Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garraond-vrste za vsakokrat.
&
Volj n :
za celo leto 4 krone (2gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
llpravništvo «Mira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XIX.
V Celovcu, 19. aprila 1900.
Štev. 16.
Rana na narodnem telesu.
(Nekaj za narodno gospodarstvo.*)
V. Pouka je treba!
,Oj žganje, ti nesrečna pijača,
Ti kuga, strup, ki človeštvo mori ;
V žival človeka izpreobrača,
>	Telo in dušo mu pogubi!
Jon. Stritar.
Če velja kje prislovica: „Neveduost je mati vsake nerednpstiu, velja gotovo pri nezmernem uživanju opojnih pijač. To resnico je potrdila skušnja v vseh onih krajih, kjer se je začelo gibanje proti pijančevanju. Neštevilno vzgledov bi lahko našteli, in jih na primernem kraju tudi bomo, da ž njimi potrdimo resničnost svojih besedij. Pred vsem moramo reč, katere se hočemo ali moramo ogibati, dobro poznati; očitni sovražnik nikoli ni tako nevaren, kakor skrivni, kateri se nam čestokrat prilizuje kot prijatelj. Tudi pri tej priložnosti kličemo : Rabite svojo pamet, spoznavajte to, česar se poslužujete, in kar vas stane veliko denarja. A že na tem mestu moramo jasno reči. da sevé pamet sama ne bo izlahka koga rešila ali ga obvarovala pred strašnimi nasledki; pameti se mora pridružiti tudi srce in dobra-volja. Najboljši pouk ne velja nič, ako ne seže do srca in tam v volji ne obrodi obilno sadu. Zaradi tega tudi izjavimo, da nimamo namena podajati komu določil ali predpisov zaradi pijač. Ne pravimo, naj kdo pije ali ne, tudi ne, koliko naj kdo pije. Naš namen je, povedati resnico o raznih pijačah, sosebno o alkoholu, ki je v njih ; in razmotrivali bomo ter kazali nasledke, kakor jih nam podajate veda in skušnja. Vsak naj se pa ravna potem, kakor mu veleva pamet in srce, in če se kdo popolnoma pijačam odpove, je to le moč resnice.
Mnogo odraščenih ljudij je skusilo že na sebi moč pijače; vsak je gotovo videl kakega pijanca. Vprašati moramo: kaj pa dela prav za prav v pijačah, da omamijo človeka, mu vzamejo razum, odtegnejo telesne moči, da ne more hoditi in potrebuje precej časa, da se zopet povrne v prejšnji stan. Naravnost odgovorimo : To stori takoimeno-vani alkohol ali „geist“, ki se najde v vseh pijačah, katere se žgejo ali so morale vreti. Največ tega alkohola se najde v raznih žganjih in zaradi
*) Glej „Mir“-a številke L, 2., 8. in 12. t. 1.
tega ima tudi le-to za človeka najslabše nasledke; pijančevanje, z žganjem je tudi med nami najbolj razširjeno in nam največ škoduje. Zoper žganje in njegovo škodljivost se mora tudi v prvi vrsti obrniti naše prizadevanje ; a tudi o pivu in vinu bomo povedali resnico, da bo naš pouk popolen.
Kaj je alkohol?
Beseda je prišla k nam iz Arabije, ker tam so zdravniki najprej delali alkohol. Pravimo : „de-lali“, zakaj alkohol se v naravi ali natori nikjer ne dobi. Razne tvarine, katere imajo v sebi sladkor, dajo alkohol, ako jih pustiš vreti ali jih žgeš. Alkohol se dobivlja torej iz raznega sadja (pred vsem iz grozdja, potem iz hrušek, jabolk, črešenj, češpljev, fig), nadalje tudi iz raznih vrst žit, kakor tudi iz strdi in mleka, celo iz slame, sena, bombaža, popra, papirja in žagovine delajo alkohol. Najnovejše je to, da se je celo posrečilo iz ogla in apna delati to tvarino iu v nevarnosti (??) smo, da se s časom zapijejo celo naše — goré!
Vse imenovane tvarine v naravi nimajo alkohola. Grozdja, sadja, žita, strdi, mleka, krompirja jej kolikor ti ljubo, in ne boš pijan; še le če jih žgeš ali pustiš vreti, se naredi v njih špirit ali alkohol.
Kako se dela pri vrenju alkohol, tega ne bomo opisovali ; omenimo le, da se tudi v kvasu, katerega je gospodinja zmešala med moko, dela alkohol, samo da ga potem vročina iz peči izžene, drugače bi se vpijanili tudi na kruhu. Ce se razne tekočine žgejo, kakor pivo ali žganje, ni razumeti to, kakor bi se alkohol še se delal ; ta mora že po-pred biti v raznih tvarinah, in če se te tvarine žgejo, se alkohol le izloči od drugih snovij, tako da je več ali manj čist. Alkohol je vedno enak, naj bo iz te ali druge tvarine. Zaradi tega „ delajo" tudi dandanes vina, in ker je alkohol vedno enak, tudi najspretnejši veščak ne more razločiti, je li „vino“ res iz grozdja ali iz krompirja, ali celo iz — žagovine.
V tem so si torej vse pijače enake. Razlikujejo se v tem, da imajo razne tekočine še razne druge snovi ali tvarine, katere jim dajejo poseben izgled, okus ali duh. V žganju je zraven alkohola takoimenovana patoka (fuzl), ki je jako strupen, j Najmanj ga je v vinskem žganju, največ v onem j iz krompirja.
Druga, veliko imenitnejša razlika pa obstoji v tem, da imajo razne pijače alkohol v različni množini. Pri 100 litrih navadnega mošta je 2 do 7 litrov čistega alkohola, pri pivu 3 do 5, pri vinu 5 do 18, pri žganju 40 do 50 ali še več. Če kupi tedaj kdo liter žganja, mora ob enem kupiti pol litra vode. Čisti alkohol je najhujši strup. Iz tega je razvidno, zakaj tudi različno vplivajo na človeka ; kdor pije žganje, se zaradi tega tudi prej vpijani, kakor pri pivu ali vinu. Kako vpliva alkohol na človeško telo, o tem hočemo posebno govoriti.
Vprašal bi še kdo : kdo je človeka učil delati alkohol? Skoraj gotovo je, da pred vesoljnim potopom niso poznali vina ali opojnih pijač. Jedli so grozde in sadove, kakoršne dà narava. To je še dandanes v navadi v Mali Aziji in južni Arabiji. Grozdja ne stlačijo, temveč ga obesijo v klet in tam jemljejo celo leto. Tudi stari nàrodi, kakor Grki in Rimljani, so poznali vino „ sladko, ki ne vpijani" ; še sv. Avguštin govori o njem. Znali so zabraniti vrenje in s tem tudi, da se ni delal alkohol. Gotovo je pa pil vino očak Noe. Pravijo, da so morali ljudje slučajno priti do tega. Opazovali so, da nekateri sadovi začnejo vreti in potem vpijanijo. Kedaj se je to zgodilo, se ne vé natančno. Kitajci so menda že jako zgodaj znali delati čisti alkohol. Najbolj so se odlikovali v tem Arabci in od njih je prišel tudi v naše kraje; a stoletja je bil le zdravilo, še le od 17. stoletja je prišel v bolj splošno rabo ter postal dandanes strašna rana na nàrodnem telesu.	T.
Dopisi.
Iz Celovca. („P r o v o k a z e.“) Hripavo trobilo celovških neodrešenih Wolfovcev, zloglasne „Freie Stimmen", ne nehajo blatiti povodom zadnjega koncerta Mitroviških tamburašev udeleženih tukajšnjih Slovencev in med njimi najodličnejših rodoljubov, o katerih neprestano trdi, da jih je krčmar postavil pred vrata, ker so se drznili s tem, da se je na željo pretežne večine navzočega občinstva igrala pesem „U boj", tako nesramno izzivati „vitežki“ nemški nàrod! Na prvo zlagano poročilo se nam ni zdelo vredno odgovarjati, ali ker ne neha, mu povemo tem potom odkritega srca, da razumemo, četudi smo morda po njegovih mislih
	PODLISTEK.
	Blagodsa.
(Povest.	— Iz zapuščine f župnika Fr. Bup-a.)
V starodavnem času so sezidali grad Prosnica na vrhu Sbarbine. Stoji na dvesto čevljev visoki pečini in gleda dol na derečo Dravo, ki šumi okrog pečine v podjunsko dolino. V enajstem stoletju so ta grad na novo in obširneje pozidali. Aribo, okrajni grof podjunske doline, je vladal na njem. Bil je krut gospodar in trd sodnik. Ni znal druzega, nego pridno sukati meč, ni ljubil druzega od divjega lova in polnega bokala.
Tretji dan že vihrajo rudeča bandera izza grajskih lin, v znamenje, da je hudodelec obsojen na smrt. Mnogo bogatih trgovcev je prišlo koj prvi dan iz Velikovca prosit za obsojenca. Radi bi dali dokaj zlata, da bi se kazen le nekaj spremenila in se ne ravnalo tako nečloveško z ubogim obsojencem. Pa ničesar niso sprosili, — krvava bandera še vedno vihrajo! Veliko ljudij se je zbralo pred gradom, kakor se pogosto godi ob takih priložnostih. Privrelo je radovednih zijalcev iz bližnjih in daljnih krajev. Kdo je neki nesrečnež, ki ga bodo danes usmrtili?
,,Blagodsa je", zareži neki strežaj, „slovenski rob in suženj kakor ti, zraven pa pravi klatež in potepuh." — „Blagodsa?“ se zavzame oni ; „saj ga poznam ! Ubežal je mojemu gospodu Wildensteinu pred tremi leti, vzel je tudi ženo in otroke seboj. Kaj je mar pregrešil, da mu gre za glavo?4
„Tat je", mu odgovori strežaj; „potepa se po naših gorah in postreli nam zveri, karkoli jih zaleze ; bil je že dostikrat zaprt in ostro kaznovan, a nič ga ne vstraši. Grof mu je zapretil, da ga usmrti, če mu ukonča še kako zver, a glej, koj druzega dné nam posmodi najlepšega jelena."
