I— IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXII. - ŠT. 5 HRASTNIK, 14. 5. 1980 Pozdrav v maju Skrbno v zemljo smo posadili Trs, majpen, a močnejši kakor hrast. Armada delavcev smo zanj se bili Boj za zdravo, boj za čvrsto njega rast. Izbral’ smo sorto plemenito. Ljudstvo takšno je želelo. In nič drugačne -kot pribito, Za nds bo kruh, za nas bo delo. Al' ujme nišo mirovale. Cvetju večkrat slana je pretila. Ivje, k’ so ga vzhodne sape gnale, Je budnost naša krepko zavrnila. A drevo, po naši je zaslugi Tisoče cvetov pognalo. Eni lepši so bili kot drugi, Rdečih ni primanjkovalo. Dalo je plodove cvetje, Obilne, pristne, čvrste. • Boljših dalo ni stoletje, • Rodi jih le drevo, te vrste. A tud’ mi ne bomo v prihodnje Več terjali, kot smo dajali. Odstranit hoč'mo take blodnje, Le dobro seme bomo s’jali. Jasna bolj so zdaj vremena. Al’ hladen veter še zaveje. Ne piha. burja nam nobena? Al’ mi? Smo staii kdaj trdneje? Širno po vsem znanem svetu Pristnost naša je čislana. Resnica o nje poletu ^ Vsem ljudem prav dobro znana. Ozrimo Zdaj se na gomilo. Misli združimo v ta kraj . A njega CVET, bo spet vodilo Junakom dela kot do zdaj. Skupno pod drevo stopimo. Krepko roke si podajmo. In si zvestobo ponovimo, Junaško stojmo, neomajno! Enoglasno naj se zlije Pesem in dreves šumenje. Odmev naj še, te elegije Zbudi potoka žuborenje. Delo vedno čast je naša Rod delavski, delaven, zdrav Al' kaj prihodnost nam prinaša — Vsem delavski, iskreh pozdrav. Miha Jelenc Volitve v samoupravne organe IZVOLJENI ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV ZA OBDOBJE 1980-1982 TOZD 1 - ročna in polavtomatska predelava steklene mase DELAVSKI SVET 1. Cakič Ljubo, 'predsednik' 2: Zoret Miro II 2. Bjadaševič Peter 4. Plazar Martin ’ 5. Hudi Vili . 6.- Hafner • Ivan 7: Gošler Ivan 8, RancingeT Moj ta . 9. Bičanač, Karlo j 10. Pufler Ivam 11. 'Brečko Janez ; 12. Majfcerr Sanda • v 13. Bec Emil 14. Kolman Anton’ . 15. Roter Maks 16. Abram Ivan 1?. Kuhar Henrik 18. Rodošek KUržli. • 19. Mohor .Sonja 20. Županek Franc 21. Marinkovič Sibirka, 22. Mitrič Dragan 23. Horvat Stanka ' ■ 24. Klajn Marija 25. Mustač Vlasta 26. Rugelj Ana 27. Pokrajac Doka 28. Cepin Silva 29. Maj ten Majda 30. Knaus Gusfa- 31. Drame 'Hilda 32. Velej Jože ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE 1. Krsnik Berta 2. Veber Franc 3. Pokrajac 'Doko 4. Rugelj Jože: 5. Potušek Valentin SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 1. Dreinel Oti 2. Drolc Franc ' 3. Novak Avgust 4. Jazbinšek Maks' 5. Koraj Gabriel ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN PLAN 1. Haberl Adolf, predsednik . 2. Pokrajac Doko, namestnik 3. Pufler Ivan > 4. Rugelj Ana 5. Jerkovič Jakov ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD. IN STANOVANJSKE, ZADEVE 1. Simerl Marija, predsednik 2. Bec Emil, namestnik 3. -Mustač Vlasta 4. Hlastec Alojz 5. Krašovec Ivan 6. Oberčkal Ivan 7. Zmazek Stane ODBOR. ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE 1. Godicelj Dora, predsednik : 2. Dranje Hilda, ; namestnik aik 3. Hfercog Štefka : 4. Oberinajer Silva 5. Žagar-Rajko- > ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU' IN POŽARNO VARNOST 1. Knap. Niko, predsednik - 2. Veber Frane, namestnik 3. Jazbinšek Maks;.:' 4. Kočila Mirko 5. Medved Karli a s 6. Povše. Vili 7. Tržah. Apolonija ; KOMISIJA ZA INOVACIJE 1. Bič.anič Karlo, predsednik 2. GramJože, namestnik 3. Potušek Valentin- 4. Učakar Maks 5. Velej Jože - KOMISIJA ZA REKLAMACIJE 1. Kališnik Konrad, predsednik . 2. Zorec Miro II, namestnik 3. Drame Stane 4. Cigelnjak Marija ; 5. Zorec Milka KOMISIJA ZA INFORMIRANJE 1. Bec Emil, predsednik: . 2. Drame Hilda, 'namestnik / 3. Jeran Ignac 4. Savič Dušan 5. Rugelj Jožo VOLILNA KOMISIJA 1. Dremel Oti, predsednik 2. Brajer Slavi,-tajnik 3. Savič. Momir 3. Kostanjšek Marija 4. Kajič Stefan 5. AJauf Ivo 6. Gorenšek Edi 7. Cigole Anton ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE 1. Tosič Savo, predsednik 2. Gričar Justa 3. Brečko Marija 4. Cigole Adolf 5. Kreže Anton ODBOR ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE 1. Holešek Marija,, predsednik•: 2. Dacar Toja' 3. Ofentavšek Cvetka- :. 