St. 18. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. >V edinoiti ja moSi »EDINOST« izhaja vsako ••boto zjutraj; cena za vse leto je 4 gld. 40 kr., za polu leta 2 glđ, kr za rtetrt leta I t?lvi» S. Laitaro< TipJHnala; vsak mora biti fi vrednosti se no vračalo. — Interati [razne vrsto naznanila In doslanice) «•> zr 16; pri kratkih oglasili z drobnimi črkami so plačuje za vsako besedo '-J kr. fraiikirun Rokopisi brez aračunljo po pogodbi — Ustavaški polom. Laž in krivica imate kratke noge; kdor druzemu jamo koplje, sam vanjo pade: to resnico zdaj čuti ustavoverna stranka, ker nanjo udriha strela za strelo. Kar se jej je vžgalo na Jelo znamenje fakcijozne opozicije, loputa jo od vseh strani neusmiljena usoda; podlegla je v češkem veleposestvu; skalila zaupanje mej svojimi pristaši, ker se je v državnem zboru upirala svobodnim načelom; v nemilost je prišla pri malih obrtnikih, katerim je vse mogoče ovire delala I vedno nove davke nakladala, sploh; naveličalo se je njo vse ljudstvo In jo začelo grajati ter obsojati, kot* je spregledalo, da se briga le za to, kako bi gospodovala i sama sebi žepe polnila. Boljši možje so jo začeli zapuščati, nje pristaš, baron Walterskirchen, telo njenega telesa, obsodil in pobil jo je brez milosti, ko je svojim volileem dajal račun, najbolj pa jo je ponižal dunajski državni poslanec, dr. Kronawetter in vredno je, da o tej stvari nekoliko obširneje govorimo. Uže zadnjič smo omenili, da so nekateri najbolj zagrizli nemški liberalci na tihem sklicali Bvoje pristaSe i nezaupnico izrekli dr. Krona-wettru, ker je njihove grehe šibal, da pa je takoj sklical Kronawetter vse svoje volilce, ki bo mu dali sijajno zaupnico in s tem pritisnoli nemškim liberalcem zaušnico, da vsi omamljeni sem ter tja omahujejo, ker so Izgubili zadnjo zaslombo, mesto Dunaj, na katero so se toliko zanašali. Še nikoli, kar je na Dunaji državni zbor in Dunajfianjl volijo vanj poslance, ni bilo tacega volilnega shoda, to Je bila božja sodba. Kronawettrovi nasprotniki so sc sicer dobro pripravili in s peklenskim kričanjem In ropolanjem hoteli ga uničiti, ali on se ni prestrašil, ampak z šibo svojega govora tako pretepel Herbsta i njegove pristaše, da so kar iz zbornice bežali, ker jim vse kričanja in ropo-tanje nič ni pomagalo. Volllci, katerih je bilo nad 1000, sklenoli so z vsemi glasovi proti 7 to-le resolucijo: »Zbrani volilci osmega okraj i izrekajo svojemu državnemu poslancu dr. Ferdinandu Kronawettru popolno zaupanje in pričakujejo od njega, da bo k ljubu vsem sovražnim napadom v boju za interese ljudstva in rojstnega svojega mesta Dunaja krepko stal«. Škoda, da nam prostor ne dopušča, natis-notl dve uri trajajočega govora. Rekel je mej drugim: »Dolžnost vsacega poslanca je, da ni- Podlistek. Trst, in okolica.. (Zgodovinske črtico, spisuje M. Skalovlč.) »Kakor drevo, zasajeno ob vodnih potocih, katero sad avoj rodi o svojem času«. P9ulm i. i3. »Reka se zdrami iz sanj, naslednica slavne Promone, »Desno Albertu podil, z levo ttiu morje odpre; »Tenl Leopoldu in Kras; Frideriku Celeja, Dolenja; »Živa Gorica potem pervemu Maksu sc vda, »In polovici moči slovenske trese Mletak se. J. V. Koseski. Uvod. Na bregovih sinje Adrije, v najskrajnem severno-zabodnem zalivu jadranskega morja, stoji najimenitniše trgovinsko primorsko mesto mile naše Avstrije, — starodavno mesto Trst. Slovesno obhajamo letos 300 letnico, odkar je to slavno mesto prostovoljno prišlo pod vrhovno vlado habsburške rodovine. Da bolj ocenimo Izvenredno važnost Trsta, glede na sosednje pokrajine in vso našo monarhijo avstrijsko, trgovino in svetovno občenje z daljnimi prekmor-skimi deželami, nam je vsakakor potrebno poznati nekoliko zgodovinski razvoj tega svetovnega trgovinskega mesta. Prvi, glavni pogoj vsakej zgodovini bi imela biti čista neskaljena resnica. A najžlahtniše rude so globoko v tem- koli ne zastopa strankarskih interesov, tako tesnosrčen nobeden ne sme biti, da ne bi videl vzvišenega poklica, ki mu nalaga dolžnost, zastopati vse ljudstvo v njegovej celoti; z blagom in krvjo prebivalstva se mora varčevati, ker ljudstvo, katero s premoženjem In živenjem stoji za celoto, dolžno je le toliko dajati, kolikor je v njegovo korist, .laz sem našel tako gospodarstvo, da je neverjetno, in ker sein so vdzignol zoper to, zato mc napadajo tisti, ki delajo za strankarske namene. Meni se očita, da ne hodbn 7. stranko, ki se je rekrutirala iz mož in prili-zovalcev tistih ljudi, ki so se, bodi si pod Herbstom ali Lasserjem, udeleževali sleparij na borsi in pri bankah, ki so razmetali 20 milijonov za podporo železnicam, ki so ustanovili državne predplačilnice, zakrivili pri hranilnicah primanjkljaj, s katerim so chabrus plačali, da danes hranilnice, da pokrijo primanjkljaj, mesto G le 3% obresti zapisujejo najubožniŠiin poslom. Zato me sovražijo. S tako stranko se Krona-wetter nikdar i nikoli ne bo pajdašil. Će ta stranka zopet na krmilo pride, pa bo zopet enako delala, in organi te borzne smetljake so, ki posebno radi po meni udrihajo in gospoda moja, eden teh organov (»N. Wr. Tagblatt«) se s tem odlikuje, da piše na prvej strani o svobodi i nemštvu, v sredi o bankah, i na zadiijej strani se ponujajo mlade, dobroohranjene vdove premožnim, Če tudi starim gospodom«. O narodnostih je Kronawetter govoril tako le: »Jaz sem rojen Dunajčan in Nemec, jaz nisem nikoli zoper nemške ideje govoril ali glasoval, ali jat vem, da živimo v državi, v katerej ne 2ivć sami Nemci; s tem moramo računiti, i na to se opirajo tuli državni osnovni zakoni v 19. členu. Te zakone so sklenoli Nemci in v njih priznali, da imajo v državi, v katerej so razne narodnosti, ki v enakej meri claj6 svoje sinove v vojake in svoje goldinarje davkariji, da imajo te narodnosti tudi pravico, gojiti svoj jezik in svojo narodnost. Otrok, ki stopi v ljudsko šolo, mora se v materinem jeziku podučavati, in kako teško bi bilo, ako bi se v višjih šolali učenec poleg težave s tvari no moral bojevati še s težavo tujega jezika. To je prav tako, kakor bi se moral Nemec, ne v nemškem, ampilc v francoskem jeziku učiti. In to je povsod tako. Će mož plačuje davke, ima pravico zahtevati, da more v bukvicah brati, da ve, koliko je predpisanega, i da se lahko pritoži, če kaj ni v redu. Da se temu v okom pride, treba je narodnost- nem krilu zemlje zakopane, isto tako plemenita hčerka nebeška, resnica, zakrita je mnogokrat pod temnim zastorom in kdor jo hoče najti, ne sme štediti truda, muke, napora. Vsi zgodovinarji trdć, da jim jo le za to, da resnico povedć, pa nasprotno, mesto jo tako pokazati, kakoršna je, grdo jo fiemijo; vsak jej da svojemu osobnemu okusu ugodno obleko: Nemec črno-žolto-rudečo; Talijan belo-rudečo-zeleno; nu! Slovan pa bolo-modro-rudečo. Latinski pregovor pravi: errare humanum!« (grešili je človeško). Nasproti pa je nečloveško v spoznanej zmoti trdovraten ostati. Ena glavnih in žali jako ukoreninjenih zmot je, da mnogi Slovanom ne pripoznavajo onih obče človeških pravic, kakoršne vedno lo zase zahtevajo. Raje, nego krščanskega načela mejsebojne ljubavi i spoštovanja, drže so ko klop kože, načela pa-ganskega zgodovinarja: »To je prav po človeško, druge tlačiti, da sain ne bodeš tlačen«. (Tuci-didos I, 76.) Dasiprav je izrek najslavnišega grškega zgodopisca, vendar nikakor no sme veljave imeti v dandenaSnjih krščanskih državah. Ne zatirati, stiskati, tlačiti, grditi, Ščuvati, in kar je taclli nečastnih dejanj, nego vzbujati, unemati, polpirati vse, kar je lepega, dobrega, koristnega, ima biti plemenita naloga slehernega omikanca. V to svrho se vrsto v denažnjih časih razstave po vsem svetu. V tem stoletji so tudi v Trstu bile razstave 1. 180.