Buj /a j)uvisaiye eksist neoegu mioima pri osebui dohodnini. Ko je bivfia Avstrija vpcijala osebno-dohodrin *ki davek, je državni zbor doloftil najprej kot no;ib- daftljiv del 1200 K, svota se je zvišala na prizadevaJije poslanoev, v prvi vrsti tudi naših. že prerl «'-etovno vojno na 1(500 K. Ako pomislimo, kaj smo pred vojsko lahko *1*j bili za 1600 K, polom lahko trdimo, da je bil osetir. idohodninski davek lakrat primorno in pravicno "d • jaerjen. Gotovo je uajboij zaniinivo pri tem davku [\>,\ stvo, da ga povpreftni naš kmetovaloc in mali obHnik ni plafieval, sedaj pa boste.naSli med našimi jo sestniki iu obrlniki le malo Ijudi, katerim davftna ibJast zadnja. leta ne bi bila naprtila tega bremena. VI fn vsi (i ljudje sedaj naenkrat postali. bogataSi ? \Y imajo več dohodkov in maui stroškov, kakor so ji'i imeli poprej? G 1 a v n i v z r ok i. U;-: . : /,<iaj t.dlko l]iii'%\ osc!>':<) tiolioiiu 10 so vzroki vsnkovrsfni in zadeva krivda često lud: Jjudi samo. Pred vscni Ijudje zanernarjajo prbti y isaim doTočbam postave dolžno napoved in opušSaj.1.' ..• jiovore. Dalje so morouitno napovedi tako pdmaiiil. ljve in celo v škodo posameznika samega, <ia sc n:< 'i oodlagi rnora odmeriti knviena osebna dohodnusa. L ^rdem ovajrinju in medsoiio.inem zavidanju ter • <!i ravanjju dobodkov svojega biižnjega danes niti •*.¦ mc ^ovorim. To sein v javnosti ponovno {iovdarjal in :oi ena najgr&ih našilt napak grajaJ. Krivda je tudi v listcm svojecasnem pohlepju. po vojni podpori. Nobi nr ženska ni mogla nikdar dovolj napovcdati, koliko ]c mož ali sin dnevno pridolal in zashižil, da bi do^rc utemeljila svojo zahtevo po zviSanju podpore. Vl: .'uislite, da takšne pismene napovodi in zakteve ! ar jzginej« r/. uradov?! Odkrito lahko fudi povdarjn n, dn ima.io nekaten uradniki silne predsodko o dobc.dkih kmetskih in obrtriih slojev tor so posebej iz toj»ega časa naprej radi takratnili težav in težkoč -iekako jozni in neliofe pristranski proti kmetskenm j ppJjivalstvu. Izredno marJjivosti naših davfinih uracnilcov v korist države — tiskusa — niti ne povdarjnm, saj je znano, da je Slovoneo najboljši in najvealnrjši davkoplačevaleo, pa tudi najneutrudne.iši in najvfstnejšJ iztirjevaleo davkovl Vojska nam je prinesla poleg omenjenih deJR:;o.v &t najvažnejge: ogromne množine papirnatega de iavja, ki jp postal naravnost brezvreden, uradnik pa Sc je na Slovcnskem ime! zmiraj liesedilo zakona, da je neobdaftljiv del dohodkov 1000 K, za kar si se laj ne moreS kupiti niti enih prav dobrili hloč, kaj šp 1(? oskrbeti samega sebe in rodbino! TC m e t s lc a z v e z a v b o j u z a z v i š a n j <» • ¦ > obdaCljive s v o t e. Ko sino videli, kako se je v zadnjik dvob. letih avelovne vojske začela neprimerno visoka osebna lohodnina, so začeli poslanci že pred prevratom boi"bc proii njej. Po prevratu so davčne oblastl postopalo e-nako. Zastopniki Jugoslovanskega kluba so torej tu-di v Ljubljani pri financneni delegatu in v Beogrpdu v poriamontu in pri finar.čnih ministrih ponovno po.sredovali proti krivični odmeri osebnodohodninskcg; davka. Prvi uspeh je bil, du j« delegat v lijubljani lo -oli! na ]iodl.agi gradiva, ki som ga podal, revizijo ^ |)osaraeznili shičajih, kjer so so ljndje pritožili, a<<olavno so zamudili poslavno dolcfton rok. Mnogim jc bilo žo s tern i^omagano vsaj deloma, ob enem pa sc oblasti začeio bolj Ijudomilo ravnati. Spomin.jai!i se lukni posebej dr. Konrada Smida, ki iv na mojn. ocsredovan,|r>. šel mnogim prizadetim v ptujskem okraj nom glavafstvu prav lepo na roke. Drugi korak naš jo bil, da smo spodbijali veljave prejšnjih, večinoma nemSkutarskih komisij. A.kr (pj.