4. Pasagič Mesuda - 5. Zorenč Ótilija 5 ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST : 1. Kunšek- Jani,:.predsedniklrt- Oprešnik Breda ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNa VARNOST h" Pogačnik * Alojz,1 predsednik % Alfirov Rudi : 3/ Bevc Ziat-ko ‘ >S KOMISIJA ZA INOVACIJE 1. Petek Angela, predsednik . 2. Rancinger. Marjana, namestnik * 3' Grdliar Marta TOZD 4 - orodjarna s delavnico KOMISIJA ZA INFORMIRANJE 1. Petek Angela, predsednik 2. Rancinger Marjana, namestnik 3. Grohar Ivanka VOLILNA KOMISIJA k'Grašič Fanči, predsednik , Retar Erna, namestnik 2. Rancinger Marjana, tajnik Homšek Angela, namestnik 3. Volfand.Fani, član Perko , Lidija, namestnik struparsko cizelfersko ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE 1. Bedenik Rudi 2. Jelenc Miha 3. Korbar Franc 4. Majcen Franc 5. Sebasu~ Branko ' SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 1. Gračner Vinko 2. Jamšek Darko 3. Klemen Zoran II ■ 4. Kolšek Bojan 5. Seničar Erih ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN PLAN 1. Kandolf'. Janez, predsednik 2. Mokotar Jakob - 3. Majcen. Ferdo 4. Smagelj Alojz 5. Kavzar Sandi ODBOR ¡ZA DRUŽBENI STANDARD- IN STANOVANJSKE ZADEVE U.;Sihur-:Zvonko,‘predsednik 2i 'iTršek: Ivan 3: Kocman 'Franc 4Kreže Martin, Sr Pižmbht Zlatka 4. Kavzar Peter 5. Klernep Zoran II ODBOR ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE 1. Kajser- Adolf, predsednik 2. Kolšek Bojan 3. Kavzar Marko 4. Zaletel j Franc 5. Perc Valerija - KOMISIJA ZA INOVACIJE 1. Žerko. Franc, predsednik 2. Jeršin Ignac 3. Rotar Ernest 4. Prah Jože 5. Kovač Leopold KOMISIJA ZA INFORMIRANJE 1. Korbar Franc, predsednik 2. B&uerheim Pavel* 3. Hudina Mari 4. Klemen Samo t 5, Štoklaša •* ■ Darko KOMISIJA (REKLAMACIJE v ¿Kavzar Janko; predsednik 2. Jelenc ¿Miha *. 3.b Korbar; Franc 4. Verač Anton 'i5 •; ¡Paklič. Jože VOLILNA KOMISIJA DELAVSKI SVET 1. Ržek Jože, predsednik 2. Sentjurc Bruno, namestnik 3.. Gornik Slavko 4. Groznik Franc 5, Kontrec. Milah . (p Kozlevčar Ivan' 7. Jager Avgust 8. Kodriin Vlado/ 9rKnez Jakob 107 Pust Martin 117'Dvornik Blaž 12. Rot Franc 13. .Hudi Leon 14i . Pušnik. S tane ; 1 Si-Kunič Valentin ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE 1. Knez. Rihard; predsednik . 2. Godicelj Jože II, namestnik 3. ' Skočir Niko 4. -Orožen Stane 5. Žlindra- Ferdo SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA jr: Strniša Viti, predsednik . 2;'.Crnkovič' Jože, namestnik 3 l'RzeE Igor 4. Godicelj Jože- F 5. ‘Klemen- Radovan ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN TL AN 1. Fišhar Avgust; predsednik 2. Pust Vojko, namestnik 3. Mlakar Boris 4".~Ordeen' Stane 5. Jelenc Slavko DELAVSKI SVET. 1. .«V erač- > Ant®n;>ipredsedriik • 2. Sauerheim-.Pavel/fnaihestnik 3. «Gerhard-Mihael 4. Hudina': Mari 5. Roškar Franc 6. -Blaznik Stane 7. Bremec Alojz 8,. Jeršin- Ignac ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD- IN STANOVANJSKE ZADEVE 1.. Pust Martin, predsednik \ 2. Videnšek Franc, 'namestnik . 3. Križaj . Mirko'. ; r . . ' 4; Velič Hasan 5. Volfahd -Viktor -. ODBOR ZA VARSTVO ¡PRT DELU £.- Maurer, Alojz, predsednik 2. Hudi. Leon, namestnik. | 3. Kapla Stane , 4.. Učešanek. Boris 5. Koritnik -Bojan . KOMISIJA ZA INOVACIJE 1. Klemen Rado, predsednik 2. Žlindra Ferdo/ namestnik . 3. Jager Avgust 4. Klemen Ignac 5. Bevc Gorazd, . 6... Fišnar. Avgust , 7.' Ržek Jože / KOMISIJA ZA REKLAMACIJE 1. Matko Ivan, predsednik 2. Kodrun Vlado,-namestnik • 3. Volf and Edi 4. Fišnar/Avgust . 5r Godicelj. Jože I KOMISIJA ZA INFO RMIR AN JE 11''Gorifik Slavko 2: Premec* Jbže 3;1 A-pžlovar Marinka VOLILNA KOMISIJA 1-,- P-r-esker Vlado, predsednik Ržek Igor, namestnik 2'.' Anžlovar * Marinka; tajnik ! ' G u nize j- Mihaela, namestnik 3. Barič FrariCj član Simonič Anton; namestnik .97 Laznik Jože . 