Grenko-ljubeznjiv smehljaj je zaplaval okrog ustnic matere, a mahoma izginil. Soprog je prišel domov. Toliko, da se je ozrl na njo. ,,Dolgo te ni bilo!: Sveti večer je nocoj," je dejala žena ljubeznjivo in glas ji je nalahko drhtel, kot !M se bala, da ga užali, ,,Eh, kaj! . . . Clovek ima različne posle in ne liiorem vedno pri tebi čepeti." MolČe, z jokajo&m srcem je postavila večerjo predenj. Njene ooi so postale vlažne. Molčala sta. ,,Nocoj imani opravek. Pred polnočjo me ne bo," je rekel suho. ,,Mo.j Bog," je vzdihnila žena. ,,Še nocoj nimaš miru, ko ga ima vendar vsak, ko se veseli vsak, da je pri svojih. Glas ji je šel na jok. ,,Kaj se kujaS? . . . Strah te menda ne bo, Če rae ni." In odšel je. ,,'Opravek," je vskHknila . . . ,,Varaš me, Rado." In mlada žena je zaplakala. Sveti veCer, ki je veSer miru in srefie ... \a ona je najnesrecnejša na tem svetu, . . Prižgala je lučke, pokleknila in se naslonila na vozifiek, čez dete. Ni molila, ni mislila nič. Oči so ji topo zrle y podobo, v drevesce . . . Bila je kakor telo brez duha . . . Polagoma so se ji strnile trepalnice, padle na oči in redno dihanje je kazalo. da je zaspala v svoji tugi. Mati in dete sta snivala, lučke so gorele. Ustnice žene so se zganile. ,,Oce naS, katori si v nebesih." Molitev je splavala k drevescu, odtoddalje, vedrio dalje . . . Molila je v snu, vedrega lica. Ali je molila zanj, ko so jo sanje priearale v dobo, ko je bila. dekle, ko jo je vzljubii, ko se je bala zanj ? . . . Vedno veselejši je bil njen obraz. Ali posluša srečna nevesta prvikrat godbo podarjene podobe: ,,Sveta noč, blažena noč, vse zdaj spi — — —", j.iorda, saj je pela to pesem najraje, jo eula najraje. ,,O6e naš, kaieri si v nebesih ..." Obraz se \& žaril v odsevu luek, žaril od sreče mladi materi, ko je ljubkovala s soprogom novorojeneka. V tej sreči je čutila, kakor bi se zganile veje božičnega drevesca, da so se ji ti pozlaceni orehi in drugi obeski približali in poljubljali dete in šepetali o njeni sreči. . . Vrata so se odprla. Soprog se je vrnil. Zagledal je ženo, slonečo čez dete, smehljajoco so v snu. Zagledal jo je. Lica so ji rdela, kakor na poročni dan, zdaj so se zganile ustnice, in tilii šepet se je zaeul: ,,Oče naš, kateri si -v nebesih . . ." Ždrznil se je Rado. !Mol6e je stal, in gledal spavajožo soprogo. Po glavi pa so se mu podile misli. ,,Ljubila te je, Rado . . . in te še ljubi... Ti si jo žalil, zanemarjal. . . Rado? . . . Kaj je s teboj? . . . Ali veš, kaj si ji obljubljal pred poroko ... ali veS, kaj si prisegel precl oliarjem?! . . . Rado, sveti večer je, in ti si bežal od doma . . . Angelja, ki te je Ijubil, si zametaval, žalil . . . Glej to clete, tvoje dete. n|eno dete . . . Ali tudi to sovražiš? . . . Ali, Rado, ne budi ju sedaj, ko sta srečna v sanjah, ker pri tebi nista . . . Idi tja, Rado, kjer si bil. . . Kaj gledag, čemu ti je vlažno oko? . . . Rado!? Ti se hofieš poboljšati . . . prositi odpuščanja? . . ." ,,O6e naš, katerl si v nebesih . . ." so zopet