^vIlo ’^8 GOt}Cr °:• > cO No. 156 Weds., August 16, 1967 Pelin v izraelski zmagi V vsaki zmagi je nekaj pelina, trdi že star pregovor. Sedaj to okušajo tudi Izraelci. Tega pelina je pa več vrst. Eno vrsto smo že omenili na tem mestu: Izraelce je začel ubijati prostor. Dokler je njihova republika držala oblast v mejah pred zadnjo vojno z Arabci, tega niso posebno čutili. Ravno narobe: na nekaterih točkah njihove državne meje je prostora celo manjkalo, na primer okoli Jeruzalema, ob Galilejskem jezeru itd. Vojna jim je pokazala, da je arabska zemlja zanje preobširna, da je ne morejo obvladati. ako bi jo zasedli. Onkraj sedanje demarkacijske meje se širi puščava brez meje, ki daje zanesljivo zatočišče vsaki gverilski akciji. S samim preganjanjem gverilcev ne bi o-pravili ničesar, treba bi jim bilo še najti druga sredstva, da jih ukrotijo. , . , , , • Druga huda kaplja pelina je arabsko prebivalstvo, ki bi prišlo v njihovo državo ako bi svoje meje razširili. Na nekaterih točkah jih verjetno bodo morali brez ozira za negativne posledice tako spremenjenih državnih mej. Izrael je sedaj v narodnem oziru idealno konsolidirana dežela. V njej živi izraelski narod sam zase in vsi pripadniki se zavedajo, da se morejo obdržati v arabskem morju le pod pogojem, da so v narodnem pogledu monoliten blok. Resda imajo v svoji državi tudi nekaj Arabcev, toda arabska manjšina se je zatopila v izolacijonizem, kar Izraelcem hodi prav. Le tako so namreč mogli dati Arabcem v svoji državi vse politične pravice. Saj so vedeli, da jih arabska manjšina ne bo izrabila. Niso pa dali Arabcem vse gospodarske in socijalne ravnopravnosti, kar jim je zunanji svet večkrat kar naravnost očital. Ako bi si pa Izraelci sedaj prisvojili novo arabsko zemljo bi z njo vred dobili tudi arabsko prebivalstvo in končana bi bila doba, ki so v njej Izraelci lahko živeli brez ozira na arabsko manjšino. Vsak prirastek arabskega prebivalstva bi pa sprožil celo vrsto težkih vprašanj, ki nanje Izraelci nimajo nobenega odgovora. Morali ga bodo pa kmalu dobiti. . Izrael je namreč anektiral arabski del Jeruzalema in s tem dal nad 70,000 Arabcem domovinsko pravico v Jeruzalemu. To pa je že vpoštevanja vredna manjšina, ako pomislimo, da živi v Jeruzalemu le 280,000 Izraelcev in nekaj tisoč tujcev, ki so tam, da služijo turističnemu in romarskemu prometu. Ti tujci so pa skupina za sebe in se ne mešajo v notranje izraelske zadeve. Zato tudi vlada mir med njimi in izraelsko javno upravo. Zato je izraelska uprava lahko brez skrbi prepustila upravo vseh svetišč političnim tujcem. Vedela je, da ji ne bodo pri upravi vedoma delali nobenih sitnosti. Kako se bodo pa razvijali odnosi med izraelsko večino in arabsko manjšino na novein jeruzalemskem mestnem ozemlju? Odgovor na to vprašanje je ^za usodo izraelske republike življenske važnosti. Kakršni bodo namreč stiki med Izraelci in Arabci v Jeruzalemu, taki bodo tudi v vsem Izraelu. Jeruzalemska občinska uprava je sklenila, da bo skušala ustvariti z arabsko manjšino čim boljše stike. Svojim včerajšnjim sovražnikom je takoj dala vse meščanske pravice, je v mestni upravi nastavila arabske uslužbence, je dala odličnemu Arabcu celo zaupno mesto varuha arabskih pravic. Je vpeljala ravnopravnost v šolah in socijalni službi. Arabska' manjšina kaj takega ni pričakovala, zato še danes ne verjame, da nosi sedanja izraelska politika do njih pečat odkritosrčnosti. Vendar so pa prva trenja že prišla na dan. Mestna uprava je na primer nastavila Arabce za mestne policaje. Jih je plačala kot izraelske uslužbence, s čemur so bili Arabci zadovoljni, terjala je pa od njih tudi izraelsko pridnost, s tem pa Arabci niso bili zadovoljni. Nastavila je dalje Arabce po bolnicah z dobro plačo, toda arabski uslužbenci niso prenesli hišnega reda po bolnicah in socijalnih zavodih. Seveda je med Arabci dosti prenape-težev, ki so že začeli širiti vesti, da Izraelci hočejo nemarno izkoriščati arabsko delavno silo. Izraelci jim pravijo: pojdite v unije in videli boste, da vas ne zatiramo. Arabci odgovarjajo, v unijah odločujejo Izraelci, zato unijam ne zaupamo. Pa so nastopile še druge težave: kdo bo praznoval katere praznike? Zakaj bi ena skupina imela na ta račun več prostih dni kot druga. Težave so se pojavile tudi pri prodajalnah. Izraelci starega kova ne zaupajo arabskim trgovinam, Arabci ne izraelskim. Dalje način življenja: kako more starokopiten Arabec gledati, kako se moderna Judinja sprehaja v mini-krilu, prav kraj nje gre pa do peta zavita arabska mladenka? Tako se danes čuti v Jeruzalemu pri vsakem koraku, kdo je Jud in kdo je Arabec. Oba sta še celo ponosna, da se razlikujeta drug od drugega, da sta drugače oblečena, da drugače jesta, delata, živita itd. Pri tem je na obeh straneh nakopičenega še veliko nezaupanja, sovraštva, maščevalnosti, zavisti, nevoščljivosti in kar je še drugih slabih lastnosti, ki vplivajo na človeka, kadar je v javnem življenju zunaj svoje hiše, svoje družine. Vse te razlike v narodnosti, jeziku, veri, rasi, načinu življenja, osebnem in narodnem ponosu se naravno ne dajo zabrisati v kratkem času. Morda se pa v doglednem času sploh ne bodo dale. Zunaj izraelskih mej bo namreč živelo še na milijone Arabcev, ki bodo skušali na vse načine motiti miren razvoj Izraelske republike. Čim več bo napetosti med obema rasama, tem manj bo vredna Izraelska država. Zato bodo Arabci zunaj Izraela brez usmiljenja zlorabljali svoje rojake v Izraelski republiki in jih gonili na boj proti Izraelcem. Prvo praktično preskušnjo odnosov med Izraelci in