-i, 1840, 184'J, 1854, 1871, pa letošnja, ki se priredi v proslavljanje nega zakona, ki bi natanko določil pravice posameznih narodnosti v uradnijah, šolah in sodil ijah, da vsak ve, kako daleč sme Iti. In do toga tudi pride«. — Po tem govoru je nastalo gromovito več minut trajajoče ploskanje in odobravanje. — O sijajnej zmagi smo uže zgoraj omenili. To končanem zboru pa so se zbrali v go-stilnlci »zu den drel Hackeln« dru/.ih okrajev najodllčnejŠI volilci, mej temi tudi dr. Miklošič, ki niso hoteli priti v zbor, da Časnikarskim laž-nikom niso dali povoda napadati In črniti sebe in Kronawettra. Mej zbranimi je bilo petnajst mestnih svetovalcev; dr. Lueger, ki j ? nedavno odkril več sleparij, ki so se godile na Dunnji, i se s tem Dunajčanom zelo prikupil, napil je mej splošnim navdušenjem prvi dr. Kronawettru ter rekel: NemSko-liberalna stranka nas je dvajset let sleparila, danes jej je raztrgana krinka z obraza in upamo, da se nam posreči, otresti se nje domoralizirajočega vpliva. Ko se jo nekdo prodrznol, govoriti o barbarskih jezikih, vstal je profesor dr. Gugler ter ves razjarjen zakričal: Avstrijski narodi niso barbari! NajgroznejŠe pa je pobijal občinski svetovalec Baumgartner cen. traliste, njegove besede: »Ta gospoda je v dvajsetih letih, kar je vladala, vsako leto bogatela, ljudstvo pa je vsako leto bolj ohuboževalo«, vzbudile so nepopisljlvo navdušenje. Govorilo je Še več občinskih svetovalcev l druzlh mož in vsi so hudo Šibali nemško-liberalno stranko ter sklenoli, Kronavvettrov govor natisnoti v 10 000 iztisklh In ga razdeliti po Dunnji in družili deželah. Sestavil se je tudi odbor Iz zastopnikov vseh dunajskih okrajev, da napravi Kronawettru na Čast velikansk banket, katerega sc vdeleži več tisoč osob. Tako se je maščevala Kronawettru z nesramno sleparijo dana nezaupnica In vresničil seje pregovor, ki pravi: Kdor druzemu jamo koplje, sam vanjo pade, Veseliti mora vsacega dobromislečega človeka, da se je na Dunaji začelo vzbujati boljše spoznanje, da je tako krepko zadonel glas javne vesti; to polagoma pokoplje tudi rovarstvo v druzih deželah, in pritrjujemo besedam »Wiener AUgemcine Zeitung«, katera je zadnje dni pro-menila politično barvo in piše: Kdor ima oči, da vidi, in ušesa, da sliši, ta mora danes vedeti, da je ustavovorna stranka mrtva. Dopisi. 500 letnega jubileja, obeča prekositi vse prednice. Kakor se na razstavi oči gledalcev i adujejo nad raznimi izdelki človeškega uma in dlani, tako se pri zgodovini raznih dežel, krajev in mest razvedri duh človeški ter dobiva mnogotero spodbudo k plemenitim činom. L Lega mesta Trsta. »Kdor pozna dobro naturne razmere kacega kraja, pozna ob enem uže dober del zgodovine istega kraja,« pravi znameniti zgodovinar moravski o. B. Dudi k. — Sredozemsko morje je razdeljeno v tli večje predele ali podanje. Prva mej deželami v nujstaršej dobi znanimi, mej Egiptom, Palestino, Fenicijo, Malo Azijo in Grško. Pota človeške izoinike imajo tu svoj pričetek. Drugi oddelek sredozemskega morja globoko zajeda moj dva poluotoka južne Evrope, mej Balkanski in Italijski poluotok, to je kakor osrčje sredozemskega morja — adrijansko ali jadransko morje. Tretja, najširša gladina sredozemskega morja so razprostira mej zahodnim bregom Italije, južnim Francije, vshodnim Španijo in severnim Afrike, tja do »stebrov Herku-lovih,« kakor so nekdaj pravili ožini gibraltarskoj. Silno važno v zgodovini človeštva je to sredozemsko morje »okoli katerega sedimo, kakor zube okoli luže.« /Platon.) To trojno jedino morje je vezalo tri v starem veku znane dele sveta: Azijo, Afriko, Evropo, skup je pripeljalo Ir. Trvla 3. maja. (Židje v Trstu in »Irredenta«. — Volilno gibanje. — Opomin tržaUim Slovence m). Prebili smo tudi soboto, 29. aprila, kateri dan je imela biti v Trstu velikanska »Juden-hetze«; židje so so sicer bali in poskrili, a ni teklo ne krvi, še celo vina ni teklo dosti, ker naši delalci in okoličani nem njo posebnih zaslužkov, posebno od kar naši veliki trgovci rajši jeinljo v službo tujn, italijansko, nogo pa domačo delalce. — Vse je torej dobro izšlo in denes se naši židje nič več ne boje, ker se jim tudi nič ni bati, posebno pa od okoličanov ne, katerim roje vse druge muhe po glavi, nego proganjanje Židov. Grdo pa je od nekaterih Židov in njih drugih neodreSonih prijateljev, (TrreJentov), da so one pismene prelnje podtikali Slovencem, — Židje bi morali boljše poznati svoja prijatelje, kateri se jim vedno dobrikajo, da jih rabijo za svoje namene, ker imajo denar, katerega dosti potrebuje Irredenta, u jih gotovo bolj sovražijo, nego ubogi okoličani, ki Se sovražnikom nikoli nič žalega ne storć. — Antisemitsko zvezo naj židje rajše iščejo mej onimi raznimi razsajalci, mesarji, postopači i. t, d., katere so prav nekateri Židje Ščuvali na okoličane in tako provzročili prelitev krvi leta 18CS. Koliko so sebi in Trstu s tem koristili, to Imajo zdaj priliko Studirati. Mi menimo, da se bo ono zločinstvo resnično Še maščevalo nad prouzročltelji, a tega zopet ne bodo krivi okoličani, kateri so predobri krlstjanje, da bi se maščevali za prebite nezgode. — Perfidno pa je od krščenih in nekrščenih Irrelentarjev, da se poslužujejo takih sredstev za svoje namene in mi v imenu okoličanov in sploh tržaških Slovanov protestujemo proti takemu zavrat-nemu ravnanju. Uže zadnjič smo dali Židom dober svet, naj se ne mešajo v ulrredento«, ker ona je zmaj, kateri bi v resnici utegnol požreti jih. Židje so bili največji podporniki onej stranki, katera se zdaj zove fakcijozna opozicija, pa kako jim zdaj ta stranka podporo povrača? To se je pokazalo v aiitesemitičnili zborih na Dunaji, in tudi Irredenta jim nič bolj ne bo hvaležna, o tem naj bodo preverjeni. Volilno gibanje v okolici se je uže začelo; bili so razni volilni shodi v okolici In povsod se je videlo, da okoličani bodo volili lo svoje ljudi, ter da do večine ne prodere glas lahonske tri glavne grupe zgodovinskih Iju Istev: Semite, Hamite in Arijane (Japetovce); naj hode i za-naprej ona vez, s katero naj sc družijo v vzajemnem mirnem tekmovanji na polji znanosti, vsestranskega napredka, trije glavni zastopniki evropskih ljudstev: Romani, Germani in Slovani. Ali vrnimo sevnaŠ kot jadranskega morja v Trst. Naš pesnik poje: •Buči, buči morje adrijansko, Nekdaj bilo si slovansko I* Je-li to istina? Po raziskavah učenih jezikoslovcev »ntfro. je staroslov. »morski zaliv«, (lat. sinus, gršk. kolpos, nemški busen, italijan. seno). Kakor nam poroča rimski pisatelj Plinij (79. I. po Kr.) tam, kder so pozneje vzrastle Benedke, bilo je na močvirnatem kraji, imenovanem »sep. tem maria« (»sedmero morje«), pristanišče: .Edron«, kar ni drugo nego staroMov. »adro«. novoslov. (n'tdro, luka, pristanišče, zatuk. Komur ta razlaga ne ugaja, pa naj se drži starega razlaganja pomestu: Adrija, ali po naj-novejšej izpeljavi prof. Pervanoglu: Prvotni sta-novn iki, došli iz male Azije, čestlll so posebno malika »Atar* — božanstvo ognja, in zato so tudi temu morju rekali »atarsko = adrijansko« morje ? (Archeografo Triestino VII.). Nu, bode kedo ugovarjaj, vedno le to neslano jezikoslovje! Slovan ss mora s jiomočjo jezikoslovja braniti. kakor jo slavni Safuflk rekel: »V imenih je najstarejSa zgodovina Slovanov«, ali kakor de Micklewicz: »Mej vsemi jezici je slovanski po EDINOST sirene. O kandidatih pa dene« še ne tavorimo; le to priporočamo našim ljudem, naj w drle zvesto tega, kar so obečali poverjenikom društva »Edinost., naj ne puste do sebe Lahonom in njihovim agentom (Slovencem žalostne postave), naj jih ostro zavračajo In naj jim odgovarjajo, da noben Italijan, kateri se sili Slovencem za poslanca, ni puštenjak, kajti ako hoče biti Slovencem pravičen, ne more bili pravičen težnjam svojega naroda; In če prav v mestu paktiramo, v okolici saj moramo po-kazati, da na lastnej zemlji smo sami svoji gospodarji. — To je menenje vsacega poštenjaka. Rodoljubi v okolici naj toraj pridno delajo v tem zmislu, naj se zedinijo za katerega koli kandidata, samo da jo posten in razumen naš človek. Svoji k svojimi Mogoče je letos, da spravimo tudi v mostu nekoliko naših ljudi, vsaj 4, v mestni zbor, to bi celo lehko Slo, imamo saino premalo delal-nih moči, ki bi vso to stvar dobro uredili. Le premalo se brigajo naši trgovci in rokodelci za narodno reč, ako bi ti bili nekoliko bolj živi udje našega naroda, morali bi (udi gospodje konservativci