„Kaj pa se mu zdaj zgodi," vpraša nekdo radovedno. — „Na živega jelena ga pripnó, jelena pa spodijo v goro, kakor' mačko iz kuhinje, če na ognjišču prevrne piskre."
„Bog mu pomagaj!4 vsklikne več pričujočih ; Bta ne ubeži več živ. Grof pač grdo ravna z jetniki." — „Odkar pomnim", pristavi sivolasi starček, „se ni zgodilo kaj tacega."
Med tem prijaha nekdo hitro po stezi pred grajska vrata. Duhoven je, in na prsih se mu sveti križec na zlati verižici. O, da bi bil škof Albuin, grofov sorodnik, si marsikdo misli, morebiti bi mu omečil okamenelo srce, jetnika pa bi spravil zopet na pravo pot, da bi pustil grešna dela, postal zopet priden in veren človek. Pa motili so se, ni bil Albuin, ampak blagi opat iz Osoj.
Ko pride pred grad, razjaha konja in gre proti vratom. Ravno ko pride pred nje, sliši znotraj klicati grofa: „Čas je potekel — pripeljite tatù!4 Duri na nasprotni strani se odpró in ven skoči jelen. Dva krepka moža ga držita za rogovile, na njem pa sedi Blagodsa. Bil je silno velik in močen mož, v kožuhovino oblečen in na jelena privezan. Na glavi nima ničesar, ampak dolgi lasi so mu ob enem klobuk in kapa. Ko ga zagleda opat, se mu jako zasmili, pa kako mu hoče pomagati? Kapico svojo sname z glave in stopi trdno pred grofa z besedami: „Slišal sem, da ravnate z
nekim kristjanom grdo in nečloveško. Še preden je zoril dan, sem se napotil, da pridem še ob pravem času. Dolgo sem hodil, ker sem moral jahati po stranskih potih ; voda je vsled dolgega de-ževanja nastopila iz vrbskega jezera po dolini, pa hvala Bogu še nisem prepozen, še sem prišel o pravem času."
Grof ga zavrne: „Bi prišli mar že pred tremi dnevi, predno sem ga obsodil, tudi tedaj bi bile zastonj vaše prošnje!"
»Vsaj pomislite, grof,4 mu odgovori opat, „da nadomestujete tukaj cesarja, da nadomestujete kot sodnik tudi Boga, namesto njega sodite. Bodite tedaj milostljivi, da dobite tudi Vi milost pri Bogu. Pride čas, morebiti že kmalu, da bo treba odgovor dajati pred sodbo božjo! Pomislite to, in ne bodite tako trdosrčni! Za pet ran Kristusovih vas prosim, ne kaznujte tako ostro in kruto!"
Pa govorenje opatovo je zaman, grof se ne dà omečiti, samo toliko časa še privoli, da se nesrečni more spovedati. Komaj pa se spravi z Bogom in s svetom, prerine skoz množico fantič kakih dvanajst let in kliče s solznimi očmi: „Oče, Bog vas obvari! Pravijo, da ne ubežite več živi. Kaj pa bomo sedaj mi in mati?" — »Povej jej", reče Blagodsa bolj tiho, „da še nisem mrtev". — Več ne more govoriti, grof je ukazal jelena spustiti, ta pa dirja naravnost proti bližnji hosti.
*
* *
Ljudje so se kmalu razšli, pomilovaje nesrečnega Blagodsa; le opat je ostal še vedno tam in gledal v enomer tja, kamor je bežal jelen. Ko ga
Dražbe.
(Kratice: y1. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Celovec. Dné 6. junija ob 10. uri, posestvo na Gorčici, d. ob. Št. Tomaž, vi. št. 16. cena 12.460 K. najnižja ponudba 8848 K.
Dné 30. apr. ob 11. uri, posestva grajščine Smerče nad Celovcem, obsegajoče grajščino in 5 kmetskih posestev.
Pliberk. Dné 21. apr. ob tl. uri, Rožejevo posestvo v B er d in j ah, vi. št 3, d. ob. Berdinje. Cena 5999 -BT, najnižja ponudba 4062 K.
Št. Pavel. Dné 19. apr. ob 11. uri, polovica Terezije Kozman Stosl-evega posestva, vi. št. 5., d. ob. sv. Duh. Cena 3292 K, najnižja ponudba 2208 K.
liOterljslse številke od 7. aprila 1900. Line	43	56	55	57	76
Trst	60	90	29	74	86
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
Ustnica uredništva.
Vsem prijateljem in sotrudnikom, vsem bralcem želimo srečno veliko noč in veselo Alelujo!
Več dopisov, poročil in novic smo morali odložiti, ker nam primanjkuje prostora!
NAZNANILA.
Vabilo.
Ker se letni otožni zbor „hranilmce in posojilnice v Št. Janžu v rožni dolini44
zaradi obolelosti poročevalcev ni mogel vršiti dné 25. sušca t. L, prisiljeno je podpisano načelništvo sklicati
19“ Mlin,
kateri ima 3 tečaje in stoji blizo velike ceste pri Vrbi, se dà v najem, ali pa na račun. Več pové Ivan Černič, župan v Logavesi, pošta Vrba na Koroškem.
Brady-jeve
želodčne kapljice
(prej Marij acci j ske želodčne kapijice)
pripravljene v lekarni „pri ogerskem kralju"
C.Brady-a na Dunaju L,Fleischinarktl,
so starodavno in znano pomagilo, ki krepča želodec pri slabi prebavi in želodčnih težavah.
Ena steklenica stane .	.	.	40 kr.
Dvoj nata steklenica....	70 ,,
Zopet moram opozarjati, da moje kapljice ponarejajo. Pazi se naj torej pri nakupu na zgornjo varstveno znamko s podpisom C. Brady in zavrne se naj vsak izdelek, ki nima zgornje varstvene znamke in podpis C. Brady.
Želodčne kapljice
(prej Marijaceljske želodčne kapljice) so zavite v rudeče škatljice in imajo podobo Marijaceljske matere božje kot varstveno znamko. Pod varstveno znamko mora biti zraven stoječi podpis
Posamezni deli so navedeni.
Želodčne kapljice se pristne dobivajo v vseh lekarnah.
Služba organista in cerkovnika
v Vetrinju se oddà do 1. majat. 1. Dohodki: Lepo stanovanje (dve izbi in kuhinja); 260 kron iz občinske blagajnice in okoli 20 kron na mesec od cerkvenih opravil. Na glasoviru izvežbani si lahko pridobijo še drugi postranski zaslužek. Želeti je, da se prosilci predstavijo g. župniku v Vetrinju.
Svoji li svojim!
Ka.rol Tratnjjs,
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode,
stolne ulice št. 1. — v Mariboru — Domgasse 1.
Priporočam se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstoj-ništvom in dobrotnikom za naročila različnega S»~ cerkvenega orodja, "WS kakor monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev (lustrov), svečnikov, križev itd., katere izdelujem iz različnih kovin, iz zlata, srebra ali bronza, ah tudi iz samo pozlačene in posrebrene kovine. — Izdelujem vse po najnovejših uzorcih, strogo po cerkvenih _ pravilih. Staro orodje in posodo prav * dobro popravljam, pozlatim ali posre-V brini v ognju. — Priznalna pisma na 1 ~ ^»razpolago. Delo umetniško. Cene nizke, vse svoje izdelke jamčim.
drugi občni zbor
na belo nedeljo, t. j. dné 22. aprila 1900, po-poludne ob 3. uri
v gostilni „pri Činkovcu“ v Št. Janžu
po navadnem dnevnem redu.
K obilni udeležbi vabi prav uljudno vse ude
nacelništvo.
Posestvo
na Spodnjem Koroškem, obstoječe iz zidane hiše, gospodarskih poslopij in polja za kakih 25 birnov posetve ter precej gozdov, se prav ceno prodà. — Več pove Janez Koprivnik p. d. Šranc v Kutah, pošta Šmihel pri Pliberku.
Lepo posestvo,
ležeče v Ubučali, katero obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij in ima 80 birnov posetve ter nekaj gozdov, se pod prav ugodnimi pogoji prodà. — Ponudbe na Valentina Božič, gostilničarja v Šmihelu pri Pliberku.
Uljudno naznanjam, da preselim 1. aprila tega leta svojo
trgovino s špecerijskim blagom in barvami
iz tukajšnjega glavnega trga v hišo g. Lovrenca Maurer-ja, peharja, štev. 7. v ulici „Ankers-hofengasse44. Tja se z glavnega trga pride mimo okrožne lekarne (Kreis-Apotheke).
Se zahvaljujem za doslej mi izkazano zaupanje ter se priporočam za naklonjenost tudi v prihodnje. Prizadeval se bodem svojim odjemalcem le z dobrim blagom po najnižji tukajšnji ceni postreči.
V Beljaku, v marcu 1900,
Pavl Komac.
Tovarna za stolpne ure
Rih. Liebing-a
zapriseženega izvedenca in cenitelja c. k trgovinskega sodišča na Dunaju in c k mestnega del. okrajnega sodišča Dunaj, XIII. okraj,
Dunaj, XIII./10.
Speisingerstrasse 66,
izdeluje izključno le stolpne ure za cerkve, mestne hiše, gradove, vojašnice, šole, tovarne itd. po najnovejši, najboljši sestavi in trdni izpeljavi, kakor vsaktere poprave stolpnih ur. — ‘.Cerkvam in občinam dovoljujem tudi plačevati v obrokih.
<

Kathreiner
je samo pravi v znanih
Kathreinerjevich zavojih!
Zatoraj nikoli v odprtih ali v drugih za preva-ranje računajočih ponarejenih zavojih.
Kathreiner Kneippova sladna kava
*je najukusnejša, kakor tudi edino zdrava in zraven tega najcenejša primes k bobovi kavi.
Kathreiner Kneippova sladna kava
bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom v stotisoč družinah použita.