Arabci bomo doživeli ravno v Jeruzalemu. Zato bo treba dogodkom v Jeruzalemu posvečati morda večjo pozornost kot dogodkom v katerem koli drugem arabskem kraju. V Jeruzalemu bomo mogli najprvo dognati, ali je mirno sožitje med Izraelci in Arabci sploh mogoče v današnji stvarnosti v odnosih med obema narodoma. ^politiki je vse mogoče. Danes bratje, ki se objemajo med seboj, jutri pa drug drugega pošiljajo med komarje ... Kaj in koliko bo prišel vpo-štev v javnosti Wallace iz Alabame, je tudi važno vprašanje. Ce bo nastopil, kakor je napo-vedaval, bo demokratom vsekakor vzel mnogo glasov. Tako, kakor zgleda in kakor kažejo politični vremenski koledarji, bomo imeli v naših ZDA vse tja naprej po letošnjem Delavskem prazniku čudna, viharna politična vremena. Kar bo, pa bo... Upajmo na ; najboljše! Stari Maj k Penn*ylvanski prepihi (Poroča Majk) Hniimmiiimuiiiuiiimmiimmnimniuiinmmnniiiniumummiiniimiiuiiiiuuiuuuiumiiiiunuiniiiiiumiimmmmii Pittsburgh, Pa. — Zdi se mi, da čas se letos veliko hitreje pomika naprej kakor kdaj preje. Pol leta je že šlo, 4. julij je že za nami. Kmalu bo tu Delavski praznik, nato pa se bodo dnevi hitro krajšali in predno se bomo zavedli, bo tu že zopet zima. Menda nam čas tako hiti naprej, ker se je zadnje čase dogodilo toliko sprememb po svetu. Izraelci so zavihali rokave in s hitro roko namazali Naserja in vse Arabce. Njihove klofute so čutili celo v Moskvi in v Pekingu in celo dolgonosi De Gaulle ni preveč zadovoljen, da je šlo doslej Izraelcem tako po sreči, kakor je šlo. V Londonu in Parizu Jude poznajo. Na poljih trgovine, razpečavanj in še v marsičem drugem so neprekosljivi. Bližnji vzhod, po katerem se razprostirajo saharske puščave, so v gotovih delih za današnje čase najbogatejši kraji radi obširnih zakladov olja, ki leže pod saharskimi površinami. Olje je dandanes zlasti industrijskim deželam potrebnejše sredstvo, kakor zlato. Ni je industrije, ki bi o-bratovala brez olja. Vse se vrti in vozi na olju in z oljem. Olje daje potom rafinacij vse vrste gasolin. Kdor ima danes v posesti olje in kontrolo nad njim, je gospod. To čutijo po vseh prestolicah raznih držav. Zato in radi “kšefta” ter radi velike važnosti olja vsi nekam nezaupljivo gledajo na Izraelce, češ, kako se bodo obnašali v novem položaju, v katerega jih je postavila ta zadnja hitra zmaga nad Arabci. Poznajo jih kot ne-prekosljive trgovce, ki ne bodo samo arabske opanke in kape prodajali, ampak olje, tu so pa groši in na groše se pa nihče ne razume bolje kakor Židje. Yes, za to gre. Trgovina je tu po sredi in vse okrog in od tega vsi narodi več ali manj živijo. Zato gledajo na te dogodke na Bližnjem vzhodu, kakor gledajo. Nekaterim je prav, drugim ne. Well, rešiti bodo morali te probleme, kakor vedo in znajo najbolje. Lahko pa tudi prav tu nastanejo nesporazumi, ki znajo zaplesti razne države in narode v tretjo svetovno vojno. Tudi to se zna zgoditi. V takih slučajih je vse mogoče. O miru sicer vsi govorijo in dajejo lepe nauke, kako je treba gledati na to, da se mir med narodi ohrani. To z ieziki. Ampak v srcih so druge želje in misli, namreč take, če ne bo tako, da bo meni prav in služilo našim namenom, potem naj vse vrag odnese za deveto goro, mir in vse. Tak je bil nasvet doslej, je še sedaj in zgleda, da bo še precej časa. • PO IZRAELSKEM UDARU NA ARABCE so postali zastopniki narodov in dežel v Organizaciji združenih narodov (OZN) zelo razburjeni in vznemirjeni. Govorilo se je par dni in noči, dajalo izjave, v njih grožnje, če ne bo tako in tako, da bo ta in ta država podvzela take in take korake. Zastopniki glavnih vele-i sil so bili malo bolj previdni. I Moskoviči so se precej ustili in 'podpihavali v izjavah proti Iz- Slovesno praznovanje 48-fetnice Slovenskega doma v Collinwoodu raelcem. L. B. Johnson in naši zastopniki so bili previdni in so le bolj vse opazovali, kar je najbolje v takih slučajih. Sledil je sestanek med prvim ministrom Sovjetske Zveze in predsednikom L. B. J. Slednji je bil previden. Kosygin je le bolj izpod čela gledal nad svojim malo navzgor zavitim nosom. Ostalo pa je, kakor zgleda, vse pri starem. I Padlo je le dosti besed na zbo-1 rovanjih Varnost nega sveta OZN, drugega pa ni bilo. Ostalo bo nekaj časa vsaj tudi pri vsem tako, kakor se je zgodilo in kakor je. Zdi se, da gospodom v Wa-shingtonu je bolj važno vprašanje, kdaj in kako se bo zaključil vietnamski zapletljaj, ki postaja 1 že vsem siten in težak. Lahko je dajati obljube in izjave, a kadar se dežela v iste zaplete in mora sprejemati žrtve, tedaj je drugače. Zdaj so previdnejši tudi v Washingtonu, to je pokazal slučaj na Bližnjem vzhodu. Seveda, kar je važno in potrebno pri tem, je, da je treba vztrajati. Ampak, da bi se vmešavali v vsako zadevo, kjer se dva kregata, to ni potrebno. Naj poravnajo take spore sami, če hočejo, ali pa naj v njih plavajo, če se jim ljubi. Tako zgleda, da nekako gledajo naši gospodje v Washingtonu na razne zadnje politične in druge dogodke po svetu. Izjeme so seveda le tam, kjer so taki dogodki nevarni našim interesom. • RAZNI “RADI BI BILI KANDIDAT JE” pri nas in o-krog nas se pojavljajo bolj in bolj v javnosti. Sicer niso preveč navdušeni za kandidature, ker domačih in tujih političnih sitnosti in težav je toliko, da bodo žulile vsakega, kdor koli že bo izvoljen za vodnika dežele. Pred nedolgim so se sestali vodilni republikanci z njujorškim guvernerjem R o c k ef ellerjem. Naši v Harrisburgu in drugod so opazovali sestanek le bolj iz daljave. Govorijo nekaj o Scranto-nu, kateri pa zgleda, da se ne zanima