šepnile ustnice. In Rado je vzdihnil nehote: „. . . pridi k nam tvoje kraljestvo." Nato je objel spavajočo soprogo, dvignil jo in poljubil. Odprla je ofii, pogledala ga. ,,Rado ..." Bil je to vsklik srca, jek duše, ki je drhtela ^ objemu onega, ki jo je ranil in ki ga je ljubila tako iskreno. ,,Cirila . . . moja Cirila! . . . Odpusti . . ." V tem pa se je nenadoma sprožilo pero v podobi in po na pol mračni sobi je zazvenela melodija pesmi: ,,Sveta noč, blažena noč, vse zdaj spi, je polnoč ..." Rado in Cirila sta poslušala melodijo pesmi, sklonjena nad speeim detetom, in zdelo se jima je, da doni lepse, kakor kedaj poprej. Cutila sta, da je prišei v njuna srca drug gost, gost sreče in miru. Angel pa je plul nad jaslicami in oznanjal: ,,Mir ljudem . . .': 3. 0 d p u s t i . . . Sveti veeer . . . Hiiel sem na vlak, da se popfoIjem domov, k materi ir oftetu, da skupaj preživimo te dneve. Radujeta so roditelja tega snidenja in jaz... na ijubo jima grem domov iz otroške ljubezni do njijii, zak'aj, za rae nima s.\et veselja. Osamljen sem na sveiu in sam, tako sam, kakor bi ne živel nikdo drug raznn mene. Edin« toplota, ki me obdaja, je Ijubav materniska, ljubav ofteiova. Drugace je vse pusto in pr&iiio okrog mene. Enakomerno so ropotala kolesa vlaka, škripala in cvilila ob zavornice, lilapon Je sopel sedaj hitreje, sedaj počasneje, težko, kakor bolnik, in metal iz dimnika oblake črnega dima, pomešanega z iskrami. V mesefTii svetlobi je padala senca gostega dima na zemljo, se pretvarjala v i)ošasti in zgubljala za vlakom. Kratek, rezek žvižg, in že se peljemo v predor. Ropot koles je močnejši; ftrna tema obda drdrajofti vlak. ]^e v kupejih so bliska monotono luč. Mokre, vlažae stene se čudno blesketajo pri nje odsevu . . . Moja sopotnika ]ežita na klopi in dremljeta . . . Jaz pa gledam ven, v noft . . . v mesečino. Dremati se nii nc ljubi, ne morem . . . Vsak tresljaj vlaka mi je nadležen, muCen . . . Z bolnim srcem in potrto dušo po življenja poti tavam sam . . ., oj sam, dokler pod hladno rušo srce svoje ne uspavam. Vsak človek ima nekoga, ki ga ljubi, le jaz . . . Ne, stariši oni me Ijubijo, a drugi nikdo. Trenotek morda, da dobe to, česar jim nareka sebična ljubezen, a drugače ne. Fmel sem res nekogar tudi jaz, ki me je ljubil, in ki bi me Ijubil. A raztrgal sem te vezi, kruto, neusmiljeno, in tako pado ta greh nazaj v mojo dušo, kakor jala vran jeseni v setvi. . . In ona . . . Bog ve. koliko je revica pretrpela, prejokala . . . Viak se je vstavil naglo, s sunkom in pokom. Zletel sem s sedeža v nasprotno steno in naza]. Dremajoča sopotnika sta planila pokoncu, plaSna, opotekajoča, padaje . . . Pogledal sem ven. Bil sem v zadnjem vozu vlaka. A tam spredaj so ležali vozovi prevrnj9ni in zdrobljeni. Hlapon je ležal na strani, kakor ranjen, zmučen konj. pojemaje hropeč. Iz podrtin je vstajal vzdih, krik in plad. Tam se je dvignilo iz njiti, kakor senca . . . Vlaka sta trčila skupaj. Hitel sem reševat in pomagat. V nekem kupeju nasprotnega