10. Matekelj Vlado 11; P&žai- Valter-12, Sihur Zvonko- ' 13'/Kaj ič'Anton 14. Kocman. Franc 15,. Lapornikr Franc 16i*--Mejač- Andrej 17: Perc Valerija ODBOR--im. VARSTVO IRIS DELU IN POŽARNO VARNOST Ir. 'Zorenč /Friderik,- predsednik 2. Drugcrvič Jože 3:>iSmbde;Miro DELAVSKI SVET 1. Sentjurc Boris, predsednik 2. Pokrajac Krista, namestnik, 3. Dremel Karli 4. Veber Tatjana 5. Cvelbar Vera 6. Lapornik Fani 7. Gojkovič Marjana 8. Rupnik Lidija 9. Zaletel Frida 10. Sivec ing. Aleksander 11. Hudi Tea 12. Jamšek Nada 13. Kreže Drago 14. Vinter Alojz ODBOR ZA RAZMERJA IZ ZDRUŽENEGA DELA IN KADRE 1. Feguš Andrej 2. Greben Kristina 3. Hribarnik Sonja ' 4. Kajzer Metka 5. Užmah Romana Iv * Gerhard -¡Mihael;! predsednik a '’/¡Kandolf Janez, namestnik *2.! s Hudiba■: Marij a, tajnik a j • Majcen; - Frane; namestnik -3!. ¡Peicl'>Anton;; član ■\t' /Kajič 'Anton;- namestnik SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 1. Crnkovič Milan 2. Kavzar ing. Jani 3. Knez Alojz 4. Rižnar Darino 5. Venko Joža ODBOR ZA GOSPODARSTVO IN PLAN 1. Mareirn Maks,-dipl., ing., pred. 2. Kobal - Milica 3. Greben Kristina 4. Diacci Jože 5. Zafetel Frida ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE 1. Savkovič Ilija, predsednik 2. Petan Marjetka 3. Vujsič Milan 4. Javoršek Sanda 5. Surina Inge (Nadaljevanje na- A,- strani) TOZD 5 - energetika s kljtieavničarsko delavnico DSSS - Delovna skupnost skupnih služb (Nadaljevanje s 3. strani) ODBOR ZA VARSTVO ŽENA IN MLADINE 3. Janežič Alojz 4. Matekelj Vika 5. Greben Anita T. Kosm Jasna, predsednik 2. Rotar Vojka 3. Janežič Pavla 4. Drame Jože 5. Lapornik Fani ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU IN POŽARNO VARNOST 1. Kreže Drago, predsednik 2. Sivec Aleksander, ing. 3. Habjan Vera 4. Durmiševič Esma 5. Moder Leopold KOMISIJA ZA INOVACIJE 1. Kavzar Jani, ing,, predsednik 2. Us Aleksej, dipl. ing. KOMISIJA ZA INFORMIRANJE 1. Detič Janja, predsednik 2. Vidovič Franc 3. Sihur Erno, ing. 4. Pirc Milena 5. Potušek Slavi VOLILNA KOMISIJA 1. Vizler Majda, predsednik Babič Vesna, namestnik 2. Udovč Mira, tajnik Deželak Tilč^, namestnik .3. Tržan Vera, član Učakar Ida, namestnik SAMOUPRAVNI ORGANI NA NIVOJU DELOVNE ORGANIZACIJE DELAVSKI SVET 1. Kirhmajer Rudi 2. Petan Marjetka, 3. Pirc Milena -4. Godicelj Vinko 5. Novak Avgust 6. Volfand Alfred 7. Trinkar Vili 8. Brečko Rozi , 9. Miklič Marjan 10. Lukjanovič Jovo > 11. Bregar Marjana 12. Meterc Ingrid 13. Presker Vlado 14. Smodiš Bojan 15. Grum Ivan ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO 3. Kodrun Ivan 4. Jeran Ignac 5. Dacar Božo TOZD 2 1. Brilej Karli 2. Karandonov Ljuba 3. Meterc ’Ervin 4. Predovnik Ervin 5. Plazar Slavi TOZD 3 1. Hrnčič Marija 2. Lovrič Milena 3. Ojstršek Slavi 4. Rižnar Joža. . 5. Rancinger Marjana I, predsednik namestnik 1. Haberl Adolf 2. Šuštar Franc 3. Grašič Fanči 4. Premec Jože ' 5. Kandolf Janez . 6. Marčen Alojz SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 1. Brglez Vinko, predsednik 2. Godicelj Dora, namestnik 3. Rojko Jože 4. Kolander Jože, ing. 5. Germadnik Lidija 6. Kirhmajer Rudi II 7. Strniša Vili 8. Rome Ana CENTRALNA DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD 1 1. Plazar Karli 2, Šrenk Adolf TOZD 4 1. Godler Jože 2. Šergan Darko 3. Šoba Viktor 4. Kreže Janko 5. Rupnik Roman TOZD 5 1. Koritnik Franc 2. Hudina Mari 3. Podmenik Leopold 4. Trplan Anton 5. Majcen Ferdo ZUNANJI ČLANI DISCIPLINSKE- KOMISIJE 1. Backo Mira 2. Štrbucelj Alojz 3. Alt Marija 4. Hočevar Anton 5. Cinžar Mihaela Postanite dopisnik našega Steklarja Akcija 1.000 delavcev — 1.000 sodelavcev se je pričela — vključite se z lastnimi prispevki — oblikujmo skupaj naše glasilo Na drugem srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu lani septembra v Radencih je bila sprejeta tudi odločitev o izvedbi akcije TISOČ DELAVCEV — TISOČ SODELAVCEV. Vodilo pri oblikovanju tega gesla, pa tudi same akcije je, da delavec ni le' objekt obveščanja, ampak mora v procesu obveščanja tudi sam aktivno sodelovati, tudi kot. informator.. Z akcijo še želi doseči tudi druge učinke, kot je