dosti, ker vidi preveč sitnosti v sedanjosti in prihodnjo-sti. Michiganski guverner, ki je do pred kratkim bil zelo zgovoren in glasan v kritikah, je postal mirnejši. Nixon opazuje vse iz ozadja. Bolj in bolj pa postaja prikupljiv guverner Reagan iz Kalifornije. Tako med republikanci in v njihovih krogih. Med demokrati je zaenkrat še tiho. Sedanji gazda L. B. J. ima seveda v stranki glavno besedo. Da bo zmagal v volitvah, to postaja pa bolj in bolj dvomljivo, kakor kažejo sedanje razmere. Razen, če se mu bo posrečilo o-čarati javnost s kakimi novimi predlogi in ukrepi, če ga bo v njih podpiral Kongres. L. B. J. je mojster v takih zadevah. Ve, kdaj je treba odpirati usta in v čem in o čem- Med demokratskimi veljaki se- skšlja, dai' je mogoče, da si bo izbral za podpredsednika kako novo osebnost, ki naj bi bil® Prikupljiva in ugledna v demokratski in drugih vrstah. Kal bi v takem slučaju Humphrey napravil, je pa seveda vprašanje. Ampak v CLEVELAND, O. — Slovenski dom na Holmes Avenue bo v soboto, 19., in v nedeljo, 20. avgusta, prav slovesno praznoval 48-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo tudi uradno odprta popolnoma prenovljena dvorana z moderno klimatsko prezračevalno napravo. Praznovanje se bo začelo v soboto, 19. avgusta, s slavnostno večerjo in plesom v počastitev vseh zaslužnih pionirskih članov Slovenskega doma na Holmes Avenue, katerih imena so: Anton Baraga, Joe Barbis Sr., John Copic Sr., Anton Fidel Sr., Frank Kocin Sr., Frank Matoh Sr., Joe Penko, Kris Stokel, Frank Sustarsich Sr., Louis Šimenc Sr., John Terček, Frank Walter in Frank Pizmoht. Častni gostje na večerji bodo “Kralj polk” Frankie Yankovic, John Habat, Viktor Derling in John Asseg. Večerja se bo servirala od pol sedme ure dalje, za ples pa bo igral ALMAR orkester od devete ure dalje. Nekaj vstopnic za večerjo je še na razpolago. V nedeljo, 20. avgusta, se bo slavje 48-letnice obstoja Doma nadaljevalo. Dom bo odprt za snidenje članov in članic, gostov, prijateljev in znancev, ki bodo lahko med seboj prijetno in veselo pokramljali, obujali spomine in se morda po dolgem času zopet sestali. Častni gost bo Frankie Yankovic, od pol druge ure dalje pa bodo igrali poznani slovenski orkestri za stare in mlade. Poleg okusnega kosila bo na razpolago tudi pečen prašiček. Za tiste, ki so vešči v balinanju, se bo popoldne vršila ba-lincarska tekma. Zmagovalci bodo nagrajeni. Naj omenimo še, da bo v nedeljo popoldne nastopila priljubljena slovenska pevka Cecelia Valencie, ki nam bo zapela par lepih pesmi. Povabili smo senatorja Lau-scheta, župana Locherja, državnega poslanca Voinovicha in mestnega odbornika Bankota. Izgleda, da bo letošnje praznovanje 48-letnice Slovenskega doma na Holmes Ave. res nekaj velikega in izrednega. Zato ga ne zamudite. Na svidenje! Ed Grosel, preds. Preganjani nad tisoč iei CLEVELAND, O. — Zgodovina se ustvarja vsak dan po vsem svetu; dogajajo se stvari, ki vzbujajo zanimanje ljudi. Vsak dan čitamo, kako so nekateri ljudje stiskani, zaprepaščeni, o-bupani, preganjani in pognani s svojih domov ... Po nekaj mesecih so vse te vznemirljive novice pozabljene in življenje teče zopet svojo redno, običajno pot. Ko beremo o preganjanju, tlačenju in mučenju ljudi in ljudstev, se komaj kdaj spomnimo na naš narod, ki trpi preganjanje že nad tisoč let. Po slovenskih deželah so plenili Avari, Franki in Langobardi, Madžari in Turki. Ti so skozi 300 let udirali preko Hrvatske v Slovenijo, požigali in plenili ter vlačili s seboj .ljudi v sužnost. To je lepo Kipar France Gorše pripravlja razstavo ! ___________________ Sv. Janez, apostol (oresec) pis H if CLEVELAND, O. — Naš znani umetnik, akademski kipar France Gorše, ki živi zadnja leta v New Yorku, praznuje letos 40-letnico svojega ustvarjalnega u-metniškega dela. Zato se je odločil, da bo organiziral v našem j mestu v Baragovem domu dneh od 1. do 4. septembra razstavo svojih najnovejših del. Ker bo razstava v znamenju in okviru 40-letnice umetnikovega ustvarjalnega dela, je njegova želja pokazati v tej na j novejši kolekciji dognanja njegovih dolgoletnih naporov najprej rojakom, domačemu občinstvu v Clevelandu. Slovensko kulturno javnost v v našem mestu in okolici opozarjamo na to razstavo že sedaj in vabimo vse, da si jo ogledajo. AD popisano v znani Sketovi povesti “Miklova Zala”. Slovenci so se končno rešili Turka, pa so zato čutili hujše težo tujega graščaka in fevdalnega gospoda. Nemci so gradili preko Slovenije most do Jadrana, hoteli so Koroško in del Kranjske, Goriške ter Krasa, ki leže med nemškim narodnim ozemljem in Trstom, ponemčiti. Kdor se je tem načrtom upiral, je čutil nemško moč in nasilje. Prva svetovna vojna je temu napravila konec, ozemlje, ki je prišlo v Jugoslavijo, je bilo nemškega pritiska rešeno, ta je bil poslej omejen le še na Koroško. Slovenci so trpeli narodno preganjanje in zapostavljanja vseh vrst tudi na zahodni meji, kjer so beneški Slovenci prišli v sklop Italije že leta 1866, po prvi svetovni vojni pa nadaljnega četrt milijona. Veliko ljudi hodi na obiske v Slovenijo vsako leto. Vrača se vsak s svojimi vtisi, ki so zelo različni. Letalske družbe nudijo vodnikom brezplačno potovanje. Ti vodniki, največ pripadniki organizacij, ki so naklonjene režimu v Sloveniji, se poslužujejo te u-godnosti, četudi noče nihče ostati tam dlje kot 3 tedne do dva meseca. Nato se vrnejo v Ameriko in polete v Evropo raj še zopet prihodnje leto. Ta način me spominja na znano Cankarjevo zgodbo “Hlapec Jernej in njegova pravica”. Bili so časi, ko so naši priseljenci delali