vlaka, ki je ležal na progi, sem našel mlado damo in gospoda. NovoporoČenca vračajoča so iz ženitninskega potovanja. Gospod m bil videti lmdo poškodovan in se je na zraku kmalu zavedel. Dama pa. jje bila ranjena na glavi prav občutno in je imela tudi nevarne notranje po- Škodbe. Ko se je gospod zavedel, je pogledal okrog sebe začr.deno in obenem plasno. ,,Marija," je zaklical rahlo. Kakor mrzel dih ,je spreletelo mojo dušo to ime. Pogledal sem natančneje v bledi obraz dame. ,,Moj Bog ... ali je mogoče?" Sklonil sem se k nji, obvezal rano in izvlekel stellenieo z vinom in salmijakom. .Jvlarija," sem zasepetal s tako silo svoje duše, da je v resnici spregledala. ,,Marija, ti je hudo?" je vprašal soprog, kleeeč kraj nje. Zamižala je iz zopet spregledala. Njen pogled je obvisel na meni. Vlil sem ji par kapljic vina v usta. Začutil sem pri tem, kako je zdrhtelo njeno telo. ,,Hvala, gospod doktor!" je šepnila. Stisnil sem zobe, da so malone zaškripali, samo, da sem vzdržal vzdih, ki mi je silil iz prs. ,,Ali je nevarno, gospod doktor?" Mladi mož je isk.al moje oči, proseče in z upom. A imel sein zanj le obup . . . Bog, saj drugega nisem imel niti za se. Nagnil sem se čez njo in šepnil: ,.Marija, odpusti mi, marija ..." ,,Umreti moram . . . Hvala ti, o Bog . . . Rešena bom \seh bridkosti. — Ubogi moj mož!" ,,Marija, tvoj morilec sem!" ,,Gospod doktor," je šepnila in mi stisnila roko, za kaiero sem jo držal. Lahek je bil ta stisk, zadnja mo6 lihajajoeega življenja, a bil je hladilo, balzam gioji duši. „0 d p u s t i . . ." ,,Sem že davno . . . tolaži soproga! . . . ,,Gospod," sem se obrnildomladegamoža. ,,Brez pomoči smo. Moja znanost je ničla . . . Notranje poškodbe so smrtne . . . Brez zdravil sem ..." \ rgel se je cez njo in jel plakati, mož je plakal za ženo. Skušal sem jo Se zopet spraviti k zavesti, a le trepalnice so se zgibale. Za hip pozneje je pogledala s kaJnirai očmi na moža, zganila z desnico, kot bi mu jo liotela podati v slovo, potem ji je pogled obvisel na meni in se strnil v veeno spanje. Komaj viden nasmeh je preletel nekdaj tako miene ustnice in srce je zastalo. Našlo je mir, katerega je iskalo, pod razvalinarai vlaka ga je našlo. To lice, ki je lesketalo mladostnih rož, kaior leskefiejo rosne kapljice v jutranjem solncu, je sedaj bledo, mrzlo, kakor led . . . .,Gloria in ekscelsis Deo" je odinevalo po mestu, a tu sta ihteli dve srci, mladi soprog, ki mu je bilo odvzeto najdražje, in jaz, človek, gnan od usode in r.esreče, kakor peresce. Zaželel sem si miru in pokoja in žal mi je bjlo, da me niso strla kolesa. A samo za hip. Vstal sem in hitel od ranjenca do ranjenca, tešil, vezal in pomagal in v srcu se mi je pri tem delu jelo gibati in taliti. Živi, da pomoreS cloveku, ne glej in plakaj, 6e te kdo žali, ne zmeni se za to, če te sovražijo, ti imej vedno en cilj, pomagati slebernemu. In pri tej raisli se mi je zazdelo, kakor bi mi zapelo nekaj v duši nebeško glorijo, prinašajoč mi zaželjeni mir. Slava Bogu na viSavali. . .