Kathreiner Kneippova sladna kava
je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava prepove, najboljši nadomestek.
Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja:
zaceloleto4 krone (2gld.).
Denar naj se pošilja pod napisom:
llpravništvo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XIX.
V Celovcu, 19. aprila 1900.
Štev. 16.
Rana na narodnem telesu.
(Nekaj za narodno gospodarstvo. *)
T. Pouka je treba!
.Oj žganje, ti nesrečna pijača,
Ti kuga, strup, ki človeštvo mori;
V žival človeka izpreobrača,
Telo in dušo mu pogubi!
<7bs. Stritar.
Če velja kje prislovica: ^Nevednost je mati vsake nerednqstiu, velja gotovo pri nezmernem uživanju opojnih pijač. To resnico je potrdila skušnja v vseh onih krajih, kjer se je začelo gibanje proti pijančevanju. Neštevilno vzgledov bi lahko našteli, in jih na primernem kraju tudi bomo, da ž njimi potrdimo resničnost svojih besedij. Pred vsem moramo reč, katere se hočemo ali moramo ogibati, dobro poznati; očitni sovražnik nikoli ni tako nevaren, kakor skrivni, kateri se nam čestokrat prilizuje kot prijatelj. Tudi pri tej priložnosti kličemo : Eabite svojo pamet, spoznavajte to, česar se poslužujete, in kar vas stane veliko denarja. A že na tem mestu moramo jasno reči. da sevé pamet sama ne bo izlahka koga rešila ali ga obvarovala pred strašnimi nasledki; pameti se mora pridružiti tudi srce in dobra»volja. Najboljši pouk ne velja nič, ako ne seže do srca in tam v volji ne obrodi obilno sadu. Zaradi tega tudi izjavimo, da nimamo namena podajati komu določil ali predpisov zaradi pijač. Ne pravimo, naj kdo pije ali ne, tudi ne, koliko naj kdo pije. Naš namen je, povedati resnico o raznih pijačah, sosebno o alkoholu, ki je v njih ; in razmotrivali bomo ter kazali nasledke, kakor jih nam podajate veda in skušnja. Vsak naj se pa ravna potem, kakor mu veleva pamet in srce, in če se kdo popolnoma pijačam odpové, je to le moč resnice.
Mnogo odraščenih ljudij je skusilo že na sebi moč pijače; vsak je gotovo videl kakega pijanca. Vprašati moramo: kaj pa dela prav za prav v pijačah, da omamijo človeka, mu vzamejo razum, odtegnejo telesne moči, da ne more hoditi in potrebuje precej časa, da se zopet povrne v prejšnji stan. Naravnost odgovorimo : To stori takoimeno-vani alkohol ali „geist“, ki se najde v vseh pijačah, katere se žgejo ali so morale vreti. Največ tega alkohola se najde v raznih žganjih in zaradi
*) Glej „Mir“-a številke 1., 2., 8. in 12. t. 1.
tega ima tudi le-to za človeka najslabše nasledke; pijančevanje z žganjem je tudi med nami najbolj razširjeno iu nam največ škoduje. Zoper žganje in njegovo škodljivost se mora tudi v prvi vrsti obrniti naše prizadevanje; a tudi o pivu in vinu bomo povedali resnico, da bo naš pouk popolen.
Kaj je alkohol?
Beseda je prišla k nam iz Arabije, ker tam so zdravniki najprej delali alkohol. Pravimo: „de-lali“, zakaj alkohol se v naravi ali natori nikjer ne dobi. Razne tvarine, katere imajo v sebi sladkor, dajo alkohol, ako jih pustiš vreti ali jih žgeš. Alkohol se dobivlja torej iz raznega sadja (pred vsem iz grozdja, potem iz hrušek, jabolk, črešenj, češpljev, fig), nadalje tudi iz raznih vrst žit, kakor tudi iz strdi in mleka, celo iz slame, sena, bombaža, popra, papirja in žagovine delajo alkohol. Najnovejše je to, da se je celo posrečilo iz ogla in apna delati to tvarino iu v nevarnosti (??) smo, da se s časom zapijejo celo naše — goré!
Vse imenovane tvarine v naravi nimajo alkohola. Grozdja, sadja, žita, strdi, mleka, krompirja jej kolikor ti ljubo, in ne boš pijan; še le če jih žgeš ali pustiš vreti, se naredi v njih špirit ali alkohol.
Kako se dela pri vrenju alkohol, tega ne bomo opisovali ; omenimo le, da se tudi v kvasu, katerega je gospodinja zmešala med moko, dela alkohol, samo da ga potem vročina iz peči izžene, drugače bi se vpijanili tudi na kruhu. Če se razne tekočine žgejo, kakor pivo ali žganje, ni razumeti to, kakor bi se alkohol še >?■ delal ; ta mora že po-pred biti v raznih tvarinah, in če se te tvarine žgejo, se alkohol le izloči od drugih snovij, tako da je več ali manj čist. Alkohol je vedno enak, naj bo iz te ali druge tvarine. Zaradi tega „de-lajo“ tudi dandanes vina, in ker je alkohol vedno enak, tudi najspretnejši veščak ne more razločiti, je li „vino“ res iz grozdja ali iz krompirja, ali celo iz — žagovine.
V tem so si torej vse pijače enake. Razlikujejo se v tem, da imajo razne tekočine še razne druge snovi ali tvarine, katere jim dajejo poseben izgled, okus ali duh. V žganju je zraven alkohola takoimenovana patoka (fuzl), ki je jako strupen. Najmanj ga je v vinskem žganju, največ v onem ! iz krompirja.	<
Druga, veliko imenitnejša razlika pa obstoji v tem, da imajo razne pijače alkohol v različni množini. Pri 100 litrih navadnega mošta je 2 do 7 litrov čistega alkohola, pri pivu 3 do 5, pri vinu 5 do 18, pri žganju 40 do 50 ali še več. Če kupi tedaj kdo liter žganja, mora ob enem kupiti pol litra vode. Čisti alkohol je najhujši strup. Iz tega je razvidno, zakaj tudi različno vplivajo na človeka ; kdor pije žganje, se zaradi tega tudi prej vpijani, kakor pri pivu ali vinu. Kako vpliva alkohol na človeško telo, o tem hočemo posebno govoriti.
Vprašal bi še kdo : kdo je človeka učil delati alkohol? Skoraj gotovo je, da pred vesoljnim potopom niso poznali vina ali opojnih pijač. Jedli so grozde in sadove, kakoršne dà narava. To je še dandanes v navadi v Mali Aziji in južni Arabiji. Grozdja ne stlačijo, temveč ga obesijo v klet in tam jemljejo celo leto. Tudi stari nàrodi, kakor Grki in Rimljani, so poznali vino „sladko, ki ne vpijani“ ; še sv. Avguštin govori o njem. Znali so zabraniti vrenje in s tem tudi, da se ni delal alkohol. Gotovo je pa pil vino očak Noe. Pravijo, da so morali ljudje s 1 u č aj n o priti do tega. Opazovali so, da nekateri sadovi začnejo vreti in potem vpijanijo. Kedaj se je to zgodilo, se ne vé natančno. Kitajci so menda že jako zgodaj znali delati čisti alkohol. Najbolj so se odlikovali v tem Arabci in od njih je prišel tudi v naše kraje; a stoletja je bil le zdravilo, še le od 17. stoletja je prišel v bolj splošno rabo ter postal dandanes strašna rana na nàrodnem telesu.	T.
Dopisi.
Iz Celovca. („P r o v o k a z e.“) Hripavo trobilo celovških neodrešenih Wolfovcev, zloglasne „Freie Stimmen“, ne nehajo blatiti povodom zadnjega koncerta Mitroviških tamburašev udeleženih tukajšnjih Slovencev in med njimi najodličnejših rodoljubov, o katerih neprestano trdi, da jih je krčmar postavil pred vrata, ker so se drznili s tem, da se je na željo pretežne večine navzočega občinstva igrala pesem „U boj“, tako nesramno izzivati „vitežki“ nemški nàrod! Na prvo zlagano poročilo se nam ni zdelo vredno odgovarjati, ali ker ne neha, mu povemo tem potom odkritega srca, da razumemo, četudi smo morda po njegovih mislih
Blagodsa.
(Povest. — Iz zapuščine f župnika Fr. llup-a.)
V starodavnem času so sezidali grad Prosnica na vrhu Skarbine. Stoji na dvesto čevljev visoki pečini in gleda dol na derečo Dravo, ki šumi okrog pečine v podjunsko dolino. V enajstem stoletju so ta grad na novo in obširneje pozidali. Aribo, okrajni grof podjunske doline, je vladal na njem. Bil je krut gospodar in trd sodnik. Ni znal druzega, nego pridno sukati meč, ni ljubil druzega od divjega lova in polnega bokala.
Tretji dan že vihrajo rudeča bandera izza grajskih lin, v znamenje, da je hudodelec obsojen na smrt. Mnogo bogatih trgovcev je prišlo koj prvi dan iz Velikovca prosit za obsojenca. Radi bi dali dokaj zlata, da bi se kazen le nekaj spremenila in se ne ravnalo tako nečloveško z ubogim obsojencem. Pa ničesar niso sprosili, — krvava bandera še vedno vihrajo! Veliko ljudij se je zbralo pred gradom, kakor se pogosto godi ob takih priložnostih. Privrelo je radovednih zijalcev iz bližnjih in daljnih krajev. Kdo je neki nesrečnež, ki ga bodo danes usmrtili?
„Blagodsa je“, zareži neki strežaj, „slovenski rob in suženj kakor ti, zraven pa pravi klatež in potepuh.11 — nBlagodsa?41 se zavzame oni; „saj ga poznam ! Ubežal je mojemu gospodu Wildensteinu pred tremi leti, vzel je tudi ženo in otroke seboj. Kaj je mar pregrešil, da mu gre za glavo?«
„Tat jeu, mu odgovori strežaj; „potepa se po naših gorah in postreli nam zveri, karkoli jih zaleze ; bil je že dostikrat zaprt in ostro kaznovan, a nič ga ne vstraši. Grof mu je zapretil, da ga usmrti, če mu ukonča še kako zver, a glej, koj druzega dné nam posmodi najlepšega jelena.«
„Kaj pa se mu zdaj zgodi,“ vpraša nekdo radovedno. — „Na živega jelena ga pripnó, jelena pa spodijo v goro, kakor" mačko iz kuhinje, če na ognjišču prevrne piskre."