zagotavljanje temeljne obveščenosti delavcev, dviganje kulture pisane in govorjene Sesede, poživitev dopisniške mreže in še številne druge. VODENJE, TRAJANJE Akcija traja od 1. maja do zadnjega decembra 1980. V naši delovni organizaciji jo vodi uredniški odbor ob sodelovanju in angažiranju organizacije sindikata in samoupravnih organov. O tem je uredniški odbor razpravljal tudi na svoji zadnji seji. Uredniški odbor bo vodil evidenco novin dopisnikov. Njihove članke bomo objavljali v Steklarju, pod posebno ruSriko z naslovom TISOČ DELAVCEV — TISOČ SODELAVCEV. Ob zaključku akcije bo uredniški odbor skupaj s konferenco, sindikata in novimi dopisniki pripravil razgovor in analizo akcije v naši delovni sredini. Udeleženci akcij e prej mej o tudi simbol in predmet akcije: pero z emblemom Tisoč delavcev —• tisoč sodelavcev. KAKO LAHKO SODELUJETE V akciji lahko sodelujejo vsi delavci in občani. Uredniškemu odboru pošljete kratko vest, ali članek, poročilo, reportažo, komentar, lahko tudi fotografijo, ali fotoreportažo, humoristični prispevek in drugo. Akcija se Vključuje tudi v prizadevanje Delavske enotnosti, da bi okrepila dopisniško mrežo v združenem delu in si zagotovila stalne dopisnike iz slovenskih občin. Geslo te akcije se povezuje tudi z delovnim obeležjem uspešnih treh desetletij uresničevanja delavskega samoupravljanja, ki ga je delavski razred Slovenije in Jugoslavije uresničil kot bistyeno sestavino svoje revolucionarne socialistične demokratične prakse, v kateri ima pomembno vlogo: obveščanje človeka kot delavca in občana. NE POZABITE Akcija torej traja pod tem na-slpvom vse do konca leta, naša prizadevanja in sodelovanje pa je potrebno občutiti vse to obdobje in tudi po poteku tega leta. Zato se bomo skupno razveselili vsakega še tako , kratkega članka v tej ali oni obliki, ki nam ga boste poslali. Razmislite — zapišite in odpošljite uredniškemu odboru. Odgovorni urednik Jasna Kosm 35 let svobode Prispevki učencev osnovne šole, ki so obiskali in se pogovarjali s tistimi, ki so občutili gorje 2. svetovne Vojne. NAŠE ZASTAVE Na obisk je prišla babica Marija Kostanjšek, ki je doma v Hrastniku, rodila pa se je blizu Brežic. Ob koncu vojne je bila stara 28 let. Prosil sem jo, naj mi pove kakšen dogodek iz zadnjih dni. borbe. Babica je sedla in začela pripovedovati: - »Bilo je leta 1945, nekako proti koncu aprila. Vsi smo že polegli, ko sva. s sestro zaslišali rahlo trkanje na stranska vrata, ki so bila od zunaj tako skrita z zelenjem, da jih sploh ni bilo opaziti. Takoj sva vedeli, da mora biti nekdo, ki dobro pozna hišo. Najprej sva mislili, da je kdo od bratov, ki so bili v partizanih. Ogrnila sem si pled in šla odpret. Ko sem odprla vrata, sem obstala na mestu, kajti pred vrati je bil nekdo v nemški uniformi in z velikim zavitkom v roki. Zavitek mi je porinil v roke in izginil v noč. Vsa zmedena sem z zavitkom tiho odšla v sobo k sestri. S strahom sva odprli zavoj. V njem je bil velik kos belega, blaga, nekaj zavitkov barv in listek, na katerem je pi- salo: »SVOBODA JE PRED VRATI, iz blaga naredita zastave za vso vas«. S sestro sva blago kar takoj razrezali, drugi dan pa s pomočjo matere naredile 14 zastav. Zastave res niso dolgo čakale, kajti ko so partizani, vkorakali v vas, smo jih pri naši hiši, ki je bila prva v vasi, pričakali z lepimi, novimi zastavami. V, hiši je bilo veselo, a le za kratek čas, kajti zvedeli smo, da se naša dva brata nikdar več ne bosta vrnila, ker sta dala življenje za svobodo.« S temi besedami je babica končala pripovedovanje in po licu se ji je utrnila debela solza žalosti. Marko PREMEC, 6.a razred OŠ DOL pri Hrastniku ZAHVALA Sodelavkam in sodelavcem in tovarišu Bičaniču se zahvaljujem za darilo, s katerim so me ob moji obletnici prijetno presenetili. Vilma Lužar Iz dela delavskega sveta DO SKLEPI 18. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA DO STEKLARNE HRASTNIK, ki je bila 16.4.1980 Pod prvo točko dnevnega reda so pregledali sklepe zadnje seje in ugotovili, da so sklepi realizirani. Pod drugo točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval: 1. Predlog programa nalog in opravil za uresničevanje ciljev Poslovne skupnosti in njene delovne skupnosti v letu 1980. 