in se potili za narodne domove, za svoja društva in organizacije, sedaj delajo za take svoje vodnike, katerih nekateri gredo skoraj vsako leto v Ljubljano na zabavo, med tem ko njihova organizacija doma “gori”. Vsi vodniki teh organizacij govore, da zanimanje za nje peša, toda ne izgleda, da bi te vodnike skrbelo, kaj se bo zgodilo njihovim podanikom ali organizaci-- jam, ki jih podpirajo. Sedaj izbirajo vodnike za izlete v Slovenijo za prihodnje le-,to, zopet bodo hlapci in dekle ter upokojenci, ki prejemajo komaj $90 in še manj na mesec, potovanje plačali, vodniki pa bodo potovali zastonj! Jakob Strekal ------o----- Ofeiefanil Ijs pesfal sre- ■ kw v ii a ipsc0 prisg- Ijesiske preteklosti CLEVELAND, O. — Središče za študij priseljeništva pri University of Minnesota je izbralo za poseben program študija tudi Rudolfa Susela iz Clevelanda, ki študira na Indiana University srednje-evropsko zgodovino in pripravlja dizertacijo. Letošnje poletje je bil v Ljubljani, kjer se je izpopolnjeval v slovenščini, domovini svojih staršev. Susel bo podrobno proučeval priseljence iz slovenskih vasi, njihovo življenje v tej deželi, njihov napredek in uspevanje, pa tega primerjal z možnostmi in okoliščinami, ki bi jim bile na razpolago, če bi ostali v domači deželi. Študijsko središče pri minnesotski univerzi objavlja tudi, da je bil Cleveland, kot eno glavnih priseljenskih središč, izbran za proučevanje preteklosti in prispevka priseljencev iz Srednje Evrope k rasti Amerike. Doslej je vodil to študijsko središče prof. Smith ob sodelovanju vrste drugih strokovnjakov, od letošnje jeseni pa bo na čelu tega programa prof. Clarke Chambers, ki se strokovno ukvarja s proučevanjem zgodovine ameriškega socialnega skrbstva. Pri študijskem središču v Minnesoti je zaposlena kot kurator imigrantskih arhivov slovenska rojakinja Mary Molek. Ona se posebej ukvarja z zgodovino šolstva pri Južnih Slovanih. H. S. ------o------ Znak napredka? NEW YORK, N.Y. — Pred 25 leti so bila rakasta obolenja kot vzrok smrti v naši deželi na ?• mestu, zdaj sq.]ja. 2.! SMEKBKA OOHOvOTS Maks Metzger: Monika potuje na Madagaskar K)()0()ooo Vsak ji je rekel še kaj prijaznega, atek pa se je zahvalil za Ves trud, ki so ga imeli z Moniko— prav posebno še gospodu Kotniku, ki je bil skozi štiri leta njen razrednik. Potem je bilo tudi to pri kraju. Ko sta jo mahala po cesti, ki je ležala ta dan Vsa tiha in prazna v jesenskem soncu pred njima,-je čutila Monika, da se je že prav zares pri-eelo ono veliko novo, kar je Pričakovala. Doma sta komaj mogla strpeti, dokler se gospa Dobrulja ni poslovila. Nato sta odvihrala §or v atkovo spalnico. “Najprej zaboje,” je rekel ntek. Razvezala sta vrvi in odstranila rjavi omot. Štirje popolnoma novi, svetlosivo pološčeni Mseni zaboji so se prikazali, ^sak je bil prepleskan podol-§em in počez z modro-belo progo, na sredi pokrovov pa so bile hole črke: RO 1, ROi 2, RO 3 in na zadnjem MO 4. laj misliš, kaj pomeni MO?” ' "prašal atek. lonika Ozvald” je odgovo-*Ua mlada svetovna popotnica Pobožno in pobožala svoj kov-hog. “Dvigni ga in ga odpri,” je t'hazal, atek. Kovčeg je bil čudno lahek in, ho ga je odklenila s ključem, ki ^ bil privezan ob ročaju, se je 2hotraj zasvetil kot čisto srebro, ^os je bil obit z aluminijem in atek ji je razložil, da sta mera M teža vsakega zaboja natančno preračunani. Znašali so toliko, hot more nesti en nosač. Domačni nesejo tako breme ali na glavi ali pa privežejo dva zaboja skupaj na drog, ki ga nese-^ potem dva moža na ramah. I11 če pade tak kovčeg kdaj v v°do, kar se pripeti skoraj na Vsakem takem potovanju, po-teth plava, ker voda ne more Vdreti notri, tako tesno ga za-P’ra pokrov. Po modro-beli pro-lahko takoj najdeš najino PrHjago iz še tako velikega ku-Pa’ Zdaj pa odpriva RO 1!” Moniki je kar vid jemalo, tako Se je svetil znotraj od nikla in Muminija. Tu so bili lonci, plad-Pji in krožniki, čaše in skodelo, drugo vedno manjše od pr-vega> tako da so se dali lepo zlo-lth Dalje ponev, ki si ji mogel .°haj upogniti, škatle, žlice, noži P vilice, strgalnik in mlinček ja kavo. V posebnem predalu so ,62ali pisani namizni prti, prtiči ^ cunje za brisanje posode. l°riikino gospodinjsko srce je Uo vzhičeno. Medtem ko je ona ^ a§ala vse ven, je atek odprl vno izmed vreč iz rjave jadro-izT in Potegnil čudne priprave / esa in kovine ven. Nekaj pri-htov — pa s0 staii v sobi miza Pok^Va zl°hljiva stola. Atek je st° r.'l ^aizo s pisanim prtom, po-skavil nanjo krožnike, čaše in Ce°delice, položil zraven še žli-< a živeti ob taki hrani. Po iu t ^ bova jedla sadje, ki diši Spioe ** tako odlično, da si tega b0- 116 moreš predstavljati, ti huh^a hnhala v teh čednih roč-bova1ZVrstn° kavo in čaj. Kadar Zda, trudna — dobro pazi .1 *■—. . » At če2 k je odprl drugo vrečo in Pekaj minut je stala pred Moniko popolna postelja. Imela je tenko, a zelo mehko žimnico, snežnobelo in kot pero lahko blazino, nad vsem pa nebo, ki je nosilo gosto mrežo proti mrčesu. Atek je dvignil mrežo in rekel: “Dober počitek, vaša gnada!” Monika je zlezla noter in se pretegnila. Počivala je kot v Abrahamovem naročju. Atek je pregrnil prek nje odejo iz vel-blodje dlake, lahko in mehko kot puh, potem je spustil mrežo in zataknil njene robove krog in krog pod žimnico. Monika se je čutila tako varno kot v majhni hiši in bi bila najraje ostala kar notri: “V vreči je še ena prav taka postelja; obe skupaj tvorita breme za enega nosača.” Ni trajalo dolgo, pa se je tudi Monika naučila vseh potrebnih prijemov. Bili so otročje lahki in samo po sebi umevni. Zlagala