»Bog mu pomagaj!« vsklikne več pričujočih ; sta ne ubeži več živ. Grof pač grdo ravna z jetnikih — „Odkar pomnim", pristavi sivolasi starček, „se ni zgodilo kaj tacega."
Med tem prijaha nekdo hitro po stezi pred grajska vrata. Duhoven je, in na prsih se mu sveti križec na zlati verižici. O, da bi bil škof Albuin, grofov sorodnik, si marsikdo misli, morebiti bi mu omečil okamenelo srce, jetnika pa bi spravil zopet na pravo pot, da bi pustil grešna dela, postal zopet priden in veren človek. Pa motili so se, ni bil Albuin, ampak blagi opat iz Osoj.
Ko pride pred grad, razjaha konja in gre proti vratom. Ravno ko pride pred nje, sliši znotraj klicati grofa: „Čas je potekel — pripeljite tatti ! « Duri na nasprotni strani se odpró in ven skoči jelen. Dva krepka moža ga držita za rogovile, na njem pa sedi Blagodsa. Bil je silno velik in močen mož, v kožuhovino oblečen in na jelena privezan. Na glavi nima ničesar, ampak dolgi lasi so mu ob enem klobuk in kapa. Ko ga zagleda opat, se mu jako zasmili, pa kako mu hoče pomagati? Kapico svojo sname z glave in stopi trdno pred grofa z besedami: „Slišal sem, da ravnate z
nekim kristjanom grdo in nečloveško. Še preden je zoril dan, sem se napotil, da pridem še ob pravem času. Dolgo sem hodil, ker sem moral jahati po stranskih potih ; voda je vsled dolgega de-ževanja nastopila iz vrbskega jezera po dolini, pa hvala Bogu še nisem prepozen, še sem prišel o pravem času.“
Grof ga zavrne : „Bi prišli mar že pred tremi dnevi, predno sem ga obsodil, tudi tedaj bi bile zastonj vaše prošnje!"
„Vsaj pomislite, grof,« mu odgovori opat, „da nadomestujete tukaj cesarja, da nadomestujete kot sodnik tudi Boga, namesto njega sodite. Bodite tedaj milostljivi, da dobite tudi Vi milost pri Bogu. Pride čas, morebiti že kmalu, da bo treba odgovor dajati pred sodbo božjo! Pomislite to, in ne bodite tako trdosrčni! Za pet ran Kristusovih vas prosim, ne kaznujte tako ostro in kruto!"
Pa govorenje opatovo je zaman, grof se ne dà omečiti, samo toliko časa še privoli, da se nesrečni more spovedati. Komaj pa se spravi z Bogom in s svetom, prerine skoz množico fantič kakih dvanajst let in kliče s solznimi očmi: „Oče, Bog vas obvari! Pravijo, da ne ubežite več živi. Kaj pa bomo sedaj mi in mati?" — „Povej jej“, reče Blagodsa bolj tiho, „da še nisem mrtev". — Več ne more govoriti, grof je ukazal jelena spustiti, ta pa dirja naravnost proti bližnji hosti.
*
* *
Ljudje so se kmalu razšli, pomilovaje nesrečnega Blagodsa; le opat je ostal še vedno tam in gledal v enomer tja, kamor je bežal jelen. Ko ga
„minderwartig“, vendar nekoliko več takta, kakor ljudje okrog omenjenega lista, in da smo, v edini pravilni odgovor na nečuveno vedenje dotičnega krčmarja, takoj plačali in odšli. Da se nas v Celovcu ne stavi pred vrata, kaže dejstvo, da Celovčani, in tudi najbolj zagrizeni izmed njih, prav radi sprejemajo naš denar, ki ga za vsako malenkost točno odštejemo, in boljši vednosti občinstva prepuščamo razsoditi, če se more to trditi v obče tudi od „vitezev“ okrog imenovanega lista. Naš denar pride večinoma le nemškim obrtnikom v roke, in ne bode nam težko, poiskati si svojih potrebščin drugod; če bodo imeli hvalisani in izzivani nemški obrtniki od tega korist, to naj presodi g. Lackner sam, kajti mi se bomo odslej naprej takih obrtnikov, ki hodijo po gostilnah, da ovajajo brez vsakega uzroka poštene ljudi urednikom nemških listov, prav radi izogibali. — Na nadaljno popolnoma zavito in krivo poročilo pa tudi danes ne odgovarjamo. Saj mora biti vsakemu Slovencu le v ponos, če se ga spomni kak tak list, kakor so „Freie Stimmen“. Le to moramo z žalostjo omenjati, da je nekega celovškega Slovenca, ki se je tudi udeležil gori omenjenega koncerta in je bil zaradi tega „prestopka“ od „Fr. Stimmen“ z drugimi vred „ver-nadert“, to napačno poročilo tako neznansko prestrašilo, da je skesan in s potrtim srcem se šel opravičevat k uredniku Lackner-ju za grozni „greh“, da je z drugimi vred poslušal Zrinskega koračnico, t. j. pesem „Uboj“. V zahvalo za to ponižnost dobil je od tega visokega gospoda milostno odvezo. Zadnja številka „Freie Stimmen" objavlja namreč pod imenom „Provokaze“ te-le vrstice: „Guspod J. J. (imena ne imenujemo) nas prosi naznaniti, da pri zadnjem izzivanju (!?) Slovencev v hotelu „Grommeru ni bil nikakor udeležen, ampak da se je koj po njega začetku (t. j. po začetku izzivanja) odstranil." — Tako dejanje sodi se samo. Hvala Bogu, da imamo še mnogo možatih Slovencev!
Iz Beljaka. (Razno.) Pa še reci kdo, da Beljačani ne napredujemo! Sedaj dobimo celo svojega lastnega lutrovskega pastorja. Naši nemški bratci so si ga naročili naravnost iz „rajha“, iz blažene Prusije. Heinzelman mu je ime in v njegovo službo ga bodo slovesno vpeljali eno prihodnjih nedelj. Glavna naloga mu bode: delati za „A11-deutschland". — Dné 8. t. m. je umrl tukajšnji ka-varnar Fr. Streit, star 49 let. — Naselil se je tù nov zdravnik dr. Kreiner.
Iz Pliberka. (Šolske zadeve.) Dné 4. apr. je bilo tukaj v navzočnosti g. okrajnega glavarja posvetovanje županov velikovškega okraja in dopolnilna volitev za okrajni šolski svet na mesto umrlega g. Jožefa vit. Metnica. Izvoljen je fužinski oskrbnik gosp. Glančnik iz Možice. Od 22 glasov je dobil 14. Slovenski župani so volili gosp. Reša, ki je z 8 glasovi ostal v manjšini. Prav značilno je, da nemškutarski župani kmetskih občin raji glasujejo za gosposkega kandidata, kakor da bi volili zastopnika iz svoje srede. Se-li smemo potem čuditi, da se v šolskih zadevah tako malo ozirajo na kmetske potrebe? — V tukajšnji krajni šolski svet je izvoljen namesto pok. Metnica trgovec Wozonig. Načelnikom je izvoljen zdravnik dr. Ho-ferer, njegov namestnik je Štef. Maier. Kajpak so vsi strogo „nemškega“ mišljenja.
Iz Kotmarevasi. (Slavnemu „napred-
nemu“ občinskemu odboru v Kotmari-vasi.) V „Miru“ z dné 25. jan. t. 1., št. 4., se je stavilo javno vprašanje, ali in kako more sl. občinski odbor, oziroma obč. predstojništvo občine Kot-maravas opravičiti postopanje, da so se, ker se je zemljiščni davek od njiv vsled revizije davčnega katastra nekoliko znižal, nastavile občinske in šolske doklade za leto 1898. in 1899. še vedno po razmerju starega, t. j. višjega direktnega davka. Tako smo morali vplačati v teh dveh letih 8% občinskih in šolskih doklad preveč. Za leto 1898. je prišlo 82°/0 občinskih in 10°/0 šolskih doklad, namesto 28°/o in 6% ! za leto 1899. pa 290/0 občinskih in 14°/o šolskih, namesto 25°/0 in 100/0 (iz-vzemši v Vetrinj všolane vasi z davkom nad 600 goldinarjev, katere so vsled tega vplačale 19% namesto 15% šolskih doklad za šolo Vetrinj). Da bi občinskemu predstojništvu Kotmirskemu ne bilo znano, da se je davek že v teh dveh letih znižal, je nemogoče, ker vsi odborniki plačujejo davke in je tudi županu Sablatniku že lansko leto nek davkoplačevalec povedal v obraz, da je občinskih in šolskih doklad po razmerju sedanjih davkov preveč nastavljenih, ga na mogoče posledice opozoril, in rekel, naj se mu preveč predpisane doklade opustijo. Župan je takrat rekel, da naj se, kar je predpisano, vplača, in potem se bode preveč vplačano od občine nazaj dobilo. — Stavimo tem potom v drugič nujno javno vprašanje: 1. Ali je občinskemu predstojništvu znano, da se je direktni davek v celi občini že za 1. 1898. in 1899. precej (čez 500 gld.) znižal, in smo vsled tega te dve leti 8% občinskih doklad nepostavno preveč vplačali? — 2. Ali in kako more sl. obč. odbor tako postopanje proti davkoplačevalcem opravičiti? — in 3. Ali hoče potrebno ukreniti, da se v letih 1898. in 1899. preveč vplačane občinske in šolske doklade vsem posestnikom povrnejo? — Visoki deželni odbor koroški, oziroma sl. c. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu pa prosimo v drugič, da se izjavi, kaj pravi k temu nepo-stavnemu postopanju našega slavnega občinskega odbora? v	Več davkoplačevalcev.