2. Razpis prostih delovnih nalog in opravil v Poslovni skupnosti Hrastnik-Jugometal. 3. Predlog ovrednotenja dogovorjenih nalog in opravil v Poslovni skupnosti Hrastnik-Jugometal. Sprejeti so bili naslednji sklepi: SKLEP Na podlagi stališč Delavskih svetov TOZD in delovne skupnosti, delavski svet delovne organizacije v skladu z 70. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi tozd v delovno organizacijo Steklarno Hrastnik, potrjuje predloženi program nalog in opravil za uresničevanje ciljev PS in njene delovne skupnosti'v letu 1980, in sicer naslednje naloge in opravila: 1. Program razvoja tozd Proizvodnja »Sijaj« z razvojem TOZD 1 Steklarne Hrastnik. 2. Izkoriščanje in razvoj TOZD cestni promet »Sijaj«—-TKI—Steklarna. 3. Načrtovanje in izgradnja energetskih naprav. 4. Koriščenje zmogljivosti orodjarne. 5. Železniški transport na industrijskem tiru. 6. Skupno nastopanjema trgu doma in v izvozu. 7. Združevanje sredstev za tekoče poslovanje in izgradnjo. 8. špeditgrske storitve. 9. Medsebojno zagotavljanje deviznih pravic. 10. Dohodkovni odnosi — skupni dohodek itd. točk — poslovne naloge 1200 "T“ vodenje planskh in finančnih opravil , 1050 — opravila planiranja in analiz, finančnega planiranja ter 'Socialnih opravil 860 — administrativno-^ehnična opravila 560 Pri tem se izhaja iz vrednosti točke 11,70 din, na tako dobljene zneske pa še doda dodatek za minulo delo glede na. delovno dobo posameznega delavca. V vrednosti točke 11,70 din je, upoštevana tudi povprečna stimulacija. Nadalje se predlaga, da so OD delavcev delovne skupnosti PS odvisni od osebnih dohodkov delavcev, članic PS in se upošteva, da je Vrednost točke 11,70 din ugotovljena za izplačilo za marec 1980. Delegati DS DO in delegati DS TOZD in delovne Skupnosti so sprejeli tak predlog glede na dejstvo, da je obseg del in nalog delavcev V delovni skupnosti PS po sprejeti varianti bistveno manjši kot, je bil ta obseg, dogovorjen po prvotnem sporazumu o ustanovitvi PS Hrastnik-Jugometal. Pod tretjo točko dnevnega reda je bila podana informacija o izvajanju stabilizacijskega programa. Pod četrto točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog za imenovanje razpisne komisije in sprejet naslednji sklep: Delavski svet DO Steklarne Hrastnik je imenoval RAZPISNO KOMISIJO ZA RAZPIS PROSTIH DELOVNIH NALOG IN OPRAVIL: a) vodje, gospodarsko računskega sektorja, b) vodje razvojno investicijskega sektorja. Komisijo sestavljajo naslednji člani:. Aleksander Sivec, ing. — predsednik, Rudi Gomilar — član, Hilda Drame — član. Pod peto točko dnevnega reda — volitve in imenovanj a — je bil obravnavan predlog za imenovanje delegata v Svet Centra strokovnih šol Zagorje ob Savi in sprejet naslednji sklep: DS delovne organizacije Steklarne Hrastnik je imenoval delegata v SVET, CENTRA STROKOVNIH ŠOL Zagorje ob Savi, tovariša RŽEK Jožeta, vodjo vzdrževanja v TOZD IV orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico, za naslednjo mandatno dobo. Pod šesto točko dnevnega reda je bil obravnavan'. predlog za izvedbo reorganizacije delovne skupnosti skupnih služb. Sprejet je bil naslednji Sklep: 1. Pristopi se. k reorganizaciji oziroma dokončnemu konstituiranju delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena za TOZD. 2. Delavski svet delovne skupnosti se zadolži, da dolpči komisijo' oziroma zadolži splošno kadrovski sektor za vse potrebno pri reorganizaciji in samoupravni verifikaciji organizacijskih sprememb. 3. Do reorganizacijskih sprememb je prišlo zaradi sprejetja skrčenja programa del oziroma nalog Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal. 4. Za izvedbo reorganizacije delovne skupnosti je zadolžen starešina delovne skupnosti. 5. Rok za dokončno konstituiranje je 31. 7. 