še poslanec I. Vosenjak.t movanjem za stvar boljo nasproti, bi se pri odmeijonju lahk« odpravila Se marsikatera kriviea. Toda. iz kmetskih občin nismo mogli dobiti zaupnikov, kajti vef-imi urcclls.tranih se. jc zbala dela ali pu zamerti pri soobčanih. Da' s« na ta naCin, ako so scdi za per-jo. in zabavlja in jadikujo. ne zbofjša prav nič., je tudi iasno. Tretji korak naprcj ie bil, ko smo dobili v Ju{iosiovanskera klubu takratuega finančnega ministrn fir.. Velizarja Jankovifia in smo mu dokazali na posameziiih slučajih, da ,je treba zviSati ono davkaprosio svoto pri osebni donodnini. Ta radikahu rninistor ^e bil prvi, ki nriin je to tudi obljubil in jo v tem o/jrii naložil svoijm urndnikom, naj pripravljajo pojrebne ]»redlogo. Tisfi iias in že prej pod Ninfiičem smo razpravijali v nnancnem odboru tudi o vladinem predloguf 'ia m obdavfiijo vojni dobifeki. Ta predJog pa je zasnovan popolnoma na davfinem zakonu o osebni dohodnini in tako scm imel priliko, da scm govoril o o sobni dohodnini ponovno v imenu .Tugoslovnn^f.rv" klnba v finančnem odboru. Med viado demokralov in sooijalistov, ko je bil finančni nii-nisler dr. Veljkovifi, se ni v zadevi osebi*o doliodsiine za zboljSanje in pravično odmerjenjr zgodilo j/ruv nifi. Sploli ,jo ta doba za našo državOin za nase 'tjudstvo najneugodnejša. Vladalo se je br«7 parlamenta in odloCevali so deloma beograjski ban icirjt in absolutisti, kakor sta dr. Zerjav in njego^ zaSčitnik Pribičevif. Deraokratski poslanci in deiiiokralski ministri pa so na državne stroške potovai- pr eelo mesece izven državft. Ker nismo hoteli >ro^,i taV 5nih razmer. klioali smo ljudstvo v obrombo in v boj j.ivoti tem škodljivcem. Po Siaierskcm in Kraivjskerr se je vrSilo vse polno shodov, kjer smo sklepaii roso liicije proii demokratsko-socijalistifini vladi in v zaclevi osebne doliodnine. Vsa ta borba je imela delni uspeh, da so .je cu li: ijrisi^ionega v zakonu o proraSunu za leto iDSO— 2t finančni minister StojanoviC predložiti, da ^3 Aav taprosta svota 1600 K zviša na 3200 K. Pri razpravi o proračunu sem v smislu s*.f pov na shodih, poseboj šc v smislu sklopa na vebkfiir shodn ob oi iovskem taboru predložil in zagovarjal, da se davl.aprosta svota zviša na 10.000 K. Po doi uih raziasn.jevan.jih in razpravah je dr. Brezip:r predlaga!, da se složiuio na svoto 7200 K. Vsi Plaui financijskega odbora in tudi direktor dr. Konjov';; 1:«' ^aslopnik linančnoga ministra se jp izjavil, da sprejmo la pi*edlog, ako jaz odneham. Da pridobiin vsa.; pribliSno to, kar sem po naiogu svojili tovarišev-po stancpv morai, spm se uklonil in tako je v {inaiičncm odboru bil sklej) na svoio 7200 soglasen. odobrila ga io tudi vlada, odnosno zastopnik finančnega ininislra. Torta tukaj se spct prifinejo v škodo Ijndstva demo •cratsko neodkritosrčnosti in intrigp! Demokratoin ni bilo do tega. da se v par^arioniu raz ravlia o proračumi, demokratskemu !in'ii:Snceiu rainisf.ru pa ne do lega, da bi izvrSil na§ soglaspn sklop in olajšal slovenskemu Ijndstvu bremena . FinanSni minister je torej §el raje k svojim tovari §em v Vkib, kakor pa pred parlament. In v demokr. klubu so dolocili fri ba.nkir.je, da so li odlocevali v imernj demokratov. ali izpremembe >*inan5nega odbort1 odobrijo a)i ne. Tvika; so bankirji rekli, naj le nnSi 1'udio pJaCujoio in znižali so svoto 7200 K na 4800 X. S tem so dali tudi broo svojim lastnira demokratsk^rr zastopniknra v iinn.nci,!skem odb^oru, dr. Pncu in čr Breziganu. rustili ju na cedilu in udarili Ijndstvo. Finančni minister pa je napravil še eno neic!krenost in nedoslednost. Ko ie odbor raznravlial, oipravil so ie minisier na pot v Bosno in Crnogoro, namesto da bi bil pri seiali. Z dr. Lorkovifiem sva r,e (1n«fivornn. d'\ nroti lomu nnJostreiSe nasto^iva v o 1- boru. To sva tudi izvršila in žinancni inimster s^ j« ftutij prisiljcnega izjaviti, da ga demokratski io:'uster Draškovifi in direktorji in naeelniki obvezno sšstopajo, Kako jo po svojem povratku g. linaučm iuiriistep Stojanovifi držal svojo obvezo, io sem povt-.