je, spravljala v vrečo in zopet postavljala. To so bile najličnej-še igračke, ki jih je bila kdaj videla. Tudi v kuhinjskem kov-čegu se je kmalu spoznala in atek ji je rekel, da bo njena naloga, skrbeti za ta kovčeg, in da ne bo smela zložiti noter ničesar, preden ne bo vestno osna-ženo, in da bo morala natančno paziti na to, da bo prišla vsaka posoda na svoje mesto, kajti v tem se navadno ne smeš zanašati na domačine. Kovčeg RO 2 je vseboval v posebnem predalu popotno lekarno s skrivnostnimi steklenicami, dozami in škatlami. Razen tega je bilo v njem prostora za znanstvene priprave, zemljevide in knjige, medtem ko je bil RO 3 popolnoma podoben Monikinemu kovčegu in bil namenjen at-kovim stvarem. Ostali zavoji so vsebovali obleko in perilo iz posebnega blaga, kot ga rabiš v vročih deželah. Vsi gumbi so imeli take priprave, da si jih lahko vzel in zopet vstavil, ne da bi bil moral napraviti le en vbod. V hipu je stala Monika v skavtski obleki pred zrcalom. Imela je velike žepe, ki so se dali z gumbi odpeti in zapeti, njene noge pa so tičale v čvrstih čevljih iz rjavega usnja. “Zdaj pride pa glavna stvar,” ji je rekel atek, “namreč gamaše. Po njih lahko takoj spoznaš, ali Imaš opravka s pohajkovalcem ali s pravim popotnikom.” Nato ji je pokazal, kako je treba oviti volnene povojne od zgoraj navzdol okoli nog, ne prerahlo in ne pretesno. To je morala Monika večkrat ponoviti, da se ji je posrečilo, potem pa je imela udoben občutek, da ima nekaj trdnega okoli nog, kar je pa vendar ni oviralo v gibanju. “Manjka ti samo še tropska čelada. S to se pa ne bova sprehaja po Evropi, kupila jo bova med potjo.” Monika je vzdihnila, ko je atek zložil vse te čedne stvari v njen kovčeg in ko je tičala zopet v vsakdanji obleki. Natančno ga je morala opazovati pri tem delu in, ko je dokončal, je morala vzeti stvar za stvarjo zopet ven, potem pa vse sama zložiti nazaj. Atek ni odnehal prej, dokler ni bilo vse prav zganjeno in ni ležalo na pravem mestu. Prav presenetljivo je bilo, kako dobro je znal atek zlagati. Pripomnil je, naj ostane tisti rajši doma, kdor si ne zna svojih gamaš tako oviti, da ne drsijo, in kdor ne najde vsakega komada v svojem kovčegu s prvim prijemom. Od tega je odvisno dobro razpoloženje na vsem potovanju. Ne, doma ni hotela Monika na noben način ostati, spoznala pa je, da se je treba tudi za potovanje učiti. ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs. SUPREME BOARD: President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O. II. Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. 44092 Secretary: JOHN F. JADRICH, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119 Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr. Richmond Hts., O. 44121 Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132 II. Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O., 44119 III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, O. 44123 For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men's Association, John F. Jadrich, 19650 Newton Ave., Euclid, O. 44119. Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103. Mobutu v nevarnosti! Pet tednov stari upor belih najemnikov in z njimi združenih katanških žan-darjev je pokazal vso slabost k o n g oške osrednje vlade. BUKAVU, Kongo. — Beli najemniki pod poveljstvom Schramma so pretekli teden po kratkem spopadu s kongoško redno armado, v katerem so u-ničili tri njene oklopne vozove, četrtega pa zaplenili nepoškodovanega, pognali v beg in razgnali pet bataljonov redne kongo-ške vojske. Del premagancev se je zatekel preko meje v sosednjo Rvando, kamor so odšli tudi belci, ki so se pridružili belim najemnikom na njihovi poti zaradi osebne varnosti. Kongoška vlada predsednika Josefa Mobutuja je 5. julija, ko se je upor belih najemnikov začel, razglasila, da so “beli padalci iz tujine” zasedli Kisangani in še nekatera druga mesta v vzhodnem Kongu. Objavljala je nato vojna poročila o zmagah kongoške vojske nad belimi najemniki in z njimi povezanimi katanškimi žandarji. Uporniki naj bi vzeli s seboj bele našel j e-nike kot talce, da bi se zavarovali pred zmagovito kongoško j armado. Pokazalo se je, da so bile vse to pristne laži. Kongoška armada ni dobila z belimi najemniki nobene bitke, ampak jim je sledila le iz daljave, kjer se je čutila dosti varno. Nekaj uspehov je imela proti njim le v mestu Kindu, dokler so bili razdeljeni. Ko so se pa beli najemniki združili na področju Punie, so svobodno operirali, kakor sp hoteli in kakor da bi kongoške armade ne bilo. Polk. Schramme z belimi najemniki in katanškimi žandarji razpolaga trenutno z najmočnejšo vojaško silo v Kongu. Vladne čete ji niso kos in če se mu zljubi, res lahko odpelje katanške žandarje v Katango. Kongoški zunanji minister Bomboko je v posebnem pismu predsedniku Varnostnega sveta ZN obrazložil položaj in prosil članice ZN, da pomagajo Kongu. Te se vsaj za sedaj pozivu ne bodo odzvale, očitno pa je, da se Mobutu sam s svojimi silami belim najemnikom ne more ustaviti. Schramme mu je pretekli teden dal na razpolago 10 dni, da reorganizira svojo vlado, ker da želi notranje trden Kongo. Mobutu je sicer zagrozil z večjim uporom in celo s pohodom na samo glavno mesto. Ruski Judje plačujejo za izraelsko zmago NEW YORK, N.Y. —- Antisemitizma je še dosti po svetu, tudi v Ameriki in Rusiji. Posebno v Rusiji butne zmeraj na dan, kadarkoli se v judovskem problemu kje na svetu kaj spotakne. Tako mora sedaj okoli 3 milijone ruskih Judov trpeti za izraelsko zmago nad Arabci. To je odkrilo poročilo posebne