1980. ' S seje odbora za poslovno politiko DO SKLEP Na podlagi stališč delavskih svetov TOZD in delovne skupnosti, Delavski svet delovne organizacije v skladu z 70. členom Samoupravnega sporazuma’ o združitvi v delovno organizacijo Steklarno Hrastnik, potrjuje predlog za razpis prostih delovnih nalog in opravil, in sicer: a) Strokovnega delavca za vodenje plan-sko-analitskega področja. Razpisni pogoji: visoka oziroma višja šola ekonomske smeri! b) Strokovnega delavca za vodenje finančnega področja. . Razpisni pogoji: višješolska ali Srednješolska izobrazba. - c) Socialnega delavca. Razpisni pogo ji: višja šola za socialne delavcev . Za razpisane delovne naloge in opravila se doda pogoj moraluo-politična neoporečnost-. , Prosta dela oziroma naloge se razpišejo interno v delovnih organizacijah, članicah Poslovne skupnosti s konkretno vsebino _ ^oglasa. SKLEP S katerim se predlaga sprememba pismeno podanega vrednotenja nalog in opravil delavcev v delovni skupnosti Poslovne skupnosti Hrastnik :— Jugometal, in sicer tako, da se ovrednoti: |g§ Obravnavana so bila poročila/o'opravljenih službenih potovanjih. Poročila z obiskov sejmov in drugih manifestacij v zvezi s predmetom našega poslovanja moramo jemati kot smernice naše nadaljnje poslovne politike. Konkretna zadolžitev polteh smernicah gre skupini, ki je po stabilizacijskih ukrepih odgovorna za izbiro asortimana (ing. Anton Žagar, ing. Jože Tušar, dipl. ing. Niko Kavšek, Alojz Marčen). Omenjeni skupini se dostavijo zaključki poročil • (ali cela poročila), dolžnost skupne pa je, da o svojem delu obvešča odbor za poslovno politiko. Pod tretjo točko je odbor obravnaval Program obiskov sejmov in drugih strokovnih manifestacij v letu 1980. Odbor za.poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik je potrdil Program obiskov sejmov in drugih strokovnih manifestacij v letu 1980. ... Tehnični konferenci se predlaga, da' ugotovi eventualne druge- zanimive sejme in sicer s področja obdelovalnih strojev, merilne tehnike in regulacijske tehnike, var-stva-pri delu, embalaže itd. Razmisliti je treba tudi o ogledu določenih proizvodnih programov glede na namen ■postavljanja tovarne velikih steklenic -v Hrastniku. Pod četrto točko dnevnega reda, je bila obravnavana vloga Bajda Angele za izdajo soglasja za postavitev garaže. Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se izda soglasje Angeli BAJDA, stanujoči Hrastnik — Gesta Hermana Debelaka 4, za postavitev montažne garaže, kr sicer v . podaljšku starega industrijskega tira ob kurilnici,,. - . - , V kolikor bo delovna organizacija potrebovala navedeno lokacijo za svoje potrebe, je Angela Bajda dolžna, da se montažna garaža odstrani. Obravnavana so bila tudi vloga podjetja za PTT promet, Trbovlje — vloga za soglasje k lokaciji. Odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik je sklenil, da se izda soglasje k lokaciji za postavitev javne telefonske govo-; rilnice pri stanovanjskem bloku v Podkraju v Hrastniku. , . Člani odbora za poslovno politiko so'menili, da bi bilo glede na govorice o »negativnem stališču Steklarne« do postavitve te govorilnice potrebno, da se-na prvi seji skupščine občine na zahtevo naše delegacije javno ugotovi, kdo je dejanski krivec za te obtožbe. Odgovorni v Steklarni niso bili obveščeni o .namenu postavitve govorilnice niti s strani krajevne skupnosti, Podjetja za PTT promet ali DPO v občini in je torej V naslovu omenjena vloga za postavitev govorilnice prva pri nas znana zahteva (z dne 19. 3, 1980). Delegacija se zadolži- da posreduje odgovor s seje občinske skupščine odboru za poslovno politiko. Pod peto točko dnevnega reda je odbor obravnaval vloge za finančno polnoč in sprejel naslednje sklepe: 1. SREDNJI POLITIČNI ŠOLI PRI CK ZKS — oddelek Celje se za organiziranje zaključnega izleta odobri finančna sredstva v višini 500 din. 2. Razredni skupnosti 8.a in 8.b raZfeda OSNOVNE ŠOLE PRI ZAVODU ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE, Kam- (Nadaljevanje na 6, strani) Preberite POVZETO IZ ZAKONA O EVIDENCI NASTANITVE OBČANOV IN O REGISTRU PREBIVALSTVA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen ' Da bi . se zagotovila evidenca o stanju, o gibanju in o nastanitvi občanov, so občani dolžni prijaviti oziroma odjaviti stalno prebivališče, spremembo, naslova stanovanja v kraju svojega stalnega prebivališča in začasno prebivališče,- 2. člen Na podlagi podatkov iz prejšnjega člena se vodi register stalnega prebivalstva, ki vsebuje podatke o' prebivalstvu s stalnim' prebivališčem in razvid : začasnega prebivališča, ki vsebuje podatke o- prebivalcih ž začasnim prebivališčem. 