Iz Št. Lenarta pri sedmih studencih. (Nov križev pot) za našo farno cerkev izdeluje gosp. Peter Markovič, akademični slikar iz Rožeka, sedaj še na Dunaju. Kakor smo že poročali, napravil je ta umetnik za našo cerkev že tri lepe podobe. Križev pot, ki ga izdeluje sedaj, je naročil nek dobrotnik, ki pa hoče ostati skrit.
Iz Podgrada. (Požar.) V sredo dné 11. t. m. popoludne je pogorelo pri Reberniku vse pohištvo. Rešili niso nič, tudi obleka je zgorela, ker ni bilo ljudij za pomoč in gorelo je naglo. Zažgali so otroci, ki so se igrali z ognjem v skednji. Posestnika ni bilo doma; prišel je iz Celovca, ko je bilo razun zidov vse vpepeljeno. Zavarovan je bil le za pohištvo na 1100 gld.
Iz Št. Štefana ob ZIM. (Naše konsumno društvo) je imelo dné 25. sušca svoj letni občni zbor, kateri je društveni račun od preteklega leta enoglasno sprejel in potrdil. Z veseljem se je vzelo na znanje, da je bil promet v preteklem letu večji kakor prejšnja leta. Za prodano blago se je sprejelo 18.595 gld. 46 kr., za nakupljeno blago se je izdalo 16.656 gld. 13 kr. Skupni upravni stroški iznašajo 1696 gld. 71 kr. ; za tu ušteti užitninski davek se je plačalo 312 gld. 89 kr., za različno
voznino 742 gld. 75 kr., v konsumu nastavljenim osebam za njih delo 434 gld. 15 kr. ; potem pa pridejo še različni drugi stroški, čistega dobička je bilo 840 gld. 95 kr. ; od te svote odločil je društveni odbor 428 gld. 25 kr. za dividendo, ostalo pa, namreč 412 gld. 70 kr., za rezervni fond, tako da je ta rezervni fond zdaj narastel že na 834 gld. 48 kr.; ker kaže bilanca iz prejšnjih let še na-daljnih 314 gld. 1 kr. gotovine, katera se ob svojem času ni porabila za dividendo in tudi za pravi rezervni fond, tako ima zdaj konsumno društvo 1148 gld. 49 kr. lastnega premoženja. Treba je bilo tudi voliti društvenega načelnika, oziroma ed-nega odbornika; kajti dné 10. svečana je umrl načelnik kons. društva, blag in občespoštovani Janez Mihorl, p. d. Cene, v Žužalečah. Svoje sožalje pokazali so vsi zborovalci s tem, da so se vzdignili od svojih sedežev. Namesto rajnega se je izvolil za' načelnika prejšnji njegov namestnik Boštjan Hebein, p. d. Peček, v katerega hiši se je ravnokar zborovalo. Ko je bil potrjen račun, končana volitev in poslovodju kons. društva določena letna plača, so prišli na vrsto razni nasveti in vprašanja. Marsikatera reč se je tu prerešetala in pojasnila, kar je povsem hvale vredno, kajti občni zbori imajo razun potrebnih volitev in odobrenja računov posebno tudi ta namen, da se ljudstvo tu o namenu in delovanju svojih društev dobro pouči, in da odbor tu udom pojasni reči, katerih morebiti ne zastopijo ali ne vejo. Vsi zborovalci so bili s tem zborovanjem jako zadovoljni in pričakovati je, da bode kons. društvo v tekočem letu še bolj napredovalo, posebno ko so prvotne težave in ovire skoraj že do cela premagane.
Iz Vrat. (Velik požar.) Velikonočno nedeljo ob l/45. uro popoludne je Strajoves zadela strašna nesreča. V hiši p. d. pri Švajku je začelo goreti in vsled velikega vetra se je ogenj tako hitro razširjal, da je v dveh urah vpepelil 21 hišnih številk, s skednji vred 50 poslopij. Zažgali so 4- do 10 letni otroci, ki so igrali z ognjem. Nesreča je tako naglo nastala, da so ljudje komaj rešili živino in le v nekaterih hišah najpotrebnejše reči. Nekaj drobne živine pa je ogenj vendar pokončal. Revščina pošebno nekaterih pogorelcev je velika. V naši župnijski cerkvi na Vratih se je danes (velikonočni pondeljek) med službo božjo na besedo našega g. župnika nabralo 40 K za nesrečne pogorelce. Bog povrni vsem darovalcem stoterno!^
Iz Železne Kaple. (Umrljivost. — Nesreča na Obirju.) Kakor drugekrati, se je tudi letos oglasila občeznana bolezen influenca, ljudje ji pravijo „favlencija“. Posebno hudo pa je razsajala letošnjo zimo pri nas. Ljudje so začeli jako bolehati, pri čemur je gotovo tudi veliko vplivalo neugodno vreme. Umrlo jih je dosedaj v novem letu že 36, med temi samo meseca sušca 18. Neki dan jih je bilo kar 6 na mrtvaškem odru. — K že omenjeni nesreči na visokem Obirju je dostaviti, da je dosedaj bilo vse iskanje po Francetu Možganu zastonj. Odtod, kjer je pustil koš, sledili so ga še nekaj časa. Šel je namreč ob tele-foničnih drogih, hoteč si tako skrajšati pot. Po sledu so spoznali, da je prišel do nekega kraja, kjer sta na obeh straneh jarka. Ker je bila megla in je bilo vse zamedeno, je bržkone zdrknil v kak
opazi grof, ga pokliče k sebi in ga povabi na obed. Opat mu odgovori: „Nikakor ne bi mogel obedovati z možem, ki tako grdo kaznuje ! Tudi se mi jesti ne ljubi, ker mi je vedno v mislih in pred očmi nesrečni Blagodsa, poškodovan, raztrgan, pobit in umorjen na živem jelenu. Tudi danes ni prvokrat, da se postim od jutra do mraka, tedaj Bog vam mil, srečno!" Opat zajaha konja in počasi jezdi doli po stezi.
Potoma pa dojde Blagodsevega dečka, podeli mu pest zlatov in pravi: „Povej materi, da se ne jokajo preveč, ampak si poiščejo kako zapuščeno bajto, tacih je dovolj, ker so posestniki v poslednji vojski umrli. Tam naj obdelujejo mati polje, sejejo bob in lečo. Da si pa morejo kupiti semena in do žetve gladd ne trpite, prinesi materi to-le, in povej jej, kaj sem ti naročil."
S tem odide. Fantič še nikoli ni videl toliko denarja, kolikor ga drži sedaj v pesti. Nekoliko veselejši hiti domu in pové materi, kar je videl in slišal. Ona pa vrže žalostno denar na mizo in joka. „Čemu nam bo denar, ker ni več očeta? Kaj hočemo početi sami?" — Tako joka in stoka, otrokom pa reče : „Pojdite in poiščite po gori suhovine, da bo kaj netila za južino." Prebivala je v nekej votlini zraven gore. Čez nekaj časa pa zasliši neko nenavadno stopanje zunaj in v mislih, da je kaka divja zver, kliče otrokom: „Bežite, bežite!"
Pa ni bila divja zver, ampak — Blagodsa, ne na hrbtu jelena, ampak z jelenom na hrbtu! Pred durmi ga telebi na tla, in ta, sicer tako divji mož objame strastno drago ženo in otroka. Čeravno surov človek, je vendar živel lepo s svojo ženo in prisrčno ljubil svojo deco.
Zdaj še le začne pripovedovati. „Zver je strašno težka," pravi, „komaj sem jo donesek Noge me tudi hudo bolijo, bile so trdo zvezane; to mi je najhuje djalo, da si dolgo pomagati nisem mogel."
—	nKako pa ste počeli, oče“, vpraša mlajši fantič, „da ste jelena zmagali?"— „Bilo je hudo dovolj," odgovori Blagodsa, „ker zver je močna. Ko so spustili jelena, se je ta koj podal proti gori. To je bilo za-me najnevarnejši, zakaj med vejami in drevjem se bi strašno odrl in poškodoval. Ko tedaj dirja z menoj čez travnik, se nagnem naprej in pregriznem z močnimi zobmi vrv, ki mi je vezala roke. Zdaj sem imel vsaj prosti roki. Ko pridem malo med grmovje, da me iz gradil niso več videli, primem z desno roko desni jelenov rog, z levo pa levi, mu obrnem glavo nazaj in prekrhnem jelenu zatilnik, da telebi na tla. Pa še dovolj sem imel opraviti, da si rešim noge; bile so trdo zvezane, noža pa nisem imel. Zver je čudno lepa, nisem je hotel pustiti tam, nesem jo toraj s seboj.
—	Zdaj pa pojdi Tonček, pomagaj mi, da oderem jelena, ti pa, draga moja, mi spečeš najlepši kos, lačni smo menda že vsi."
Tudi fanti začn6 pripovedovati, kaj so počeli, dokler očeta ni bilo, žena pa prinese denar, ki so ga dobili od gospoda opata. Ko Blagodsa vse to sliši in zve, pravi: „Bog povrni milost opatu; denar je dober, svet pa, ki ga je nam dal, je še boljši.* Vsi so sklenili, da se podajo še v ti noči na pot v kak drugi kraj.
Tako se je tudi zgodilo. Daleč od tega kraja, blizo osojskega jezera najdejo za novo stanovanje primeren kraj. Tam se naselijo in srečno so živeli še mnogo let. Blagodsa si je napravil malo
bajtico; dve njivi, mali travnik, koza in kravica bilo je njih posestvo; prav srečno in zadovoljno so živeli.
Smešničar.
*	V kavarni. V neki kavarni je gost ravno plačal in hoče oditi, pa ne more najti svojega klobuka. Pokliče natakarja ter pokrivalo od njega zahteva. — Kaj to mene briga, mu odgovori strežaj ; kamor ste ga djali, tam ga dobite, kaj mislite, da sem ga vam jaz pojedel? — Gost: Osel, kdo vé; vsaj je bil iz — slame!