konference v New Yorku, ki so se je udeležili vidni Amerikanci vseh ver, polti, strank in svetovnih nazorov, ki pa vsi ljubijo svobodo in pravico. Konferenca je dognala na podlagi obširnega gradiva, da je komunistični režim na Ruskem ne samo podpiral manifestacije vprid Arabcem, ampak tudi več kot toleriral izpade proti 3 milijonom ruskih Judov. Akcije proti ruskim Judom so se udeležili tudi ruski časopisi, ki so pri tem dokazali, da še niso pozabili, kako je treba na Ruskem hujskati proti Judom. Razpoloženja proti Judom so seveda dobro razumeli birokrat-je v ruskih uradih in dali Judom razumeti, da so še zmeraj delovno ljudstvo drugega razreda. Judje naravno ne dobijo več potnih listov za Izrael, zgubili so po moralno oporo v izraelskem poslaništvu, ki ne posluje več. Diplomatski stiki med Moskvo in Tel Avivom so bili namreč v začetku vojne pretrgani. Pisatelj Julij'Daniel zbolel v taboriščni ječi LONDON, Ang. — Znani ruski pisatelj Daniel, ki je bil skupaj s Sinjavskim obsojen na prisilno delo v delavskem taborišču, leži težko bolan v taboriščni ječi. To sklepajo v Londonu iz prepisa pisma, ki ga je poslala Danielova žena tovarišem v Kremlju, ki jih v njem opozarja na težko zdravstveno stanje svojega moža v ječi v delav- skem taborišču. Pismo podrobno navaja vse šikane, ki jih jetni-ška uprava izvaja nad Danielom. Daniel bi bil moral biti pravzaprav na prisilnem delu, pa so ga vtaknili v ječo s poostrenim režimom, ker se paznikom ni hotel pokoriti, ko so mu prepovedali rabo nekega mazila proti moskitom. So ga najpreje hudo pretepli, potem pa vrgli v temnico. Hrane mu dajajo le toliko, da ne umre od lakote. Kakšne razmere morajo vladati v taborišču, priča izjava Mrs. Daniel, da je tam volja taboriščnega poveljnika zakon. Kdor tega ne vpošteva, mora biti pripravljen na neznosno življenje. V Londonu mislijo, da bodo pisatelji svobodnega sveta zopet posredovali v Moskvi za Daniela in seveda tudi za Sinjavske- ga. brightov odbor črtal. Dirksen se je posebej zavzel za obnovo pravice dajanja posojil za nakup vojaških potrebščin zavezniškim državam v naši deželi. Nigerijski uporniki so se obrnili proti severu LAGOS, Niger. — Radio v Enugu, glavnem mestu Biafre, 30. maja letos za neodvisno proglašene Vzhodne pokrajine, je objavil, da so biafriške čete skupaj z uporniki oddelki zvezne vlade v pokrajini Srednji zahod udarile proti severu in zasedle tri mesta, med njimi Okene. V Lagosu zvezne oblasti priznavajo zasedbo omenjenih mest, pa izjavljajo, da je to bolj izvidniški sunek kot pa zasedba. Delo za moške & ženske Republikanci rešujejo pomoč tujini v Senatu WASHINGTON, D.C. —- Sen. J. W. Fulbright je svoje senatne tovariše pozival, naj ne popuste od svojega stališča in naj vztrajajo pri zmanjšanju proračuna za pomoč tujini za 700 milijonov od predloženih 3.4 bilijone na 2.7 bilijona, pa če Bela hiša še tako pritiska. Fulbrigh-tov odbor je namreč predlog obdelal in ga v skrčeni obliki predložil v odobritev senatni zbornici. I Vodnik republikanske manjši-'' ne v Senatu Dirksen in demokrat Stennis, načelnik pododbo-) ra za pripravljenost, sta skupno predložila vključitev nekaterih vsot vojaške pomoči, ki jo je F u 1 b r i ghtov zunanjepolitični odbor črtal. Republikanec Tower je predložil sprejem vladnega predloga $205 milijonov vojaške pomoči, ki jo je Ful- Moški dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Ca. 3784 E. 78 St. 541-179« A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Cori». iAGHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machine* HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES NOV RAKETNI MOTOR — Slika kaže nov, obsežen raketni motor, ki ga bo NASA uporabila pri svojih novih raketah za polete v vesolje. Motor so že ponosno preskusili na tleh. ^ MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno aA 8.15 dop. do 5. pop. oii kličite 341-17W za čaa sestanka An Equal Onportunlt.y Employer (157) Delo za dvojico Iščemo zakonski par, da bi čistila gostilno in kegljišče 7 dni tedensko. Oglasite se osebno. 20TH CENTURY LANES •' 16525 Euclid Ave. (156) Ženske dobijo delo KUHARICO IŠČEMO za v ponedeljek in torek, stalno, domača kuha. FANNY’S LUNCH 353 E. 156 St., blizu Lake Shore Blvd., in Euclid Beach. Pridite osebno od 4. do 8. zvečer. _____________________(160) Iščemo pomočnico Župnišče išče gospodinjsko pomočnico za polni čas. Za sestanek kličite 361-2624. (x) MAU OGLASI V najem Oddamo 4 sobe spodaj, kopalnica, garaža, plinska gorkota, na 12106 Parkview Ave. Kličite LO 1-3062. —(156) Hiša naprodaj Enodružinska, 9 in pol sob, aluminijasta obloga, nova streha, rekreacijska soba. Na 7806 Donald Ave. telefon 361-7331. -(158) Hiša naprodaj Enodružinska hiša v fari sv. Vida, 4 spalnice, polna klet, južno od St. Clair Ave. Cenjena pod $10,000. Se lahko takoj vselite. Kličite Ed Eckart 241-7358 ali 732-8596 za sestanek. LAKEFRONT LAND & REALTY CO. (158) Hiša naprodaj Bungalov s 4 spalnicami, lep lot, blizu cerkve in šole v Willo-wick, O. Prodaja lastnik. Kličite WH 4-0602. (158) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša v dobrem stanju na 14704 Westropp Ave., 7 sob z vsemi pritiklinami. Interesenti naj kličejo PO 1-2475. (158) Stanovanje v najem 5 sob zgoraj, na novo dekorirane, kopalnica in prha, plinski fur-nez, klet in veranda, na Bayliss Ave. Kličite 845-5941. (157) V najem Oddamo 4 lepe sobe in kopalnico v fari sv. Vida starejši dvojici ali ženski. Kličite EN 1-1884. (10,16 avg) Hiša naprodaj 7-sobna hiša, 3 spalnice zgoraj, garaža, plinski furnez, v bližini cerkve