vse drugačne volilne oklice izdajati, a ne takih, kakoišen je zadnji, v katerem priznavajo edino Italijanom narodnostno pravico v Trstu, in nas Slovence stavijo v eno vrsto z Grki, Nemci, Madjarl, kateri vendar so le kolonisti v Trstu, mej tem ko so Slovenci tukaj tudi doma, tako dobro, kakor Italijani. — Čitajte, gospodje, famo imena onih starih tržaških prvakov, kateri so Šli leta 1382 v Gradec ponujat Tist nadvojvodu Leopoldu, ali niso imena onih poslancev večinoma slovanska,? — Res je, da nekateri gospodje neČejo nič slisati o Slovencih v Trstu; a teL-a smo Slovenci tudi sami dosti krivi; premalo se brigamo za svojo narodnost, prav je uže, da se brigamo bolj za materijalne koristi, toda v tej brigi ne smemo pozaidti tudi drugih moralnih dolžnosti, in prva taka dolžnost je ljubezen do lastnega naroda in podpora njegovih teženj. Nekaj so sicer obrača na boljše, od zgoraj piše še precej ugoden veter, a nesreča naša je, da radi spimo, posebno kadar se nam dozdeva, da je nevarnost manjša, ali da je celo ni. Na Barki dne 1. maja. (Denarjev ko lepin.) Kakor se sliši v Istri v voloskem okraji, jemljo si tamošnji posestniki denarjev na posestva. Veseli glasovi done po tamošnjih hribih in dolinah: Po denarja I Ka-košen in od kod je ta denar, tega ne vem, po mojem menenji je slab, če tudi iz prijateljskih rok, ker tisočaki se k tnalu porabijo, a teško vračajo, to vsak ve. Kaj pa, če je od kakošne sovražne strani? Po mojej misli je v pogubo narodu in kvar državi. Dragi prijatelj! kaj počneš, kadar te bodo za vrat držali, storiti boš moral, kar bodo oni boleli. Suženj bodeš, kadar svoje posestvo drugim zapišeš. Jaz menim, da še malokdo ve, kaj dela, ker se malo popra-Šuje, kako in kaj, samo da je denar. Sliši se, ko je stvar lzgotov|jena, da posojilci ukažejo kmeta oklicati — da kmet ni več gospodar in če mu kedo kaj posodi, vse izgubi. Dragi prijatelj! zdaj vidiš, da si suženj, nisi več gospodar. Mravljinci zabrenčć posestniku po životu, ko sliši, da on nI več gospodar. Res da svojej razširjenosti nekako neizmeren, in Slovanom bode naloga, da ustvarijo filosofijo jezikov.« (Vorlesung tiber slav. Lit. VII.) Tržaški teritorij (okny, — dežela pod Trst spadajoča) je bilo raznih dobah različno omejen. Iz XIII. veka se je ohranit starinski mestni pečat s tremi stolpi, tremi vrati in dvema ven strlečiiua sulicama; spodaj je pisano gotskimi Črkami: Tergestum, in okoli pa: »Sistilanu, Puhlica, Castilir, Mure, certos dant mibi fines,« slov. »Sestljan, cesta, gradišče, morje so mi določene meje«. Isti napis in grb enak, onemu plemenite rodovine grofov Torriani, nahaja se na denarjih tržaških škofov. Sestljan vemo kdeje, a gde je »Castilir?« Kandler meni, da Rodik; nema dokazov tej trditvi, torej je neverjetna. »Publicca« je cesta, ki je držala od nekdaj iz Trsta po Plajdab, pod Mombel (Botnbel) na Ket-naro, Ključ, Hudoleto in Ustjovec, Trebiče, Opčine, Prošek. Po tem soditi je »Castilir« oni hribček pri Ključu, kder je c. k. prašnica in kateremu pravijo: gradille. Tam je tudi zdaj še m^ja tržaškega okraja. Iz leta 1701 opisuje neka listina mejnike na Krasu: »tri križi na Mom-nem vrhu, Sikava (?) dolina, Jazblnivrh, Prčji dol, Kal, Dolina, znamenje na kamenu 809 M!J, proti Repnem, Burlovica, Kranjski pot, veliki kamen, Dolina pri Briščekih, ograda BriŠček proti Opčinam, Prosek, Nabrožina, morje.«*) Te mejo ') I conlini del Tcrritorio: »tre croci scolpite a Mominspcrc o Munjiverch, si cava Dolina, Jazbeni-verch o Sularschepart, Perichian Dol, Cau, Dolina, 809 verso Repen, Burlovizza, Cransche pot, Velichi Camen, Dolina di Brischia, Ograda, Brischia verso Opchiena, Prosecco, Nabrisina« (G. Mainati Cronaca di Trieste). I sila kola lomi, ali pogodbe delati morda v ptujem | neznanem jeziku je čudno. Pravijo, da se plačuje po 07, na leto in na ta način bo v 36 letih plačan dolg in obresti. Ako pa zastane jedno odplačilo, zapade premoženje. Kdor kaj več ve o teb rečeh, naj pojasni, morebiti ni tako hudo, kakor se misli. Is koperakega okraja 2«. aprila. [,Zmts1 Več slov. zavednih občin na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Goriškem hiti pošiljati peticije visokej zbornici poslancev na Dunaj, da bi se izvela enakopravnost in premestila graška višja sodnija v Ljubljano. Dolinska občina ni o tem zaostala. Tudi ona je te dni s tako peticijo v vrsto zavednih slovenskih občin stopila. Slava! Kakor je znano, imela je Dolinska čitalnica dne 19. febr. t. 1. besedo v prid siromašnej šol-skej mladini. Pri tej veselici so nekateri surovi rogovjleži ljubi mir kalili tako, da je bila občina in čitalniški odbor prisiljen proti njim tožbo vložiti. Dne !>2. t. m. je bila v Kopru pri okraj-nej sodniji obravnava. Provzročitelji nemira so obsojeni; jeden je dobil en mesec, a drugi dva meseca zapora. Tako je občina in čitalniški odbor otel svojo čast ter si v prihodnje zagotovil javni mir in varnost. Kakor je slov. svetu tudi znano, sklenol je čitalnični olbor, naj se napravi velikonočni ponedeljek veselica v prid »Narodnemu domu« v Ljubljani. Ta veselica se je bila odložila do maja. A ker je zdaj spomladi splošna revščina svoj žalostni vrhunec dosegla, in ker poleg te bede še tukajnjemu revežu rubijo za davke vse, do pičice vse in tako, da je groza in strab, odložila se je veselica zopet, in sicer na jesen, ko bodo, če Bog da, boljši Časi, kajti letina bogato obeča. Se nam v ušesih done očetovske besede našega narodnega boritelja g. Nabergoja, ko se je ob priliki postavljanja taborovega spomenika proti občinskim županom obrnol ter izročeval in priporočeval spomenik v varnost In oskrb, da bode tako tisočletja pričal, da tu je slovanski, lotrinško-habsburškej dinastiji udani in zvesti rod. In res, ko bi danes g. Nabergoj v Dolino prišel, vskliknoti bi moral: »vrli Dolinčirji so moje besede umelil« Spomenik je ograjen in s cveticami odičen, k teinu pa je največ čest. g. dolinski dekan z besedo in denarjem pripomogel. V Boljuncu snujejo »Bralno društvo«. Tako je prav, le na noge za izobražbo in napredek našega ljudstva I »Bralna društva« so koristna in velikega pomena. Naši Bržanje se vesele železnice »Trst-Hrpelje«. Prišla bi prav, osobito za izvažanji izvrstne »bržanke«, pa tudi bi se kaj z delom zaslužilo. I« Planine 1. maja. »Vse za narod, mili dom!« (Za »Narodni rfoin«.) Blažena misel, kojoje sprožil cenjeni gospod rodoljub v Štev. 92 »Slov. Naroda« o zadevi »Narodnega doma«, padla je na jako rodovlta tla, — v plemenito srce sinov majke Slave I Vse hrepeni do vidnega uspeha leg a »svetišča« vseh Slovencev, po svojej moči žrtovati in prej ko mogljlvo videti, da se vogelnik k temu stebru slovenske vzajemnosti, slovenskega ponosa postavi. so še zdaj na Krasu, samo od Momnega (Munji) vrha proti južnemu vshodu se imajo popolniti mejniki mej Trebičem in Orlekom: Od Momnega vrha čez železnico gre meja v doline Lobodnice, kder je trebenska jama (la grotta di TrebiČ) in naprej hrib »na Plaseh, Čičrt (Trebenlcl pravijo Kičirfit), in okoli Lipice pil Zavodih, Japldnce, v hrib Dolgi žleb (na zemljevidu popačeno: Torgu slep!) Maček ali Kokuš, nekdaj se je imenoval tudi »tolsti hrib«, Mala Gročanica, Ključ, Gradišče, in dol v bregu pri Ricmanjih mej potokoma Kvart in Jaščevec po gričih: Saverjev hrib, Ragonov hrib, Barbinovo brdo v Žavlje do izliva (zdolbe) rečice Resandre in Kačejedne v morje. Kačajedna je popačeno Iz kučaali »koča jedna«, kajti v nekej listini škofa tržaškega Andreja Repiča (Rapicius) 1. 1572 je brati, da je isti škof podelil svojim bratom mej drugimi posestvi tudi v Javljah »neko hišo« (jurisdlctionem cujusdam Domus), torej »jedno kočo.