*	Pijan vojak sreča svojega stotnika ter ga hoče dostojno pozdraviti, ali nikakor se ne more postaviti mirno. „Tepec!“ zagrmi stotnik nanj, „menda si se ga že zopet preveč navlekel, da ne moreš mirno stati!* Vojak odgovori: „Gospod stotnik, saj ni res ; pijan nisem, le dvojno vino sem pil, črno in belo, pa me vleče prvo sem, drugo tja."
*	Nepremišljeno. Profesor vpraša učenca pri skušnji: „Kaj boste storili najprvo, ko vam prinesejo zmrznjenca?" — „Drgnil ga bom po životu s snegom." — Profesor: „Prav! Kaj pa, če ne boste imeli snega pri roki, n. pr. po leti?"
*	Hudo maščevanje je doletelo neko prusko sodnijo. Nek kmet se je vsled obsodbe tako razsrdil, da je slavni sodniji poslal pismo polno psovk in priložil — 50 uši. Obljubil je, da jih še pošlje.
*	Občinski tajnik: „Ne vem, kaj bi zdaj naredil: Podhostnika sem že zapisal med mrtve ; zdaj se je pa spet oživil!" — Župan: „Pa ga zapišite med novorojence."
jarek, kjer leži globoko pokopan pod snegom. Odtod, kjer se je ponesrečil, je po letu samo še pet minut do koče; bil je tedaj že blizu svojemu cilju, a prijela ga je še prej kruta smrt. Morebiti bi se vse to ne zgodilo, ko bi ga ne zadržali v Železni Kapli na telefonični postaji. Hotel je iti še ob lepem vremenu naprej, a moral je drva cepiti. Sploh je moral tam delati, ko je bilo lepo, pri slabem vremenu pa je moral na Obir. Za svojih borih 20 gld. na mesec je trpel dovolj, ko se mu je vrh tega, da je moral po zimi vsak teden enkrat iti na Obir, še nalagalo drugo delo, kar ni spadalo v njegovo službo. Po letu je imel 23 gld., za kar pa je moral trikrat na teden iti na Obir, včasi še vsak dan. Gotovo je bila njegova plača premajhna, in posebno, ker je bil v vedni nevarnosti, po letu, ko se je ob času neviht moral bati, da ga ne zadene strela, ki šviga okoli človeka na vse strani. Po zimi pa je velik sneg, burja brije, da se ne vidi nikamor. Kako lahko je mogoče, da človek opeša ali pade v prepad. Umestno bi bilo tedaj, da bi hodila po zimi dva človeka skupaj, da bi ne bilo tako nevarno, nadalje bi se naj ne pošiljal človek ob času največje burje na tako višavo. Dobro bi tudi bilo, če bi društvo, ki daje temu človeku plačo, ga zavarovalo pri zavarovanju za življenje, da ima v slučaju smrti vsaj zapuščena družina podpore. Dà, žalostna je taka smrt, posebno, ko se ne vé, kje je ponesrečenec. Uboga žena je vsa pobita že zavoljo tega, ko vé, da njen mož ni pokopan na pokopališču, ampak da je zasut v kakem jarku pod težkim snegom. In kakor je pri ljudstvu že stara navada, če se kdo ponesreči in ga ne morejo najti, da pravijo, da potem tako dolgo dežuje, dokler ga ne najdejo, tako se govori tudi sedaj, da je slabo vreme zadnjih dnij navstalo le zavoljo tega, ker Možgana ne morejo dobiti, kar je seveda le prazna vera.
Iz Zilske doline. (Drobne novice.) Zdravniško mesto v Št. Štefanu nastopil je z dnem 18. apr. dr. Ver dr os s iz Inomosta. — Občinski odbor na Brdu je imenoval g. nadučitelja J. So-cher-ja, ki je prestavljen v Podklošter, častnim občanom. — Da bolj štedijo z denarjem, bodo v postajah zilske železnice skrčili število uradnikov. — Snega je letos namedlo toliko, kakor malokdaj poprej. Še sedaj ga leži zlasti na senčnih straneh zelo veliko. — Šolo na Brdu bodo razširili v tri-razrednico.
Ifjl Novlčar. Bll
Na Koroškem.
(„Freie Stimmen“ se vjedajo!) Veleslavni list poslanca Dobernika, katerega urejuje velemodri gospod Lackner, hudo holeha na sušici, kaj čuda torej, da je prav občutljiv. Kakor kaka stara ba-bura se vjeda ob vsem, kar mu ni po volji. Da „Mir“ pazno zasleduje početje gotovih ljudij, ki so v c. kr. službi, ki pa delajo v raznih nemških društvih zoper nas, gospòdi okoli „Fr. St.“ ni po volji. Dné 28. marca so se zaletele v nas zavoljo izjave, ki smo jo dali g. dr. Angerer-ju in na vse grlo tam kričijo o „Vernaderung“, o „unanstandige Angriffe4* itd. Isto ponavljajo tudi dné 14. aprila. Skoda črnila, da bi se prepirali z listom, kakoršen so „Fr. Stimmenu. Zato samo vprašamo: Kdo pa zna bolj „vernadern“, kakor ravno „Fr. St.“?? Kako pa naj se imenuje pisarenje tega lista, ki je tolikokrat denunciral slovenske profesorje brez povoda, samo da jim škoduje!? Kaj vse so pisale „Fr. St.“ samo zoper prof. Apih-a, n. pr. ko je bil še ravnatelj višji dekliški šoli na pripravnici, ko je bil izvoljen v odbor Mohorjeve družbe itd? In ali niso ravno „Fr. St.“ dné 7. t. m. napadle na najgrši način nemške profesorje tukajšnje gimnazije, ker so se izrekli za duhovne vaje srednješolske mladine? In kako ostudno napadajo dné 11. apr. slovenske rodoljube celovške, ki so se udeležili tam-buraškega koncerta! Ali toni „Vern aderu u g“, da „Fr. St.“ tam ves dogodek povsem krivo opisujejo in zasukavajo, samo da dobé povod, udrihati po Slovencih in ljudstvo hujskati proti njim? — To zadostuj ! Kdor ima toliko masla na glavi, kakor gospSda okoli „Fr. St.u, naj torej le ne hodi na solnce! — „Fr. St.“ kvasajo tudi nekaj o „Mir“-ovih „lažeh“. Le počasi! Najprej povejte, kje in kdaj smo lagali in ne sumničite brez dokazov ! V hiši obešenega ni dobro govoriti o vrvi, in ravno tako naj tudi gospSda okoli „Fr. St.“ lepo molči o lažčh ! Saj na primer „Kàrnt. Zeitung“ z dné 15. t. m. dokazuje, da so „Fr. St.u v samo enem članku o konferencah o. E. Volberta zagrešile kar— 10 debelih laži j! In tak list hoče drugim prepovedovati — resnico! Torej le lepo skromni ostanite! Vse pisarenje v »Fr. St.“ pa zopet le kaže, da ti ljudje ne bodo prišli nikdar do miru, in da hočejo ter morajo imeti boj, ker bi brez boja ne mogli živeti. Huda se jim godi že sedaj, še huje bi se jim godilo potem, ako bi se s hujskanjem nad poštenimi, brezmadežnimi ljudmi ne mogli raznašati.
Naj jim ta „špas“ dobro tekne! Gospòda okoli »Fr. Stimmen“ pa naj bode tudi zagotovljena, da se je mi čisto nič ne bojimo in da si štejemo več ali manj še celo v čast, ako nas v svojem listu napada. Njenega ropotanja se vstraši k večjemu kak strahopetec, ki se trese pred strahovi, katerih nikjer ne vidi, in si jih v vednem strahu pred nasprotniki sam slika na steno; ne boji se Vas pa noben tak mož, v katerega prsih bije odločno slovensko srce !
(Romanje t Rim.) Romarjev se je nabralo 610. S Koroškega jih je 20. Koroški romarji naj gredó do Vidma sami, kjer se potem pridružijo drugim romarjem, ki pridejo tja preko Gorice.
V	Videm dospejo po 5. uri, drugi romarji pa ob pol 6. uri, torej se lahko združijo. Iz Ljubljane odrine romarski vlak v pondeljek 23. aprila ob 10. uri predpoludne. Bog spremljaj slovenske romarje na lepi poti! — S Koroškega bodo romali v Rim sledeči duhovniki: z ljubljanskim romarskim vlakom: čč. gg.: Ant. Mikuluš, predmestni župnik v Celovcu; J. Strojnik, župnik v Mariji na Žili; J. Kindlman, župnik v Št. Danijelu; J. Ebner, župnik v Medgorjah; Franc Meško, kaplan v Št. Kancijanu. — Z drugimi : L. Unterkreuter, mestni župnik v Celovcu ; Fr. Petek, župnik v Grebinju; J. Jo as, prošt vKrajgu; Fr. Urabl, dekan na Gori; P. Kayser, kaplan v Trgu.
(Velikovec je v nevarnosti!) Tako pišejo razni nemškonacijonalni listi ter povdarjajo, da je razun Celja in Kočevja se najbolj bati, da pride Velikovec v slovenske roke, kajti slovensko šolo že imajo in tudi gospodarsko organizacijo v zadružnem skladišču. Obupanim „Nemcem“ je priskočila „Sud-marka“ kar s podporo 10.000 kron. No, če veli-kovško „nemštvo“ visi samo še na teh Judeževih groših, potem mu bo težko pomoči!