-taTzgoraj. V {om položajn je Jtigoslovanski klub storil v obrambo ljudstva zadnje korake: meni je naročil, cla sestavim spomenico aa ministrskega predsednika Ib •.inanffnega ministra. Tu odlofino povdarjamo spet ospbno dohodnino V imenu kluba ava §la jax m paslane^ dr. Hohnjer; ~- ter izjavila, da tuora ^fufc izstopiti iz vladine veftinc, ako ostant? omenjji^u S;o.ianovi6ev proračun neizpremenjen. Sovftda smo si zagolovili tudi, da gredo Hrvati •/. nami \v. radiksitn b\ nas gotovo podprli, Ker v parlamentu torej ni biio razprave, mrus .ekli, da mora rainistrski svet o tem in celem pmračunu odlofievati. V trenutku, ko to pišero, §e o os«bnJ dohodnini odlofiitov ni padla. Gotovo pa j«, «la se p.ksistenčni minimum zviša vsaj na 4800 K. Na polovico poti. Dosedaj opisano prizadevanje laliko o/.tiač:rn» kol polovica poti do ]>opolnega vspeha. NajbujSe /ftproke so podrte in nadaljevanje do popoluega vspiiha bo v bodoCe nekolikn lahkeifie, kakor pn doseds-nja Ijorba. Kaj srao bistvono dosegli? Dosegli snio v glarr.Rra sledeče: 1. Neobdafiljiva svota se ,\e zvišaia ori itiO;'1 K :ia 4800 K, (o je več po številu in še bolj po vafesti r tcakoi" v Nemški Avstriji in nn Ocšlcoot. klnr \x\-tfc naprei isti dohodninski zakon. 2. Oblasti odmerjajo davek \ ninogiii ,<i--<r-.."ii holj obzirno iu pravifino, kakor so to delale dozda;. 0. Ta davek plafiujejo od zdaj naprej vse pokrajina izven Crnegore, Srbije in M&kedonije, ker se je ukinila znana madžarska novela, ki je dolofeva-la do 10.000 K prostost. 4. Odbori za presojanje se lahko sestavijo tjruijace, da bodo lahko zastopali res ljudstvo posam*»7>nl zastopniki. Kajjetrebašedoseči? Da bo osebnodohodninski davek pravičen, po je ireba doseči še sledefte: 1. Davek se mora razširiti popolnoma ua vse pokrajinG brez razlike in predpisovati enakomorno v posameznih slučajih. Imam pa skoraj prepričanje, dn je ob sedanjih velikih kulturnib in gospodarskih razJikali v [(osameznih pokrajinah to do popolnosti doseti težko, ker tudi davčna oblastva povsod po svoii vzgoji in svoji lehnični izobrazbi tega izpeljati nisc zmožna. Zato naj se osebno-dohodninski davek dolo či kot edeu izmed onib, s kateriro bo raznolagat !>odoči pokrajinski zbor. 2. Davfini zakon sam se mora prece.i izpreme niti, da bo uvaževal resnicne pridobninskc razmerp i osebej v dolocbah o presojanju kmetskili dohodkov bo treba novih, praviftnejših in tudi za Ijudstvo ]f:snih in razumljivih doložil. 'l. Davka.jirosfa svota (eksistencni niinimum) fega davka pe mora zvišati, dokler obstoji scdanja i:>*-. {ovrednost denarja. Tako sern ]>odal kratek pregled našo borbe c lein davku. Lahko trdim: borba je bila težka, zalifo »ala veiiko truda, dela in znanja, koneana pa 8e ni. Skiejm« opozarjam čitatelje n?o svoje razprave o ose bni dohodnini v .,Rlov. Gospodarju" in na dr. Zunnvr knjigo o osebni dohodnini, da si bodo znali vsaj tralo nri napovedi pomagati. Gledo tega davka, kakor drugih takšisib «i« . •, pa velja stara resnica: pravica se pridobi in zmBiif* ]e v trdi in vztrajni borbi: zato pa le bistrite glr-vf seb' in drugirn, da se bosfe boljše branili!