« Od izliva Resandre (Lesandre) ali od Kačejedne sem proti Trstu so kedaj bile soli ne tri iške v Žavljah, uže davno opuščene. Nizki močvirni svet vŽavljah je jako nezdrav. Žavljeje menda isto kar »žalje« t. j. nizki breg. Sploh imenujejo sosednji Kraševci »Breg« dolino žaveljsko, kder so vasi: Dolina, Kroglje (Kragulje), Boljunec, Za-brežoc, Boršt, Ricmanje, Log; in izvrstno vino, ki se tu prideljuje imenujejo »brežiUko«, ženske pa se imenujejo, »brtžkice«, kar je treba v govoru dobro ločiti. [Daljo prihodnjič.) Da bi se sveti namen prej dosegel, nasve-tuje naš vrli narodnjak to le, kar tu Še jeden-krat kar mogoče v kratkosti načrtam: »Naj se osnuje na najpripravnejšem kraji mej Ljubljano in Trstom velika narodna slovesnost na prid »Narodnemu domu« v slovenskej stolici — in sicer za velik uspeh kolikor moč dober kup in z najpripravnišimi sredstvi. Na priliko: naj se priredi loterija s prostovoljnimi dobitki, petje, govori itd., in to naj bi se napravilo za mesec avgust«. Natančno, kaj in kako, to se vi, določijo prej ko mogoče za to poklicani in uneti rodoljubi, koji se uže davnaj o tej važnosti posvetujejo, o kojih glavah se je ta zlata misel rodila. Zategadelj bode zopet lepa prilika truditi se za narodni napredek in dobiček; buditi pri-prostega kmeta in mu korist in namen tega vele-važnega podjetja takoj in pri vsakej priliki razlagati, Isto tako naše mile Slovenke, vrle gospe, gospice in devojlte pokažejo, da imajo ozbiljno voljo, «aj na altar narodne ljubezni položiti. Druga bo drugo hotela prekositi — in bodo v to svrho izvrševalnemu odboru krasne dobitke za omenjeno loterijo pošiljale. Jedna ali druga ima ule lep dar, kojega pokloni; ako ne, napravijo ga njene nežne in pridne roke, — a če drugače ne pojde, žrtvovala se bode kaka nepotrebnost pri »modernej šegi«, In znesek daroval v prid tega podjetja! In kako ponosne bodo potem te vrle Slovenke, kako se bodo njihova blaga srca radovala, da so one kaj za narod pripomogle! In vi, slovenski rodoljubi? Kaj ne, trudili se bodete, kar je le v vašej moči, za povzdigo te slavnosti! Ljudstvu boste prigovarjali In ga une-mali, da se nje v ogromnem številu udeleži in blagi namen pospešuje. Vi bogatel pa boste globoko v žep segali in »cvenk« ne le kazali, temveč tudi darovali?! Dovolj jih je mej vami, koji lebko mnogo darujejo —; vsaj, ako daste »srebrnjake« za narodno stvar, nam več koristite, nego da ste samo na svoje imetje ponosni. Bodite za to stvar bolj radodarni, nego ste navadno, ako vas ubogi narodnjak pomoči prosi, in vi puhle izgovore rabite, da bi radi pomagali, pa ne morete---!? itd. Tu ne znamo nobenega izgovora 1 Treba je izdatne podpore na ponos vseh Slovencev; in tisti, koji lehko da — dolžnost mu je sveta, da mnogo da. Vi živite »mej narodom« in »od naroda«, zategadelj morate tudi »za narod« živeli t Celo borni revež svojo mošnjico razveže — vi raztegnite pa tiste neštevilne predali svoje listnice, da bodo »metulji« za »Narodni dom« prifrčavali! Ne bodete farizeji -, kakor tistih »13« ostalih, uŽe veste kde?! Na delo torej! Ako ne moremo vat velikih kamenov za »Narodni dom« priv&liti, — nosimo pa pesek; — potrebujemo ga tudi, ako hočemo kaj trdnega zidati! Dejanj je treba, ne besed, in jako urno do srečnega trenotka dospemo, ko bode naša »sveta reč« na vrhunci Slave! Ako nemnte moči, da bi denarno pomagali, delajte duševno; prigovarjajte, nabirajte kakor bučelice, koje tudi iz malega — veliko in koristno napravljajot In prej ko pričnemo, toliko urnejSe dospemo do zaželenega kraja. Kakor hitro se tedaj izvrševalni odbor ustanovi, storite kakor vam bode naročeno. Ne govorite, to in tako bilo bi bolje, — dotični možje bodo uže iz skušnje več in boljše vedeli, nego vi od Bluha in vida. Le vstrajno delajmo, ne želimo si niti častne hvale, niti osobne Česti —, zavest za »narod in dom« kaj storiti, naj bode naša sladka plača. Ni treba misliti, da se morajo precej in pri vsakej priliki »zvezde« deliti —, te bodo tako na sodnji dan z neba padale, še gosteje, nego se zdaj na prsi»nemških-jurjev« oprostite »nemčurjev« utrinajol Kaj pa kraj za slavnost? Ne bila bi istinito najpripravniša i primerniša Postojna, nekako središče Notranjske? Železnica drži skozi, torej brhki »Sokoli« in druga slovenska društva, slovenski i slovanski bratje iz Ljubljane, Zagreba itd. lehko dojdejo. Od druge strani zopet naši vrli TržaČanje in Primorci, ki stoje kakor skala, trdni nasip zoper »irredentovskih polentarjev« navale. Veliko število iz Vipavske i Bistriške doline, sploh iz vseh krajev Notranjske bi skupaj hitelo, da bi kar mrgolelo. Da bi pa tudi »Narodov-Spectabilis« prav učlnol, napravimo na spomin osodepolne »Desch-maninke = 13« veliki narodni praznik na dan 13. avgustu t. 1. ko bode nedelja. Ako nam treba celo za tisti dan častnega meščana iz urede »13« —, izvolimo jim še »mlaj«, katerega pra-tika kaže in koji to sodrgo tako vedno »trka« I Kadar pride tedaj odločilni čas: zberite se v ogromnem številu »Narodnemu domu« v Slavo I Pokažite svetu, kaj premorejo Slovenci, ako jim je ozbiljnu volja in poznajo svojo zavest in dolžnosti Pa še jedno prav ponižno, srčno iskreno prošnjo in Željo si usojam na čast »Narodnemu domu« izreči. Kaj nel kadar napoči zlata doba in bode stal v Ljubljani ponos naroda slovenskega: »Narodni dom« —, bodemo tamkaj pot to velečastno streho — čuli jedino le »naš mili, materini jezile«!? ne bode tista »tajč-polirusten« mešanica slišati, koja je zdaj, žal! v Čitalnici na »dnevnem redu* in naše uho, našo zavest žali, Nam iz dežele to kaj preseda, mi si stolico Slovenske vse drugače mislimo in želimo. Kako začudeno gleda preprosti potnik, koji prvikrat to sliši! Postane tedaj Ljubljana v istini »ljubljena in »bela«, ako se ne bode milega nam jezika o svojem lastnem domu sramovala! Vsaj »13« jih je, nič več —; a Še ti pojdejo urno preč. Naše geslo bodi: Vse za Narod! in nam od Vsemogočega podarjeni mili jezik slovenski I Živi »Narodni dom!« ___-si-. Politični pregled. Notranje dežel«. F državnem tboru se je 28. aprila pričela generalna debata o carinikej tarifi-, obravnava o njej utegne trajati okoli 14 dni; levičarji bi jo radi zavlekli, zato se je mnogo govornikov vpisalo, a desnica bo uže skrbela, da se ta važna stvar kakor hitro mogoče reši. V dan 1. t. m. se je obravnavalo o carini na kavo. Levičarji so naglašali, da bo ubogo ljudstvo zarad te carine trpelo, a koliko imajo oni srca do ubozih, kažejo njih dela, ko so bili oni na krmilo, takrat niso hoteli nič slišati o ubozem ljudstvu. Bolj odkritosrčen je bil Plener, on je rekel, da levica ne more glasovati za carino zarad tega, ker sedanjej vladi neče dajati sredstev za nadaljevanje njene politike. — Tržaški poslanec Vucetii je predlagal, naj se znižana carina na kavo pri uvožnji po morji poviša od treh na pet goldinarjev, — Finančni minister je na Plenerjev govor opomnil, da v zbornici ne gre več za to, ali Be ima uvesti carina, ali ne, ampak za to, kdo jo ima uvesti. Pri glasovanji se je carina sprejela po predlogu večine. Vlada je izrekla, da smatra sprejem carinske tarife za kabinetno prašanje; levica bo z malo izjemo zoper tarifo glasovala, da bi vlado vrgla, a tudi ta napad bo brez vspeba. Trgovinski minister baron Pino je predložil zadnjo sredo državnemu zboru načrt zakona, po katerem bodo iz domaČe tvarlne popolnoma it-delane ladijt petnajst let, in le nekoliko izdelane, deset let pridobninskega davka proste. »Politiki« se z Dunaja piše, da pravosodnji minister Praiak strogo zahteva, da morajo sod-nije v slovenskih okrajih slovenske vloge sprejemati in jih slovenski reševati. Ministerstvo je storilo trden sklep, da ne bo več dopuščalo, da bi se mu podložni uradniki samovlastno ustav* Ijali, ker deželni jezik, o katerem občni sodniški red govori, ni predmet sodniške razsodbe, kakor nekateri uradniki trde, da s tem opravičujejo svoje ravnanje, ampak deželni jezik morajo javne gosposke spoštovati. Zato je ministerstvo trdno sklenolo, uvesti disciplinarno preiskavo zoper vsacega uradnika, ki bi se še ustavljal. Ako bi pa tudi to poslednje sredstvo bilo nevspeŠno, predloži minister državnemu zboru načrt zakona, ki bi to zadevo uredil. Oralka vitja deiilna sodnija je vsled ukaza pravosodnjega ministerstva sklenola, da bo sprejemala in reševala vse slovenske vloge i da se ob slovenskih zapisnikih ne bo več spotikala. Vendar enkratl Komisija, ki se peča s preuredbo gimnazij, sklenola je 