3. člen Stalno prebivališče je kraj, v katerem se občan naseli z namenom, da v, njem stalno živi. Začasno prebivališče je kraj.,izven kraja stalnega prebivališča, y katerem-se, občan mudi ali začasno, živi.. 4. Člen Register stalnega-prebivališča v občini in razvid začasnega prebivališča vodi občinski upravni ~ organ za notranje- zadeve: (v - nadalj-njem besedilur pristojni organ). - Centralni register prebivalstva SR Slovenije vodi zavod SR Skrvenije.-za statistiko. Pristojni občinski organi so dolžni pošiljati centralnemu registru vse podatke o gibanju stalnega prebivalstva. II. PRIJAVA IN ODJAVA STALNEGA IN ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA TER PRIJAVA SPREMEMBE NASLOVA STANOVANJA. 5. člen Prijavljanje in odjavljanje stalnega prebivališča in prijavljanje spremembe naslova stanovanja je obvezno za vse občane, kadar se v določenem kraju stalno naselijo, oziroma iz kraja za stalno odselijo ali spremenijo naslov stanovanja v istem kraju. Občane, stare manj kot 18 let, so dolžni prijaviti oziroma odjaviti. starši ali skrbniki oziroma tisti, pri katerih stanujejo. Stalno prebivališče in naslov stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve oziroma spremembe stanovanja. Stalno prebivališče: je -treba odjaviti pred njegovo zapustitvijo.' Uradna oseba, ki prejme prijavo oziroma odjavo, izda prijavitelju o tem potrdilo, 6. člen * - Kdor, prijavlja- % stalno .¡prebivališče, mora ob prijavi predložiti -potrdilo, o odjavi prejšnjega stalnega prebivališča. 7. člen- - Pristojni-organ, lahko uvede postopek za ugotovitev dejanskega, stalnega prebivališča posameznega občana, ,za. katerega sumi,. da je podal fiktivno prijavo stalnega prebivališča. Na podlagi dokončne odločbe, s katero se ugotovi,-da je bila prijava fiktivna, pristojni organ izbriše občana iz registra; stalnega prebivališča. Na podlagi dokončne odločbe, s katero se ugotovi, da je' bila prijava fiktivna,-pristojni organ izbriše • občana iz registra stalnega prebivalstva. Odločba .ima., značaj potrdila o odjavi 'stalnega prebivališča.,: 8. člen Občan, ki potuje v tujino za več kot tri mesece ali se izseli za stalno prebivanje v tujini, mora svoj odhod v tujino prijaviti pristojnemu organu preden odpotuje,, vrnitev v kraj stalnega prebivališča pa prijaviti temu organu v 48 urah po povratku. 9. člen Prijava oziroma odjava začasnega prebivališča je obvezna: 1. za osebe, ki se nastanijo ali začasno prebivajo: — v objektih gostinskih in, drugih organizacij, ki sprejemajo goste na prenočišče in počitek; j — v zdraviliščih, internatih, počitniških in drugih podobnih domovih; : — v objektih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano nastanitev svojih- delavcev; ;e -T^v.objektih drugih organizacij;, ki sprejemajo ljudi na začasno prebivanje? — pri občanih, ki oddajajo sobe za. plačilo; . 2. za osebe stare nad 16 let,- ki-se mudijo zunaj kraja svojega stalnega prebivališča-več kot 15 dni, vendar ne v objektih oziroma pri občanih iz prejšnje'točke; - 3. za osebe, ki so na obisku pri ožjih sorodnikih v kraju njihovega stalnega prebivališča, če se -mudijo v tem kraju več kot 30 dni. Delavci, organov za- notranje zadeve niso dolžni prijaviti začasnega prebivališčaj kadar se nastanijo v objektih organov- za notranje zadeve. , Ni treba, prijaviti začasnega ..prebivališča oseb, ki so' sprejete v bolnišnico, ali drug zdravstveni .zavod, zaradi .zdravljenja, 10. člen. p| Pristojni organi in organi javne varnosti morajo sodelovati v zadevah, ki so po tem zakonu in drugih predpisih skupnega pomena, usklajevati- dejavnosti s svojega delovnega- -področja- in dragi drugemu pomagati. Organi iz prejšnjega, odstavka nadzorujejo kako izvršujejo -orgahizaeije in občani predpise o .prijavljanju in odjavljanju stalnega in začasnega prebivališča ter o prijavljanju spremembe naslova stanovanja.