(Kako se na Koroškem oddajajo štipendije.) Tukajšnja vlada razpiše vsako leto tri štipendije kneza Rosenberga, za katere smejo prositi tukajšnji bogoslovci, kateri že imajo višje redove ali bodo take kmalu dosegli. Lani je bil med prosilci tudi eden Slovenec, Štajerc; proti slednjemu se je izrazil dotični uradnik pri deželni vladi: „Vi ne boste dobili štipendije, ker ste tujec in posebno ker ste »ein Windischer«“. Toda ker ni bilo več prosilcev, kakor trije, morala je vlada vendar tudi njega predlagati. — Uresničile pa so se one pristranske besede in ravnanje Slovencem neprijazne vlade letos. To leto je prosilo za iste štipendije več prosilcev, med njimi tudi eden Slovenec domačin, v vsakem oziru izboren bogoslovec. Pa ker je bilo med prosilci zadosti Nemcev, propadel je vzgleden Slovenec, dočim se je med Nemci naklonila štipendija nekomu, ki to gotovo najmanj zasluži. Nov dokaz, kako dosledno nam merijo z dvojno mero !
(Nekaj za naše renegate.) V Prahaticu na Češkem se je nek dr. Pluhar vtihotapil v češki okrajni šolski svet. Ministerstvo ga ni hotelo potrditi, pritožil se je na upravno sodišče. Isto pa je razsodilo, da se dr. Pluhar ne more prištevati za Čeha, kajti njegova izjava, da se pripozna k češki narodnosti, še nikakor ne zadostuje. Dognano je namreč, da so bili njegovi stariši Nemci. — Ko bi se po tem jasnem merilu sodilo tudi koroško nemštvo, zavreči bi morali vse —ike, —iče in —Čiče, ki se pripoznavajo k nemški nàrodnosti, toda stariši so jim bili — Slovenci.
(Osebne novice.) V Št. Rupertu pod Celovcem je umrl gostilničar E. Kompoš, star43 let. — Prestavljen je finančni vodja dr. Schwab e pl. Waisenfreund iz Celovca na Dunaj. — Prestavljen je podučitelj F. Marschnig iz Volšberga na Strmec.
(Drobiž.) Obrtno nadaljevalno šolo v Celovcu je v minulem letu obiskalo 148 učencev. — Tombola v Celovcu bode dné 22. aprila. — Zdravišče župnika dr. Amschl-a na Jezeru nad Vetrinjem se otvori dné 1. maja.
Po drugih slovenskih deželah.
(Družba sv. Cirila in Metoda) zopet trka, Slovenci, na Vaša vrata. Zmiraj nove šole; zmiraj več učnih močij — to stane! V Tržiču smo odprli ravnokar velevažni vrtec — in kako že lepo pro-speva! Na Štajerskem, ob najnevarneji postojanki za naš nàrod — na Muti — pa nameravamo otvo-riti družbino šolo. — Brezdvombeno kmalu pridete v posest novih srebrnih peterokron. Prva vsa-cega premožnejega Slovenca bodi naše družbe posest ! Pričnite, Šlovenci — prosimo Vas — agitacijo za nas z geslom: „Prvo peterokrono družbi sv. Cirila in Metoda !“
(Občinske volitve v Trstu.) V mestu je bila laška gospoda lepo med seboj, ker se Slovenci tir volitev niso udeležili. Pa tudi tù je bila vroča volilna borba. Dosedaj vladajoča stranka „pro-gressovcev* je propadla; zmagala je „demokratica“.
V	okolici so volili v nedeljo 5. aprila. Borba je bila huda, ker so lahoni napeli vse svoje moči, denar, pritisk, laži itd., da premagajo Slovence. A ti držali so se hrabro, vzgledno! Izmed 2520 vo-
lilcev se jih je udeležilo volitev 2037. Slovenci so zmagali v petih okrajih, v prvem pa, v Skednju, so propadli za 26 glasov. Italijani so delali na vse kriplje, ter so spravili vendar ponekod veliko število ljudij na volišče za svojo stran. Številke oddanih glasov jasno govoré, kako težak boj bijejo tržaški Slovenci s premogočnimi Italijani. V težki borbi priborili so si častno zmago; daj jim Bog srečo i za bodoče!
(Y Gorici) je zasačila policija številno tatinsko družbo, katera je kradla po celi Furlaniji. Tatje so bili 14 do 16 letni dečki, katere so stariši pri tatvinah z naukom vodili. Celo neka 5 letna deklica je bila med njimi že prav dobro „izurjena“.
(Drobne novice.) V Knittelfeldu na Štajerskem so pri občinskih volitvah prodrli socijalni demokratje. — V Mariboru je umrl č. g. Franc Janežič, cesarski sovetnik in vpokojeni profesor veronauka na c. kr. učiteljski pripravnici. Dosegel je starost 71 let. — V Mariboru je dné 13. apr. umrl preč. g. stolni prošt in znan slovenski zgodovinar, monsignor Ignacij Orožen, star 82 let. N. p. v m.!
Križem sveta.
(Tojska molitve za Afriko.) „Sv. Petra Klaverja družba“, katero so sv. Oče Leon XIII. potrdili in ki ima lep namen, da podpira sv. misijone v Afriki bodisi z molitvijo ali z milodari, ali tudi z odgojo v to sposobnih oseb, obhaja vsako leto pred praznikom varstva sv. Jožefa (t. j. tretjo soboto po veliki noči) posebno pobožnost, tako-imenovano „voj sko molitve zaAfriko“ (letos od 27. apr. do 5. maja). Opravlja se ta pobožnost s tem, da se skozi devet dni moli zasebno ali z drugimi vkup „molitev k preš v. Srcu Jezusovemu za zamorce v Afriki". Da bi pač vsi verni in zvesti kristjani prav goreče hoteli to molitev k presv. Srcu Jezusovemu moliti, da bi se usmililo ubogih afrikanskih zamorcev in jim dalo skoro priti k pravi sv. katoliški veri. Dobiva se zgoraj omenjena molitev tudi v slovenskem jeziku pri »St. Petrus-Claver-Sodalitat", Salzburg, Dreifaltigkeitsgasse 12, ali tudi v Trstu, via Falbi 7, in sicer zastonj in kolikor izvodov kdo hoče.
(Povodni.) Vsled deževja zadnjih dnij so na-nastale po mnogih krajih velike povodni. Hude so povodni zlasti na Ogerskem. Na progi Tyrnau-Kutig je voda spodnesla železniški most in tako se je primerila nesreča, da je stroj osebnega vlaka pogreznil se v valove in ž njim jeden voz prvega razreda. Šest popotnikov se je ponesrečilo, kurilec se je rešil. Na Štajarskem je okolica mesta Fiir-stenfeld podobna jezeru. Voda sega skoro do oken. Železnična proga je podkopana. O velikih povodnjih se poroča dalje z Moravskega in Draždan. Z Dunaja se poroča, da je povodenj v Modlinski okolici povzročila ogromne škode. Do Neudorfa je vse poplavila. Drevesa je pulila s koreninami, porušila mostove in mnogo hiš. Velika vas Kappai na Češkem je vsled povodnji malone uničena. Ysled usada se je tam podrlo 52 hiš. Mnogim hišam preti še velika nevarnost. Večji del vasi je izgubljen. V občinah Szt. Andras in Sabor na Ogerskem se je podrlo 50 hiš.
(To In ono.) Ministerstvo je izdalo naredbo na deželne predsednike, s katero se prepoveduje praznovanje 1. majnika. — V vasi Cornua na Španskem udrla so se v neki hiši tla, ko je duhovnik delil bolniku sv. poslednje olje. Soba je bila natlačena bolnikovih znancev. Bolnik in štiri druge osebe so se ubili. — V srednjem delu države Texas je bil minuli teden grozen naliv. Dežela je preplavljena. 17 milj severno od Austina je voda razdrla železniški most. Iz Št. Luisa došli brzovlak je strmoglavil v prepad. Utonilo je več oseb.
Književnost.
,,1’oezije dr. Franceta Prešerna", uredil skriptor L. Pintar, založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. To je druga obljubljena nam knjiga slavnostne izdaje našega prvaka-pesnika Prešerna. Od krasotne nume-rirane izdaje se razločuje po obliki in papirju, tisek in slike pa so iste, vendar je tej izdaji cena mnogo nižja. Cena mehko vezani knjigi je 5 AT, v platno vezani 6 JT 40 t>., v svinjsko usnje vezani pa 9 K, po pošti 60 v več. Žal, da so slike tako neprimerne za slavnostno izdajo! V ostalem pa je knjiga vredna vsega priporočila.
^Pomladni glasi posvečeni slov. mladini/ X. zvezek. — »Pomladne glase' izdajajo že 10 let ljubljanski bogoslovci. Tudi letos so prišli na svetlo, prav za piruhe slovenski mladini in le želeti je, da bi se čim bolj razširili med našo mladino! Ta zvezek ima prav lepo vsebino: Slomšekov življenjepis, obilo ljubkih pesmic, povestij in črtic. Knjigo toplo priporočamo! Izvod stane: krasno vezan 90 kr., coloplatnen 55 kr., kartoniran 40 kr. in broširan 30 kr.
„I)nhovski poslovnik." Sestavil M. Poč. Ta duhovnikom prepotrebna knjiga je izšla v drugem popravljenem natisu. Našim duhovnikom bode izvrstno služila in nado-mestovala slične tuje knjige. Dobiva se v katoliški bukvami v Ljubljani ter stane boširan izvod 4 K., trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 v ; po pošti 30 v več.
^Marijina otroka." Povest iz kavkaških gora. Spisal J. Spillmann iz J. D. S štirimi podobami. 70 strani v 12°. Cena 40 v, kartonirano 60 v. Spillmanove povesti so med Nemci na jako dobrem glasu. Ugajale bodo gotovo tudi
Slovencem. Že prej je izšla v prevodu istega pisatelja povest: .Ljubite svoje sovražnike!” Dobivajo se v Katoliški bukvami v Ljubljani.
Naša gospodarska organizacija.