27. aprila, naj se gimnazijalnim vodjem zaukaže, da humanistične predmete v nižjih razredih tako razdele, da jih bo učil en profesor, ki se bo z učenci pomikal v višje razrede, in enako naj se ravna tudi z realističnimi predmeti. V višjih razredih pa naj uči vsak profesor poseben predmet. V folskem odseku je zadnjo soboto poročal poslanec dr. Kvilala o slovenskih šolskih prošnjah in priporočal, naj se sprejmeta ta dva predloga: 1. C. kr. vlada se vnovič prosi, naj v srednjih Šolah, vzdrževanih iz državnih sredstev, v krajih, v katerih prebivajo Slovenci, za učence slovenskega materinega jezika uvede slovenski kot učni jezik, kolikor dopuščajo sedanji učni pomočki, in vlada se h krati prosi, naj ustanov i v Ljubljani samostojno slovensko gimnazijo, sedanjo ulrakvistično gimnazijo pa spremeni v gimnazijo z izključljivo nemškim učnim jezikom 2. C. k. vlada je naprošena, naj v zavodih, ki so namenjeni vzgoji učiteljev in učiteljic za slovenske šole, uvede slovenščino s začetkom šolskega leta 1882-1883 v večej meri kot učni jezik, nego je bilo to dozdaj, vendar naj za to skrbi, da bo mogoče na teh zavodih nemščine se popolnoma naučiti. — Oba predloga sta bila po daljšem razgovarjanji sprejeta s to premetnbo, da se je doba, to je šolsko leto 1832-1883 izpustilo, EDINOST Poslanika zbornica je zadnjo sredo sklenola' da ima biti carine prosto žito pri utoznji po morji na Goriiko in v Gradiiko, v Tnt in okoltco, f postoj m ki politični okraj, v Istro, Dalmacijo t* Urctgovino. Državni finančni minister, g. S t lat i je odstopil. Vzrok tega odstopa so brez dvombe bos-niško-hrcegovinske zadeve, v katerih je imel malo sreče. Baron Waltertkitcken je bil skoraj soglasno zopet izvoljen v državni zbor. Volilci so tedaj nemško-narodnej stranki dali nezaupnico. V tredilČnem klubu je Zallinger predlagal, naj bi se državni zbor ne odložil, dokler obrtni odsek ne pretrese zakona o zadrugah. Ako bi pa to ne bilo mogoče, naj ostane obrtni odsek zbran, dokler ne resi tega prašanja. Nekateri levičarji delajo na tot da bi levica državni \bor zapustila, ali da bi levičarji vsaj na jesen ne prišli v zbor. To je zadnja sla-mica, za katero grabijo levičarji, s tem se pa še le bolj razpiše, in če jih ne bo v državni zbor, razpiše vlada nove volitve, i marsikateri nov mož pride v zbor. V uttavovernej stranki je polom in obup. »Wiener Allgemeine Ztg.< je prišla do prepričanja, da je ustavoverna stranka mrtva, tako mrtva, da je nobede n ne obudi več. Zato se je obrnola na dr. Fitehofa v Emersdorf, naj on nasvetuje, kaj je zdaj storiti. Nu, Fischof jim je svetoval, naj storć mir 8 Ćehi i naj bodo pravični vsem narodnostim. »VViener Allgemeine« zdaj res priporoča to, ali odkrito bodi rečeno, da do nje nemamo pravega zaupanja, ker jo je Lrezupnost, ko je ugledala strašne besedo: »mene, tekel, upharsin«, na to novo pot privedla, i ker sama ne zakriva zahtevanja, da Nemci morajo v državi na prvem mestu stati, i da sedanje ministerstvo mora odstopiti i pripraviti prostor njenim pristašem. Ona se vara, če meni s tem kaj doseči, sedanje ministerstvo stoji pretrdno i nema nobenega vzroka odstopiti, drugi narodi pa tudi nemajo volje dajati Nemcem predpravice; vsi smo enaki, to je zdaj prvo načelo in od tega za las ne odstopimo. Vojaitvo se ima bistveno preurediti, trdi se, da se 80 peŠnih reservniii komand preuredi v enoliko pešnih polkov, da se tedaj Število pešnih polkov poviša na 160, in da se imajo ustanoviti tri vojaške komande, ki bodo imele svoje sedeže v Pragi, Gradci in Budapeštu. S tem, tako trdijo, zlajša se bistveno mobilizacija in odstranijo se nasprotja pri ukazih v miru in vojni, kar bode jako koristno. V nekaterih rudnikih na Češkem je ustavilo minolega tedna na tisoče delalcev svoje delo, zahtevali se višje plačilo. — Zdaj pa so se večidel zopet dela poprijel!. V Splitu na Dalmatinskem se godi nezaslišane reči. Znano je, da je deželni zbor zloglasnega splitskega župana Bajamontija odstavil ter zoper njega zarad brezvestnega ravnanja t občinskim premoženjem preiskavo zahteval. Z daj pa j« županijski upravnik Bajamontiju iz občinske blagajnice odštel 9500 gld. »Narodni List« hudo šiba tako brezvestno počonjanje, zahteva preiskavo in kliče: Fiat jUBtitia! General Daklen je izdal razglas, v katerem poživlja vse begune, naj se do 20. t. m. vrnć domu in pri oblastnih oglase. Nobeden se ne bo kasnoval, ki se je udeležil upora, ako ni kriv drugih zločinstev. Zoper navadne hudodelce pa se bo po zakonu postopalo. Upor v Hrcegovini je sicer zadušen, le tu pa tam se še časi prikaže kaka tropa, ki iz da-lečine puške sproži i potem ubegne. Ljudstvo se je v več krajih uže vrnolo domu i dela poprijelo. Vnanje države. Kronanje ruskega carja bode v Moskvi v drugej polovici meseca avgusta. Na Ruskem se delajo velike priprave za kronanje Aleksandra III. Ruski velikaši pridejo v narodnej opravi, katera se uvede tudi na dvoru, v vojski in uradništvu; pridejo deputacije tudi iz Azije. Kitajsko bo zastopal mandarin Cengi, Kivo sam nje vladar s prvimi dostojanstveniki, tako tudi bukarski emir; iz Merva i Perzije pridejo posebne deputacije. Bulgarski knez Aleksander je prišel 30. aprila na Dunaj, kder ostane nekoliko dni, potem pa pojde v Peterburg in Darmstadt; glas je počil, da se ne misli več v Bulgarijo vrnoti. Nemiki državni \bor seje odprl zadnji teden; važnih stvari ne pride na dnevni red; najži-vahnejša razprava bo o monopolu tobaka, ker Bismark na vsak način hoče, da pride tobak v državno sarnoprodajo, zbornica pa ne kaže volje, da bi mu ustregla. Iz Orana se poroča, da so Uonjikl Si Slimana napadli francosko znanstveno komisijo, ki seje na jugu Meherije pečala s topografičnimi deli, in 40 oseb umorili, 40 pa ranili. Vojaci so prišli sicer Francozom na pomoč, a bilo je uže prepozno. DOMAČE STVARI. Mil. iker Janez dr. lilai lna je bil 2. t. m. pri »kanoničnem procesu«, kateri seje vršil pri papeževem posUncu na Dunaji. Istega dne je objavila uradna »VViener Zeitung« njegovo imenovanje na škofovsko stolico v Trstu. V četrtek se je vrnol i prišel včeraj v BorŠt, rojstni svoj kraj. 1'olilve v tržaški mestni mtop. Iz časnikov smo zvedeli, da je bil zadnjo nedeljo v borznej dvorani volilni shod vseh Štirih volilnih razredov in da se je izvolil volilni odbor, kateremu je prvosednik g. Karol Jtittmeger i njegova namestnika g. Karol dr. Porenta in Anton dr. Tomatini. V ožji odbor so bili izvoljeni gg. Benigker dr. Nikolaj, BorgkiAlojzij, Clescovich Spiridijon, Cotolo Ivan, Lumin Klement, Defacis dr. Josip, Dimmer, vitez Fran, Bckhard Gustav, Bisner vitez Jakob, Lunardelli dr. Klement Patie P. A., Pollitier Henrik, Ralli baron Pavel Richetti Evgen, Righetti dr. Ivan, Scktviti Matija, Schollian W., Volpi dr. Anton. Kako se je ta shod sklical, to nam ni znano, če tudi uže nad 20 let spadamo mej volile«; tajnost je sicer lepa stvar, a tu ni bila na pravem mestu. — Društvo »Progresso« uže zelo dela za volitve« hotelo je uže izdati poziv na volilee, ali tiskovna gosposka ga je zaplenila; čuli smo, da je dihal iz njega nekoliko dvomljiv patrijotizem. Za volitve delata tedaj dva odbora; oni patriotiČne stranke ima 100, oni »progresistov« pa 130 udov. Mi zelo obžalujemo, da se ne napravijo za vsak volilni razred javni shodi, pri katerih bi se imeli kandidatje volilcem predstaviti in svoj program razviti. Treba je možem dobro « obrat pogledati! — Ni dosti, da je anagrafični ured več c. k. uradnikov, ki davke plačujejo l so tedaj po mestnem ustavu volilci, iz imenika volilcev izbrisal, tudi mestni magistrat, pri katerem so vložili reklamacije, zavrnol je njihovo opravičeno tirjatev ter jim odlok še le potem vročil, ko je postavna doba za to uie minola. Uradniki, skoraj sami Slovenci, vložili so utok na mestno zastopstvo; radovedni smo, kako se reši. Triaikl mestni »vel se je v seji 27. aprila zopet pečal s tem, kako bi se Trstu priskrbela voda in sklenolo se je, naj se prebere poročilo dotične specijalne komisije, sicer pa vsa stvar prihodnjemu mestnemu svetu prepusti. Sam Bog