sv. Frančiška. Kličite HE 1-7077. -(11,16,18 avg) Office space for lease Good location, business or professionals, physician needed, in Geauga County on Rt. 306 near Rt. 87. Call MO 2-8090 . or 464-1666. (14,16 avg) V najem , Oddamo 2 stanovanji, 5,sob in kopalnica vsako, na 5512 Carry Ave. Vprašajte istotam. -(7,9,11,14,16 avg) CEZ STENO \ SPISAL IVAN BUCER \ 5 ■ 1. “Kako pa veste, da bo moja roka že v enem tednu zdrava?” “O, za to sem brez skrbi. Mora, ee pravim tako. Kajne, gospodična?” “Sevejda,” je potrdila Mandičeva. “Saj si včasih prisilila celo mene.” “Mislite, da ste vi bolj trmasti kot njegova roka?” se je šalil Žino, ki je imel vzgojiteljico v želodcu. Mandičeva se je kisla nasmehnila. CHICAGO, ILL. MALE HELP AERO COMMANDER Engineers Pvopulsion & Systems Engineer Supervises, trains and assigns personnel in the performance of ’propulsion and system design and analysis. Assures prep E ration of preliminary design drawings, specification drawings and production drawings for propulsion, fluid and pneumatic systems and components. Assures analysis of propulsion and System Design to assure adequacy of perfotrmance. E.oads Engineer Flutter analysis experience in ground resonance testing and analytical flutter analysis desired. Test aircraft structure. Test experience with background in stress analysis desired. Associate Aerodynamics Engineer Develops aircraft performance data. Performs preliminary studies and establishes flight test plans, analyzes test results. Pil. L. O. Draftsman Experience in M.L.O. drafting needed. Dj rawing Checker Five years drafting or aircraft planning experience or two years drawing checking experience desired. Tool Designers Experience in large and small jig and fixture works. Some die arud machine tooling experience desired. m i JigJ Builders Build jig and fixtures for aircraft manufacturing within four decimal tolerance. Interprets blue prints tooling drawings and lost data. Programmer New department opportunity. Minimum of 1400 series disk programming experience in manufacturing. 360 background desirable. Should have related systems experience. Buyer Purchasing experience in hydraulic systems, electrical systems, aircraft engines, and associated hardware. Minimum two years experience desired. A tiJW. x. Apply in Person or send resume .jus R. F. WEBER Manager. Industrial Relations, Dept. A AERO COMMANDER Division of Rockwell-Standard Corporation 7300 N.W. 50 Oklahoma City, Okla. An Equal Opportunity Employer “Na svidenje!” so klicali ob odhajajočem vlaku. Brata sta pozdravljala z robci, ki ju je Dana: še gledala, ko je vlak že drdral'' mimo lesnih skladišč. ^ 1 1 Ko so temni vozovi izginili, je vzdihnila, se obrnila in odšla za ostalimi k izhodu. Čutila je roko, na kateri ji je še vedno gorel poljub. V. Brata sta pisala, da prideta danes z opoldanskim vlakom. Dana se je napravljala in zato je bilo vse v neredu. Gotovo desetkrat je tekla k Mandičevi povedat ali povprašat to in ono. Prav tako Mandičeva k Dani. Treba si je bilo priskrbeti toliko reči! Vsaka malenkost je važna, da je ne pozabi. Tole pa morda ni neobhodno potrebno? Čim manj reči, tem lažji bo nahrbtnik! Pa je predevala in premetavala, spraševala in se posvetovala zdaj z Mandičevo, zdaj s služkinjo; naposled se je lotila celo Žina, ki ji je pa odvrnil, da CHICAGO, ILL. FEMALE HELP Salem County Memorial Hospital in SALEM, NEW JERSEY offers wonderful opportunities for Nurses - Registered for INTENSIVE CARE UNIT. — Salaries will be based on experience. Liberal Personnel Policies in a small friendly hospital located 35 miles south of Philadelphia. Wire, write, apply or call MARY SAUL Director of Nurses Salem, New Jersey 609-935-1000 (157) BUSINESS OPPORTUNITY CANDY AND SCHOOL SUPPLIES. Established. Serving two schools. Selling due to illness. Will sacrifice $2,100. >' ■ Ph. 477-7517 (157) ga take reči ne zanimajo. Sicer pa, kakor si bo postlala, tako bo ležala. Če bi hotela imeti vse, bo težko, če pa hoče prazen nahrbtnik, bo še teže. Naposled je bila stvar le nekako v redu. Napet, siv nahrbtnik je bil na stolu, poleg so stale rjave, pravkar namazane vezan-ke. Močne hlače, krilo na gumbe, zelena robaška, volnena jopica in pelerina — vse je bilo položeno čez stolovo naslanjalo. Hvala Bogu, zdaj je vse v redu! Ali bi se že napravila? Pol desetih je šele. Prezgodaj je. Stopila je spet k Mandičevi. Ta je bila tudi vsa v pripravah. Ko je Dana vstopila, je pravkar stala sredi sobe pred odprtim nahrbtnikom in predevala iz roke v roko kompas. Ni se mogla odločiti, ali bi ga vzela s seboj ali ne. Dana ji je odsvetovala, saj ga vendar ne bo treba. Ne gredo na Himalajo in ni treba takih priprav. Lahko ji je bilo govoriti, ko je imela vse v redu! Bivša vzgojiteljica je bila sitna, pa se je Dana vrnila v svojo sobo. Kam naj se dene ta čas? Stopila je k oknu. Skrbelo jo je, kakšno bo vreme. Zadnje dni je bilo zelo lepo. Kaže, da se bo držalo. Le za Črnim vrhom se je plazil samoten oblak, ki pa ni napovedoval ničesar hudega. Ah, to čakanje in pričakovanje! Še neskončni dve uri je do prihoda vlaka. Sedla je na bla-zinjak in vzela v roke knjigo. Ničesar ni dojela, kar je čitala. Besede so bile prazne. Misel ji je begala. Odložila je knjigo in se vrgla čez blazine. Zastrmela je v točko na stropu. Zalotila se je pri misli, kje se zdajle nahajata brata? Zjutraj sta odšla na vlak. Družno so udarjale okovanke po trdem tlaku. Pavle je šel kupit vozna listka, gotovo je šel Pavle. Prepričana je bila o tem. Janez je pa stal in gledal ljudi, ljudje