Zavarovalna zadruga. V kratkem času se osuuje zavarovalna zadruga, katere namen bode, da zavaruje: 1. kmetijstvu služeče ljudi za slučaj onemoglosti za delo in zaslužek; 2. domačo koristno živino za slučaj bolezni in nezgode; 3 poljske pridelke za slučaj škode po toči. — Da bode ta zadruga za poljedeljsko ljudstvo velikega pomena, ni treba posebej povdarjati. Zadruga bode imela tako nizke letne doneske, da bode mogoče vsakemu pristopiti. Zavarovanje ljudij bode znašalo na leto prispevek 1 do 4 krone po starosti, in letna renta onemoglih za delo in zaslužek bode 300 kron. — Premija za zavarovanje živine znaša 1 krono za 100 kron zavarovane svote, in zavarovalnina zoper škodo po toči pa znaša 1 do 4 krone po kakovosti pridelka za 100 kron zavarovane svote na leto. Da pa so take nizke premije mogoče, je potrebno, da pristopi veliko udov k zadrugi, ker v združenju je moč in se dà veliko doseči.
Da se v tej zadrugi vse natančno določi, se pravila odobrijo, oziroma popravijo, je neobhodno potrebno, da se snidejo kmetovalci in prijatelji ter pospešitelji kmetijstva na osnovalni shod iz vseh krajev naše domovine. V ta namen se vabijo vsi kmetovalci in prijatelji kmetijstva iz vseh krajev naše domovine na osnovalni shod, kateri se vrši v „Nàrodnem domu“ v Celju dné 26. aprila t. 1. dopoludne ob 10 uri.
Ker je ta zavarovalna zadruga velikega pomena za povzdigo blagostanja kmečkega ljudstva, pričakuje se velika udeležba iz vseh krajev in stanov na tem shodu, saj se gre tukaj le za občno korist in blagor našega kmetovalca. Udeleženci tega shoda, kateri želijo udeležiti se skupnega obeda po shodu, kateri pa je vsakemu prost, se prosijo, da radi priredbe to podpisanemu vsaj do 22. t. m. naznanijo. — Na delo rojaki!
V Žalcu, dné 8. aprila 1900.
Ivan Kač.
Gospodarske stvari.
PremoTanje bikov. Za premovanje bikov bele pasme na Spodnjem Koroškem je letos določenih 8500 K. Premovanje bode te-le dni ; 24. apr. ob 1. uri pop. na Mostiču ; 25. apr. ob 8. uri dop. v Št. Vidu ; 28. apr. ob 8. uri dop. v Spod. Dravogradu; 28. apr. ob 2. uri pop. v Pliberku; 30. apr. ob 10. uri dop. v Velikovcu; 30. apr. ob 2. uri pop. v Grebinju; 1. maja ob 10. uri dop. v Železni Kapli; 1. maja ob 2. uri pop. v Dobrlivasi; 2. maja ob 9. uri dop. v Celovcu ; 4. maja ob 9. uri dop. v Dolini ; 4. maja ob 4. uri pop. v Blatogradu ; 5. maja ob 9. uri dop. v Hodišah ; 5. maja ob 3. pop. v Ko-šentavri.
Tržne cene.
V Celovcu, dné 12. aprila.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	K	V	K	V	
pšenica .	.	10	56	13	20	— konjev
rž ....	8	56	10	70	— pitanih volov
ječmen.	.	. oves .	.	.	9 4	40 80	11 6	75	22 vprežnih volov
turšica.	.	.	7	90	9	87	7 juncev
pšeno . .	.	15	—	18	75	32 krav
fižol....	—	—	—	—	1 telica
krompir .	. leča ....	1	80	2	92	— pitanih svinj
ajda.	—	—	—	—	329 prascev
Pitani voli so po — K An — K, vprežni voli po 240 K do —K, krave po — X do — K.
Sladko seno je meterski cent po A- K 60 v do 5 K 60 v, kislo seno po 3 K 20 v do 4 K 40 v, slama po 2 K 70 t) do 3 5T 60 v.
Promet je bil slab. Na živinskem trgu se je prodalo samo 5 krav, 2 vola in 155 prascev.
Velikovec, dné 11 aprila. Prignalo se je 101 vol. 22 krav, 2 telici, 2 teleta, 35 ovac, 8 svinj. Promet zelo slab.
Dražbe.
(Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. = davčna občina.)
Beljak. Dné 2. maja ob 9. uri, kmetija vi. št. 23, d. ob. M a r 1 j a na žili. Gena 9975 K, najmanjša ponudba 6650 K.
Celovec. Dné 23. apr. ob 9. uri, na mestu v Limerja-vesi št. 8.: Kramerjevo posestvo vi. št. 27, d. ob. Trdnjaves; in Ahacijevo posestvo vi. št. 67, d. ob. Trdnjaves. Pod ceno se ne bo prodajalo. Cena vkup 7553 K.
Podklošter. Dné 27. apr. ob 9. uri, rudniki in tovarne F. Motonija v Ziljski Bistrici. Cena s pritiklinami vred 78.415 K, najnižja ponudba 26.138 K.
Rožek. Dné 4. maja ob 11. uri, Petričeva bajta št. 14. v Dješicah, vi. št. 14, d. ob. Loče. Cena 1654 AT, najnižja ponudba 965 K.
liOterljske številke od 14. aprila 1900. Gradec	69	72	71	55	16
Dunaj	34	1	74	76	2
Vabilo.
Ker se letni občni zbor „hranilnice in posojilnice y Št. Janžu v rožni dolini44
zaradi obolelosti poročevalcev ui mogel vršiti dné 25. sušca t. L, prisiljeno je podpisano načelništvo sklicati
drugi občni zbor
na belo nedeljo, t. j. dné 22. aprila 1900, po-poludne ob 3. uri
v gostilni „pri Činkovcu“ v Št. Janžu
po navadnem dnevnem redu.
K obilni udeležbi vabi prav uljudno vse ude
načelništvo.
JDer Siiden“
Organ fur die politischen, culturellen und wirtschaft-lichen Interessen der Kroaten und Slovenen.
Edini v nemškem jeziku na Dunaju izhajajoči tednik za hrvaške in slovenske koristi. —Celoletna naročnina 8 kron, polletna 4 krone. Uredništvo in upravništvo: Dunaj, I. Plankengasse 4.
Služba organista in cerkovnika
v Vetrinjn se oddà do 1. maja t. 1. Dohodki: Lepo stanovanje (dve izbi in kuhinja) ; 260 kron iz občinske blagajnice in okoli 20 kron na mesec od cerkvenih opravil. Na glasoviru izvežbani si lahko pridobijo še drugi postranski zaslužek. Želeti je, da se prosilci predstavijo g. župniku v Vetrinju.
kateri ima 3 tečaje in stoji blizo velike ceste pri Vrbi, se dà v najem, ali pa na račun. Več pové Ivan Černič, župan v Logavesi, pošta Vrba na Koroškem.
TVajizvrstmejši, priznano najboljši jekleni plugi, z 1, 2, 3 in 4 lemeži, brane za travnike in blata, z verižicami in dijagonalne, poljske valjarje iz jeklene pločevine, sejalnice ,, Aji'i-ìlvo 1 a“, stroje z» košnjo trave, detelje in žita, vile za seno, obračilnice za seno, patentovane sušilnice za sadje, zelenjavo itd. stiskalnice za vino in sadje ter za vse namene,
mline za sadje in grozdje, robkalnice za grozdje, samo od sebe delujoče
pitsatmsg sksgpiMee grezije, gasukuijleoi in kme uš
premakljive štedilne peči, parnice za krmo
Mlatilnice
na ročno gonjo, vitle ali par,
vitle, da se napreže 1 do 6 živine. Najnovejše žitne čistilnice, trijerje, robkalnice za koruzo, rezalnice za krmo, rezalnice za repo, stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, kakor vse druge kmetijske stroje izdelujejo in pošiljajo v najnovejši sestavi
PH. MAYFARTH in sodr., '•tr- “«•ttU' ,"”£V.a„ta”7i!i",e 8,r',Je’ liT“r”
Ustanovljeno 1872.
na Dunaju, II/l. Taborstrasse 71.
750 delavcev.
Odlikovana z žez 400 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.
Ilustrovani ceniki in mnoga priznalna pisma zastonj, —Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi jeden kos z obratno pošto razpošilja, ako se naroča po pošti.
Pogled mestnega trga in lekarne Trnkóczy-a v Ljubljani.
Lekarna Trnkóczy,
v Ljubljani,
priporoča naslednja, že mnogo let z dobrim uspehom preskušana zdravila:
Dr. pl. Trnkóczy-ja
žel»dečiie
kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr.,
12 steklenic 2 gld.
Dr. pl. Trnkóczy-ja
krogi) ice
odvajalne (čistilne), čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 škatljic 1 gld. 5 kr.
Pocukrane krogljice, 1 škatlja 40 kr., 3 škatlje 1 gld.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
BltHčmi pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup? sestavljen z lahko raztvarlji-B	^ vim vapnenim železom,
utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Varstv. znamka.
SU
Doktor pl. Trnkóczy-ja
, ali drgnilni cvet (udov cvet,
Griditgeist) je kot bol utešu-joče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
protinski
Doktor pl. Trnkóczy-ja
tinktura za
kurja očesa,
Varstvena znamka.
izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradavice, otrpnjenje kože, kraste, roženico, žulje in ozebline. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr.
Za varčne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, ozdravljence, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se priporoča namesto brezmočne, dražljive kave in ruskega čaja doktor pl. Trnkócy-ja kakao Biadili čaj kot tečno, krepilno, zdravo, najboljše in najcenejše redilno sredstvo. Zamotek (jh kile vsebine) 20 kr., 14 zametkov samo 2 gld. 25 kr.
Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, kmetovalcev, živinorejcev itd. obrnjena na ohranitev zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na naše doktor Trnkóczy-jeve redilne preparate za živino.
Doktor pl. Trnkóczy-ja
živinski
redilni prašek za notranjo rabo pri kravah, voleh in konjih. Že
skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kedar živina noče žreti in da se zboljša mleko. — Zamotek z rabilnim navodom 50 kr., pet zametkov samo 2 gld.
Varstvena znamka.
Prašičji
krmilni inredilni prašek. Varstvena znamka. Varstveno in dijetetično
sredstvo za prašiče Za notranjo rabo, za tvorbo mesa in masti. — Zamotek 25 kr., pet zamotkov samo 1 gld.