ve, kolikokrat se je ule ta sklep ponovil, in kolikokrat se še ponovi. — Zadnji četrtek je bil na vrsti predlog gospoda Vatovca in tovarišev naj se kanaen za tržaški tlak jemjje iz tržaških kamenolomov, ne pa iz milskih. Mestna delegacija je predlagala, naj se preide na dnevni red; svetovalec g. NadliSek pa je predlog živo zagovarjal, vsled Česar seje unela dolga debata, ali nazadnje se je vendar sprejel predlog mestne delegacije. Iz tega se vidi, koliko sočutja ima mestno svetovalstvo do domačega prebivalstva. Trialka trgovinska zbornica je iinela 28. min. meseca sejo, o katerej je bila na dnevnem redu znižana carina. Poudarjalo se je sploh, da to znižanje pri kavi in petrolji ni toliko, da bi ubranilo konkurenco z severnimi lukami ter sklenolo, naj se trgovinske zbornice^ načelnik telegraftčno obrne na trgovinskega in finančnega ministra, kakor tudi na tržaške državne poslance, da se znižanje poviša. To se je tudi uže drugi dan zgodilo in trgovinske zbornice načelnik se je sam napotil na Dunaj, da to stvar podpre. Tržaika razstava bo imela tudi akvarjum. Gosp. Waldeck se močno trudi, da ga dostojno uredi. To bo gotovo marsikaterega jako zanimalo. Načrt za cesarski pravilon je zgotovljen; delo se takoj začne, pavilon bo krasen in stal bo v sredi mej poslopjema I. in II. — Sestavil se je poseben odsek, ki bo skrbei za primerna stanovanja onim, ki pridejo pogledat razstavo. — Trgovinski minister je zadnjo sredo predložil posianskej zbornici načrt zakona, naj se dovoli za tržaško razstavo 100.000 gld. državnega posojila, katero se ima povrnoti še to leto. — Ogri so zadnje tedne na vso sapo delovali, da skupaj naženejo zdatno Število razstavnikov in zares, oglasilo se jih je do sedaj 350, Zdaj pa zahtevajo več prostora in odbor je v pravej zadregi. Razstavo cvetic je ta teden, kakor vsako leto, gospod Afaron na svojem vrtu odprl. Ker je ves dohodek namenjen ubogim, gotovo prav obilo ljudstva obišče to razstavo. Tržaški pododbor »Narodnega doilia< je sklenol, da nastavi pušice za nabiranje darov v teh le javnih krajih. 1.) V čitalnici, 2). v srbskem društvu, 3.) v delalskem društvu, 4.) v kavarni Bott, 5.) v kavarni Com-mercio, 0.) v gostilni pri Jelenu, 7) v gostilni g. Jerine, 8) v čitalnici na Prošeku, 9) v gostilni g. Kumana v Skednji, 10) v društvenej gostilni pri sv. Jarneju, 11) v gostilni g. Per-tota v. Rojanu, 12) v gostilni g. Malalan-a na Opčinah, 13) v gostilni g. Urbančič-a v Bazo vici, iij v čitalnici v Dolini, 15) v gostilni g. Pertota NabreŽini, 16) pri g. Trobcu v Sv. Ivanu, 17) v gostilni g. Požuna pri Sv. Andreji. Imenovanje. Sedanji voditelji tržaške trgovinske sodnije, dr. DefaciB, imenovan je prvosediiikom tržaške deželne sodnije. ttosp. dr. Ivan Pltamic, odvetnik, in v Trstu dobro znan rodoljub, poročil se je 28. aprila v Mariboru z guspodiČiuo Ireno Maricki pl. Tremoslavovo, hčerjo general i. — Menili smo, da se g. dr. Pitamic naseli v Postojni, a zadnji čas je baje sklenol, da ide na Gorenjsko v Radovljico. Glavni dobitek sajma ljubljanskega mesta je necega Tržačana osrečil. Trlaiki mesarski pomočniki so zadnjo sredo odpovedali delo mesarjem. Na njih mesto je vojaštvo dalo UO vojakov, da nI bilo mesto brez mesa. Judom se zadnjo soboto, ko jim je bil napovedan napad, nič hudega ni zgodilo; vse je bilo mirno; a strah je bil mej njimi velik. Prodajalnlca za Javne dražbe (Auctionshalle) se je odprla 1. t. m. v Trstu, via Nuova v hiši Gerellni. Tam se bode prodajalo pod nazdarstvom vladnega komisarja vsakovrstno blago, pohištvo i. t. d., in kdor želi kaj prodati ali kupiti, treba se mu je samo tja obrnoti. Po JavneJ dražbi se odda napravljenje varstvenih zidov ob cesti mej Trstom in Mira-marora 8. t. m. opoludne pri tehničnem oddelku tržaškega mestnega magistrata. Pogoji se lahko pozvedo pri omenjenem oddelku. Redka riba. Zadnji teden so pri Izoli ujeli in v Trst pripeljali Živo redke vrste ribo, katero natoroznanci imenujejo Orthagoriscus mola — pešce luna. Ljudje so jo močno hodili gledat, vagala jo 180 kilov. Kreditni islerski zavod je v letu 1831 dal 39i posojil, ki znašajo 522.01HJ gl.L, hipotekama vrednost pa l,366.i:J2gld.; na mestne hiše se je dalo 121.000, na polja pa 180.500 gld. Občini Kastav in Veprinac ste poslale državnemu zboru prošnjo glede uve-denja hrvatskega jezika na c. k. gimnaziji v Pazinu, c. k. učiteljišči v Kopru in c. k. ženskem učiteljišči v Gorici; potem glede uvedenja hrvatskega jezika v javne c. k. urede v Istri I na kvarnerskih otocih. Naj boste te dve vrli občini vzgled vsem drugim hrvatskim občinam. K Komna se nam piše: 28. aprila po-poludne se je v Ivanjem gradu nenadoma podrla stena hiše posestnika J. L.; v hipu sta na tleh ležala dva stropa, in polomila so je obilna lepa hišna oprava. K sreči ni bilo nikogar doma, sicer bi se bil teško Bmrti ognol. — Na poljih in v vinogradih tukaj vse lepo kaže ln kmetu bogate prirodke obeča. Ljudsko banko namerjava ustanoviti trgovinska zbornica v Gorici. Tak zavod, ako pride v dobre in nepristranske roke, gotovo Id zelo koristen bil. t Dr. Anton Žtgou je umrl predzadnjo nedeljo v Gorici. Rajnki je bil v prejšnjih Časih mnogo let poslanec v goriškem zboru in unet narodnjak. Nemila usoda mu je Živenje oatru-pila ter ga v prezgodnji grob položila. Naj v miru počival Prva toda je padla v nekaterih krajih na Goriškem 29. aprila, pa znatne škode — hvala Bogu — ni napravila. Proftnja forlike«« deželnega odbora*, katero smo zadnjič omenili, glasi se tako le: »Uže mnogo let ni deželni odbor te poknežene grofje nobene prilike v nemar pustil, da hI visoko vlado napotil, naj v srednjih šolah uvede narodna jezika, italijanski in slovenski, ko učna jezika. O tej zadevi se je vložilo uŽe mnogo prošenj, ki so se upirale na soglasni sklep sej od 27. marcija 1803,22. decembra 18G6, 6. decembra 1872, 27. septembra 1878 in 30. julija 1880. Deželni odbor se je dalje nadejal, da člen 19. državnih osnovnih zakonov ne sme ostati mrtva črka; upali smo, da se vendar enkrat uže uvidi, da se ta prošnja upira na pravico v ustavi pripoznano, upali smo, da se usliši tudi iz didaktičnih razlogov, katerih važnost se ne more tajiti, posebno iz teh le: v ljudskih šolah se podučuje zgoli v narodnih jezikih; učenci, ki se v srednjih šolah podučujejo v nemškem jeziku, prisiljeni so tedaj, učiti se v njim neznanem jeziku, tudi predmeti so jim neznani in zato ne morejo umeti onih predmetov, katerih ln v katerih se uče, tako, da jim nI le teško, temuč skoraj nemogoče, dospeti do liste popolnosti, do katere morejo dospeti le tisti mladeniči, ki imajo to prednost, da se podučujejo v tistem jeziku, ki ga sami govori ter ga tudi njihovi učitelji kakor svojega rabijo. In resnično tudi Neinccm, ako bi prisiljeni bili. obiskavati srednje šole, v katerih bi i.il učni j-zik italijanski ali slovanski, zaviral bi dober napredek, k.kor resnično to pri Slovencih in Itulijanitj ker so t. obsojeni, da se jim pouk del, 8 posredstvom nemškega jezika. Deželni odbor, kakor tolmač tež-nj lastnih narodnosti, nikoli ni opuščal ponavljanja da znanje nemškega jezika ni le koristno, temuč naš. j mladini tudi potrebno, i da se more tedaj zahtevati, da se jej pri javnem Pujuku vzvišeno mesto da. To se ne da tajiti, k,kor tudi to ne da se more nemški jezik, kakor vsak drug „čili |,i podučevati, da ni potreba, da bi bil na realki in v gimnaziji učni jezik k |juha členu tU državnih osnovnih zakonov in velikej škodi pri podučevanji. Po poročilih javnih listov je to važno prašanje predmet razpravljanja v podučnej komisiji poslanske zbornice. Podpisani deželni odbor ne more ozbiljne odgovornosti prevzeti, da bi molčal; on se tedaj z največjim zaupanjem obrača na visoko zbornico i najponiiniŠo prošnjo: naj blagovoli ona visokej vladi najtoplejše priporočiti, da uvede na goriških srednjih šolah paralelke z narodnima učnima jezikoma, namreč italijanskim za Italijane, in slovenskim za Slovence«. To prošnjo je poslal goriški deželni odbor državnemu poslancu, dr. Tonkliju, kateri jo je uže otdal na dotično mesto. Vabilo k veselici, katero prirede v nedeljo dne 7. maja 1882. Goriški drainat. di-letantje z vdeležbo gospe Lučile Podgornik-To-lomej v Sežani v dvorani g. vit. Scaramanga. Program: 1. lpavec. — »Danica«, inožki zbor. 2. Pozdrav. 