so pa gledali njega: zastavnega in močnega fanta v rjavih hlačah in težkih okovankah. Pavle je kupoval vozna listka, cepin je obesil na levo roko in se je malo sklonil, da je videl skozi okence uradni obraz blagajničarke, ki je samogibno segla po listka in ju žigosala. Čisto natančno je videla tudi, kako sta šla na vlak. Pavle in Janez! Ni ju mogla ločiti. Prišla bosta s širokim nasmehom, s prisrčno besedo. Srce ji je igralo ob tem. Potem bodo odšli skupaj med sive skale, nad strme prepade, stopali bodo na zasnežene vrhove. Tisoč lepot se bo nudilo njihovim očem. Onadva jo bosta varovala, vodila jo v višine, njuna volja bo razgrinjala naravo pred njenimi nogami. Česa se je bolj veselila: ali bratov ali planin? O, gotovo planin! Pa vendar se ji ne bi zdele ture v gore tako lepe, če ne bi bilo poleg nje navdušujočega Janeza in resnega, mehkega Pavleta. “Pavle in Janez!” Nehote je dehnila te dve besedi. Čudno ji je bilo ob spominu na oba brata. Srce je iskalo in izbiralo, a si ni tega priznala. Ni ju mogla ločiti: ti na desno, ti na levo! Saj je vedela, da jo ljubita oba. Ženska, ki ji vlada srce, to takoj čuti, mora čutiti. Rada jo gledata! Ali je ni Pavle božal s pogledi, kadarkoli se je sešel z njo v Dubrovniku? In kaj ji je hotel povedati takrat med plesom na Lokrumu? In Janez?! Ko je stala pred njim, ko je dvignil njeno roko k ustnicam, ali niso njegove oči govorile več, kot bi mogle povedati besede? Dana je vedela, da jo ljubita. Vedela je tudi, da sama ljubi. Toda koga, koga? Ni pa vedela, da ljubi oba. Ob taki misli se je zgrozila. Ne, saj ni mogoče! A vendar! Ali je kaj razlike, če pomisli na enega ali drugega? O je, je! Pavletu bi bila sestra, mehka, vdana — kot je bil sam blag in dober. V Janeza bi se zagrizla, trpela bi in uživala. Pod njegovim prešernim smehom se je skrivalo nekaj silnega, nekaj, česar se je bala. In če čuti in ve to, zakaj gre z njima v gore, vstran od družbe, ki jih vendarle loči kot nekak plot? Svesta si je bila, da bo ta pregraja tam gori padla. Ali ni to nevarno? Se bo igrala z dvema dušama, ali bo zaigrala sebe? Ne! Ne! Ne! Verovala je, da se bo tam Naše posojilo je lai&o vaša najvecja možnost prihranili denar pri novi hiši. Vprašajte naši Vsakdo vas opozarja, da ie hiša verjetno največji nakup v vašem življenju. S tem je na nek način povedano, da bo vknjižba tega dolga vaš največji in najdaljši dolg. In to je v resnici nekaj pomembnega. Mi se strinjamo, da je zadolžitev velika kupčija, toda mi vam tudi lahko dokažemo, da ie to velika prilika prihraniti denar. Mi ne mislimo samo na odplačevanje, mi govorimo o prihrankih gotovine pri stroških vašega posojila. Prvič, obrestna mera pri Cleveland Trust je nižja kot pri nekaterih drugih vrstah posojila. Drugič, način obračunavanja obresti vam tudi lahko prihrani denar. Prav tako so zaključni stroški posojila pri Cleveland Trust nižji kot drugod. Resnično se iskreno prizadevamo obdržati stroške posojila tako nizko kot le mogoče. Če se vam zdi, da je to le nekaj malega si, zapomnite da verjetno govorite o petih številkah za dobo kakih 25 let. Tudi mali ulomki lahko napravijo veliko vsoto. Izgleda. da večina ljudi to spozna, kajti mi napravimo nad polovico bančnih posojil za domove v Clevelandu. Kadar boste napravili .to veliko potezo, bo prijetno vedeti, da imate za seboj veliko banko kot je Cleveland Trust Company. Zato vprašajte nas - v enem izmed naših 78 uradih. Cleveland Cru$t Mamba, Padata! Dapoilt Insuranca Corooaallon gori v čisti, božji naravi odločilo. Pavle... Janez ... Grebla je v negotovost, da ji je onemogla misel. Zadnje doz- nanje jo je zbegalo, da bi se skoraj odpovedala izletu, pa jo je prebudil glasni Žinov smeh iz sosedne sobe. (Dalje prihodnjič) Želite imeti oni '67 gladki modni izgled? DOBITE ELEGANTNO dre TRAJNO KODRANJE Vaše najočarljivejše — in najtrajnejše! Veselite se enega od teh finih, kvalitetnih, krasno izvršenih, splošno priznanih trajnih kodranj, po naši čudovito nizki ceni. Spretno izvršeno po naših strokovnjakih. Naravni izgled, lahko česanje v današnje najmodernejše pričeske. Bodite gotovi, da Vam bomo napravili najlepše kodranje, četudi so Vaši lasje fini, suhi, sivi, beljeni ali barvani. (Zajamčeno seveda) Krasno $20.00 Izrano $30.00 NESTERCREME $4*95 VITA-CREME $^•95 Oboje vključuje umivanje, friziranje in striženje Oboje v osnovnem ali regularnem kodranju Sijajna podlaga za vse današnje pričeske Umivanje in friziranje Striženje Pristriženje Kremasti obliv 1.95 1.50 .70 Zastonj Barvanje, vkl. umivanje in friziranje 5.45 Roux barvni obliv .75 Stiliranje lasulj 3.95 Čiščenje lasulj 2.50 Ob petkih, sobotah in pred prazniki friziranje, barvanje in kodranje samo 50c več. PRIHRANITE i/2 PRI FINIH KVALITETNIH 100% NARAVNIH DELNIH LASULJAH I LASULJAH j KITAH Reg. $25 do $35 Reg. $60 do $160 I Reg. $80 do $160 12.50 do 17.50 l 29.50 do 79.50 | 39.50 do 79.50 Izberite si odgovarjajoči barvni odtenek — Po meri napravljeno in stilirano. ^Indre uvcii FRIZERSTVO • LASULJ ARSTVO EAST • Downtown • Southgate • Eastgate • Severance 781-3161 663-6346 449-3435 382-2600 382-2569 >VEST • Southland • Westgate a Parmatown • Midway Mall Elyria Lorain 845-3400 333-6646 884-6300 324-5742 233-8020 iiafhifregša pot do najdete tisto krajevno številko v mm je Zraven vašega telefona ... nobena druga stvar ne pove toliko 0 Ohio BeH L J MAPLE HEIGHTS POULTRY S CATERING 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Bird 1*53 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-123S GRDINA — Funeral Director* — Furniture Dealer*