3. Ant. Forster. »Po jezeru«, koncertna ilustracija za glasovir, 4. Boris Miran. — »Ljudmila«, deklamacija, !>. Avg. Leban. — »V tihi noči«, inožki'zbor. C, F. Chopin. — Fantasl-Impromptu za glasovir. 7. »Dva gospoda pa eden sluga«, Šaloigra s petjem. — Vstopnina: 40 kr., otroci plačajo polovico, sedež 20 kr. — Ker je čisti dohodek odinenjen za »Narodni dom« sprejemali se bodo hvaležno večji darovi. Začetek točno oh 8. uri zvečer. — Beseda bo pri vsakem vremeuu. Vinsko razstavo napravi dornberško vinarsko društvo 7. t. m. Odpre se razstava ob 10. uri dopoludne. ljubljanskim županom je izvoljen gospod Peter Orasselli s 15 proti II glasom; 2 listka sta bila prazna, njegovim namestnikom pa g. F. Fortuna. Mnogo slovenskih občin je zopet poslalo prošnje državnemu zboru glede enakopravnosti slovenskega jezika v Šolah in urad-nijah in preineŠčenja višje deželne sodnije iz Gradca v Ljubljano. ■ljudski glas.« Prvo Številko tega novega časnika, ki izhaja v Ljubljani vsak mesec dvakrat, in sicer 1. in 10. vsacega meseca ter ga vreduje prejšnji »Slovenčev« urednik, g. Ila-derlap, dobili smo te dni. Program je mno-goobsežen, ter obeČa pospeševati vsestranski napredek in blagostanje vsega naroda in koristiti v prvej vrsti obrtniškemu in kmetiškemu stanu. Velja do konca decembra 2 gld. za 4 meseca 1 gld. Vinarska iola v »arlhoru, izvrsten zavod, objavila je izkaz o svojem 10 letnem delovanji. Iz tega povzemamo, da se je izučilo tam 4'10 oseb vinarstva, sad|arstva in kletarstva. Vseh stroškov je bilo 221.361 gold., dohodkov pa 76.767 gold. Primankljaj se je pokril iz deželnega zaklada. Gorički gospodarski listje priobčil v 4. Št. te-le sestavke: 1. Kako okufljivo moč ima »vrančni prisad« in kako se je dolžno vesti ljudstvo napram temu. - 2. O spomladanskih mrazovih. — 3. Skupna razstava mlekarstva v Trstu. — 4. Vlnokletarjem. — 5. O hranitvi rastlin. — G. Iztrebljevanje na trtah. — 7. Oznanilo. — 8. Vabilo. »Vrtec« za mesec maj je prinesel to le sestavke: 1. Medlečej cvetici (pesen). 2. Pod orehom (povest). 3. Obogateli trgovec (povest). 4 Na poti (pesen s podobo). 5. Previdnost (povest). G. Mačka, miš in miška basen v vezanoj besedi). 7. Nabita puška (povest). 8. Samota (s podobo). 9. Čudna skrinjica fpoveU). 10. Radovljica (zgodovinsk obrazec). It. Kuhiujska sol (pri-rodopisni sestavek). 12. Slovstvene stvari. — »Vrtec« prinaša vedno slovenskej mladini Jako dobre in v prav lepem, lahko uinljivem jeziku pisane članke. Živo priporočamo slovenskim roditeljem, naj ga oskrbe svojim otrokom, ker jim bo velik dobrotnik le v otročjih letih, temuč tudi v moSka leta jim bo kazal pot zadovoljstva, rodoljubja in sreče, ker vsak otrok bo ta časnik rad in z vedno večjim veseljem prebiral, s lom pa si um bistril i srce blažil. Popravek. Predor sv. \'Gotkarda se nI, kakor smo po pomoti zadnjič poroćali, slovesno odprl 22. aprila, nego se bo še le i?Jf. maja. EDINOST. Po«laiio. Da so knjižica: »De/o sv. Cink i Metoda* bolj hitro razproda, znižal sem jej ceno na 3."> novčičev One gg. rodoljube, kojim sem svoje-vremno poslal po nekoliko iztiskov, dajeračijo razprodati, — prosim naj otdujo knjižice kolikor jih fe imajo, po omenjenej znižanej ceni. V Lokatcu, dne I. maja 1882. J. V. založnik. Dražb*. Podgradom posestvo Martina Sluga i/ Artvlcc-cenjeno i(y>o gld. iJ. maja po vsakej ceni — V Ustu posestvo Avgostina Hachschmidt v gorenji Carboli št. I'. ceii|cno .h,|Oo gld. .'{. junija, J. julija oh n uri. — V Matovunu posestvo Ivana Krastič s Krasa, cenjeno j«i gld. i<> maja 19 junija. — V Gorici tretji del posestva Karola llonano Ivana de Haronio, cenjeno .jJo gld. i. junija ."i juliia J. avgusta — V Gorici posestvo Ivana Hajek iz 1'uJtale, Jo. maja, ^j. julija. — V Hujali posestvo bratov Bortolič iz Momjana, cenjeno 877 gld. j; maja, j-j. junija. — Podgradom posestvo Ivana Ivančič i? Tatra, cenjeno (100 gld., it. maja,„j(>. junija. -- V Trstu posestvo Ivana Azzojardo v Skoiklji, cenjeno loTii.j gld,, maja, 17. junija. — V Trstu posestvo Josipa Uaris pri Sv. M Majdaleni gorenji, cenjeno 48^ gl., ij. maja, ib. junija. — V Trstu posestvo Ivana .M. Ferluga v Hojami, cenjeno 1057 gld., 19. maja, 19. junija. — V Ajdovščini posestvo Katarine GotiČ v Lokavcu, cenjeno O404 gld,, .to. majn, Jo, junija. — V Matovunu posestvo Marije Uinakli i7. 1'ortola, cenjeno gld., maja, jO. junija, — V Pazinu liiša in posestvo Marije Zalc.-Tarabnn, cenjeno gld.( ^. maja, jO. junija. — V Sežani posestvo Josipa Vatovcc 1/. Valovelj, cenjeno 1705 gld. 19. maja, ib, junija. — V Hujah polovico gozda Antona Visintin iz Krasite jj maja, jO. junija. — V Piranu vinogradi in zemljišča Antona, Voh iz Kortc, cenjeni 19/0 gld i<» maja, 21. junija. — V Trstu posestvo Antona Lorenzuti iz Jarbole, cenieno 17635 gld. 19 maja, }r». junija. — V Pazinu hiša in zemljiška Andreja Mil, cenjena 7.4.1 gld., tb, maja, 24. junija. — V Pazinu posestvo hranja Batde, cenjeno G10 gld. n. maja. — Trstu posestvo Andreja \ crginela v sv. Križu, cenjcno gld, 27. maja, i7. junija. — V Komnu hiša in zemljišča Antona Mriek iz Kobilje glave, ceniena bV> gld. 19, maja, 19. junija, — V 1'rstu posestvo Ane Uabič z Verdelj, cenjeno iq636 gld. 9. maja. Tržno poročilo. Kata. — Cene vedno slubSe, ker manjka Špekulantov in tudi kupcev v notranjih deželah, — Hlo velja gl. ,'50 do gl. 66, .lava gl. 7i do gl. 85, — Portoricco gl. HO do gl. 90,-, Cejlon plant. gl. H3 do gl. 130. Sladkor. — Gene so sopet niže, ker kupčija je mlatova, sladkur v vrečah stane gl. o-.' do gl. 33'/,. Olje — brez spremembe, le .jeililno se utegne malo po dražiti. Namizno gl. 52 do gl. li.t,—, jedilno gl. do gl. 4 !.—, bombažno gl. U.' do gl. 37. Sadje. — Sultanina gl. 07 do gl. 45, — rvebe gl. 21 do gl. .'14.—, opaSa gl.22 » 1860 državni zajem .... .1:11 » 25 » Delnice narodne banke . . . 825 » — » Kreditne delnice.......'lil ■ 60 » London 10 lir steriln .... 12D » — » Napoleon.........9 » 5:1 » C. kr. cekini.......5 ■ 63 » 100 državnih mark.....58 » 65 •> Otdelek veteranskega društva pri %x. križu v okolici napravi v nedeljo 7. maja v gostilni vinotočnega društva velik ples. Vstopnina 10 kr. K obilnej udeležbi vabi načelnik. Karlovi Vari. P. t. gg. členom banke „SLAVIJE". V hiSi banko »Slavijo« Štev. 484 v Karlovih Varili (v Panoramastrassc in mestnem parku), blizo svetovno znanim vrelcem in kopeljim, dali smo 1a Člene in zatson-nike bankinc upraviti lepe gostihitne sobe, ki se otdajo prav po ceni. Te sole otdajo se, kolikor je lo mogoče tudi neclenom. Natančna sporočila o cenah sob z vsem pripadajočim (postrežbo, perilom itd.) o kopuliščnih taksah in vsem ostalem, poda na zahtevo glavno ravnateljstvo „SLAVIJE" vzajemno zavarovalne hanhe v Pragi. • krojač Jožef Waidi la gospode. Zaloga novoSegm.' robe. Najniže cene. Dobra natančna po»tr>.'žl« Cono A'. 30, Trst. (IiD-24) Riccardo Dinelli vla ( anale M. 9. Z.ilega vsake vrste podob iz mavca in drugih i/delUov i/, mramorja in alaba.stra. Tovarna kleja u mavca /a prilepljenje, prodaja na drolmo in vetiko. Jožef Pross mojster mehanik« lina zalogo šivalnih strojev in primernih Sivank Ud. Spn-jm«' vsake vrste popravo pft *tr..jih, in izvršuje n;tlan^no dela svoje str>ke. Naročilu iz dežele se sprejemajo 211 zinemo reno Trst - Piti::,1 Rosario - Trst. (24-24) (jtr-ftr.) i m»»jp po a;[aua9 Ao^joispo jj uz pioj^s jioas a omrunu oipiia 9tui!/a.uj h fi mipiuopnu «ia a [ujsojm ff os INISSV1 A VIS tt 9 %!> n 1. n v n ifl, w-.|i 1. n "M in- <> •>■■ k „S L A VIJ A", vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Vabilo k štirinajstemu rednemu občnemu zboru, kateri bode ilne I«, maja iw**l. ol» ». url dopolnilno v lastnej hiši banke »Slavije-* na Senov&zn^m nomest1 sit. a78-II. v Pragi. PROGRAM: I. Sklepanje o sporočilu za leto 1881 In o nasvetili upravnega odbora. , 2. Sporočilo računskih pregledovjilcev. I y. Voli I ve: aj Štirih članov in treh namestnikov v upravni odbor; b) treh računskih predle lovuloev in treh namestnikov; c) osinero mirilnili šolnikov; tlj poverjenikov vw ozemlju posameznih plavnih zastopov. '1. Določba n.izrade raćtiuskiin preploilovali-em. \. I'o občnem /boru bodo takoj skupščine za posamezne oddelke, v katerih se bodo % vršile dopolnilne volitve v nadzorovalneoJbore oddelkov I.—V. iti samoupravnih društev I oddelkov I., II. in IV. __ IzplMok Iz pravili g. 3i. III. Pri občnem zboru udeleževati se, voliti in voljeni biti so opravičeni: a) ustanovniki; h) tisti članovi banke, ki imajo v jednem oddelkov l„ II. in III. najmanj 1000 gld, ali temu kapitalu jednake vrednosti dohodek, ali v jednem drugili oddelkov najmanj 10.000 gld. za najmenj celo leto zavarovanih. Potem pristoji skupno jeden plas tistim hnnkinim elanom, ki stanujejo v istej občini in so uŽe celo leto Članovi banke, a se morejo posamezno v oddelku IV, ali V. skazati samo r. zavarovalnimi kapitali manjšimi od 10.000 gld. — ako so v oddelku IV. in V. v istej občini vkup najmenj v.a jo.000 gld. zavarovani. Ta glas more le isti član porabiti, Iti je bil k temu pooblaščen z večino glasov; c) vsak zavarovanec, kateremu daje zavarovanje to pravico (lil- b). Vendar pa članovi in družabniki, plačani, nijmajo pravice voliti ali voliti niti voljeni biti. venuar pa članovi in družabniki, ki so no pogodbi kot uradniki ali sluge banke stalno g 7 plačani, nijmajo pravice voliti ali voljeni biti. Isto tako tisti nc smejo kot pooblaščenci niti 7 ] [ voliti niti voljeni biti. IV. Vsadko ima v občnem zboru samo po jeden glas. Namestnistvo se razen slučajev, navedenih v B§. 26 in aH spi. prav. le na tal< način dovoljuje, da mora namestni član, kateremu j I ' poleg 3i. III. b) spi. prav, ne pristoji pravica udeležiti sc občnega zbora v tn namen, do f ' , prejme legitimacijski list, poimati pooblastilo, katero mora biti ne le od Člana, ampak tudi od V a 1 pooblaščenca lastnoročno podpisano in i/.gotovljcno na istej tiskovini, katero v ta namen pošlje 1 _________ podpisano in izgotovljer , . pooblaščencu na zabtevanje njegovo ravnateljstvo. Pooblastilo izroči ravnateljstvo potem, ko 1 'j štirje Slani, ki so najdalje poslovali, pri onih, ki so jednako dolgo, odloči žreb. Oni, kateri so izstopili, morejo sc zopet voliti. (I/, upravnega odbora izstopajo gg: V. Benet, A. Cifka, Prokop Sedlak in Fr. Zellnger, V Pragi, dnč 29. aprila 1H82. Upravni odbor »slavije«, vzajemno zavarovalne banke v Pragi. ') To je letos do 8. maja (od 8,—1. ure popoludne). fNonuroCeni odtUlti »c nc jiUeuji'jo.J ^i-iO' ir'V-nru 1» ^ ^mrvurv^fij) l(r I it 1 Lr1 w vzajemno SI« AVI J A" zavarovalna banka v Pragi Vabilo k skupščinam členov oddelkov I.-V. h p I tt| dne 16. maja 1882 po 10. uri dopoludne v hiši banke Iti F >40 > .IV« • • > 3 ni.-ai t > > lini'si per Banconote 3Vf con pruavviso di K tlor, 3',• » • > 12 > Ht; . , > i 20 i i u I meni fUso 4 i a »i meni Tišjo Gnilranno d-ill'Interesna aumnntuto lil letU'M in circo-laitioneeon Fi nioriii di prenvvi.io dal C novnmbrf a. e. (juelli> non 12 ginriii dni (jiurni « quulin uun J4 giorui dni 2 • novembre it. r. ITV ll \\CO GIHO ubbuiiiuidu il 3J/o iuteresso aiinuo sino qua-lunqut; somnm; prelevazloni sino a liorinl 20.000 u vista vftrso ch&pie; importi magulnri preavviso avantl lu borsii. - Confermu doi versamenU In appo»ito llbretto. ContOKKln per tuttl i vorsamonll fatti a f|ualsinsl ora d' ulfielo la rahtn del medesimo gturno. AiMume pol proprl eoren« tlMtl I' ni ras so di Cnmiale per Trie ste, Vienna i c Budnpest, rilascia loro asstgm per ortesle ultime piaite, c ti accorda Inro h fncoltii di domici* Ilnre effetti presto la suarnssatvikMsod.' Offni NpOHB por <>M«*f. b) H'inr.artca dcll'acquisto e della remi itn di effuttl pubbllcl, valuta e dlvise, nonohe deli' iueasso d'ttssfpu, a a »ilii/ili e coitpovs, vitho l/i°/0 di provlggiono. c)accorJa at snoi commitleuli la /acoltit di depo-ti tare ejfetti di qnalsiati specie e ne cura gratis l'incasso tki coupont alla sradenta. La Filiale della Banca Union (Mozloaio ^loa'ol) s' incarica deli' ac-ciuisto e della vendila di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti aopra mer-canr.ie ad cssa consegnate, oppura polizze di (12) carico o Warrants. iOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOO i OzcLr^a v^j ei\j e bolezni Žclodca in nižjega trebuha, kolike, krćov castrićne mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, hemoroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo i?i*an-tM»v«cneiioc, priredjene po O. »»loooll, lekarju v LJubljani, kateri sprejema naročita, ter jih oskrbuje proti plačilu. Gosp (■, K*loooll» lekar v Ljubljani I Prosim Vas uljudno, da mi zopet poSljete 2^ steklenic Va^e izvrstne Franeovo esenco. Slednjo po-Siljatev sem uže mej razne bolnike v svojci županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. — V Fianoni Istra ii. avg. 1881. S spoštovanjem Anion Vlallč, župnik — kanonik. . 20—12 Tu je na mestu: »Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vašo odlično Frnnoovo CNeneo, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal — V Kersanu, Istra. 27. jun. 1881. S spoštovanjem: Anton Lupetlna, župnik — dekan. Prosim, blagovolite mi zopet 12 steklenic Fran* oove OHonco poslati. Mislim, da je to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zboliSanjc. — Kamnjc pošta Černica, 2. dcc, 1881. Josip 80vdat, župnik. f* ») odil. I.b—B. (zavarovanje pokojnin obrtnikom in rokodelcem) gozdarskim uradnikom in slu- c) odd. I.b—C. (zavarovanje pokojnin gospodarskim žabnikom). Ili Oddelek III. (druStva za vzajemno podedovnnje). Dopolnilna volitev nadzorovalnib (fi odbornikov in njihovih namestnikov. [Ti Oddelek IV. (požarno zavarovajijd). I. Dopolnilna volitev nadzorovnlniii odbornikov (i-i in njihovih namestnikov. II. Dopolnilna volitev nadzorovnlniii odbornikov in njihovih namestnikov za sa- liji moupravno mlinarsko druStvo odd. IV. Ili Oddelek V. (zavarovanje proti loči). Dopolnilna volitev nadzorovalniii odbornikov in njih ovi Ii namestnikov. Izkazni (legitimanjski) listki dobivajo sc pred skupščinami v prostorih glavnega ravnateljstva na Senovažnom namesti St. 978-11. Upravni odbor vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Pragi. Iz pravil posamnih oddelkov: 1'olog 8. pravil odd 1.—II., ji. 10. pravil odd III. in 8. 3. skupnih Jolofftfb za oddelke zavarovanja proti škodam na premoŽenji, morejo so teh skupiCin udeložiti vsi čieni brez ozira 11a visokost zavarovanega kapitala in trajanje članstva. jj_r-i (Ni'Darotdiii odtUki au no jila^ujejo.) J~)<\ 1 k] ki p in P-1 lil n-i Premlrano iinruzfciuvah v Gradcu 1880. V Lincu 1881. Pri sv. Vidu 1881. Tinte ino njih preparati! Za uradnije, piialnice, šole in za dom, namreč: Tinta za kancelije in arhiv, teče uže iz peresa popolnoma črna, in ne pokvari peres iz jekla. Galliia, Alloerin in Anthrkoin- tinta, vijolična tinta za kopiranje in pisavo. Dvojna koplr-tinta, tinta za iolo, tinte razne barve. Prah za naredbo črne in vijolične tinte za kopiranje in pisavo. Barve za pečatnike; razne anllln-barve za bar-varje in tiskarje, itd. Universalna nepremočna mazila za usnje ; najboljši pripravek za ohranjenje izdelkov iz uin)a, posebno za iolnje in čevlje. V elegantnih ftkatljah iz ploha, '/, kilo Jj kr. '/, kilo 60 kr., male Jkat-Ijicc po 5.) gramov 10 kr. V lesenih škatljah po no gramov 14 kr., 85 gramov 10 kr. v sodih po 5o, 100 do 3oo kilov za usnjarnice računi m vedno najnižjo dnevno ceno. Pravo koroško mastno svetlo voščilo najboljše, trpežne In plesnenja preste sorte v okroglih in, podolgastih lesenih ikatljah, ter v ličnih posodah iz plcha. Universalni loščivni in čistilni prah v malih paketih, kakor na vago po kilo, Universalno črnilo za usnje, za počmenje telečjih, ovčjih in kozjih kož, itd . kakor tudi mnoge druge kemične izdelke priporoča v velikej in malej meri, s poroštvom, da so najboljše vrste, lovurua kemičnih i»ro«lukl