- , 11. člen ' Na zahtevo organizacij združenega- dela in drugih organizacij ter državnih organov morajo organi, ki. vodijo razvid o stalnem in začasnem prebivališču občanov, dati zahtevane podatke iz tega, razvida. Podatki jz. razvidov o prijavljenih osebah se dajo’ tudi, posameznikom, .ki izkažejo o-pravičen Jateres, -, III. KAZENSKE DOLOČBE ' 12. člen... Z denarno kaznijo do 1000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje za prelcršek: 1. kdor se izogiblje prijavi ali-odjavi ¡stalnega {.prebivališča, prijavi ali odjavi . začasnega prebivališča ah prijavi spremembe .naslova stanovanja, kadar Je. po. tem zakonu prijava oziroma odjava obvezna, (prvi odstavek 5. člena, prvi odstavek 9. člena); 2. kdor da ob prijavi-.ali odjavi stalnega prebivališča. ali ob prij avi, začasnega - prebivališča ali prijavi spremembe naslova stanovanja neresnične ali nepravilne' podatke z namenom, da bi se izognil evidentiranju stalnega ali začasnega prebivališča ali naslova stanovanja, ali da neresnične podatke z namenom, da pridobi zase ali za koga drugega, pravice ali, premoženjsko korist; , 3. stanodajalec, ki v predpisanem roku ne prijavi ali odjavi začasnega prebivališča -osebe, ki-mora biti po- tem zakonu prijavljena (10. člen)? -. 4. kdor nima ali.ne vodi v redu predpisane knjige gostov (11. člen). Za prekršek iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka'se- kaznuje pravna -oseba z denarno kaznijo do 5000 dinarjev, njena odgovorna oseba, pa z denarno kaznijo do 1000 dinarjev. - (Nadaljevanje na 15, Stranj) S seje odbora za poslovno politiko DO (Nadaljevanje z 5. strani) nik se odobri 500 din. za organiziranje zaključnega izleta po Jugoslaviji, i 3. Osmošolcem OSNOVNE ŠOLE,- NHR Hrastnik, PE Borisa-Pusta Dol ¡pri Hrastniku se za organiziranje zaključnega;-.izleta ,pp Jugoslaviji odobri 800. din. n. 4. Osmošolcem OSNOVNE -ŠOLE NITR Hrastnik, PE Franca Kozarja se za organiziranje zaključnega izleta-.,-po Jugoslaviji odobri 1.200 din.. 5. Odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik- je sklenil, da se podpiše Samoupravni sporazum o pomoči PREŠERNOVI DRUŽBI jz Ljubljane,:- Borsetova 2-7, Letna pomoč -znaša 2.000 dinarjev. 6. Steklarski godbi SVOBODA II. Hrastnik se odobri finančna-pomoč v-.rišini--10,000 din s katero se -poravna stroške za izdelavo spominskih značk. - Koristijo.se sredstva, namenjena za reklamo v letu 1980. * 7. Odbor za poslovno politiko se .je-odločil za objavo oglasa-v višini 5.000 din ob »Tednu 'dolenjskega cvička« -*• Izvršnemu svetu Sob Trebnje, - Koristijo-se sredstva, namenjena za reklamo v letu 1980. Odobritev - nadur, ki so nastale v zvezi postavitve paviljona na sejmu »Alpe-Adria« Ljubljana.. _ Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se prizna- opravljene nadure; ki so nastale v zvezi postavitve razstavnega- paviljona na sejmu »Alpe-Adria 1980«, in sicer za naslednje člane DO: • — Zver Marjan, Mofokar Jakob in Zmazek Stanko 3-krat 14 nadur = 42 nadur; — Marčen Alojz -— Nitrat 10 nadur; . — Bohneč Jerica in Seničar Erih sta za opravljeno delo prosta 2-krat po 8.ur. Odbor je obravnaval tudi dopis dipl. ing. Alekseja vUsa, pomočnika direktorja za tehnična vprašanja, ki se nanaša na nered in nečistočo v delovni organizaciji. V zvezi s tem je bil sprejet Sklep« Vodje temeljnih organizacij združenega dela-so neposredno odgovorni za vzdrževanje čistoče v prostorih teh TOZD.; Za izvajanje te-naloge-morajo zadolžiti vse podrejeno osebje (obratovodje, izmenski vodje, vodje delavnic) -itd. - Izvrševanje ali neizvrševanje- pospravljanja naj vodje TOZD vključijo v stimulacijo zadolienih,- Pod-to točko-je bila' obravnavana tudi vloga nogometnega kluba »Galenika« Zemun za denarno pomoč. Sprejet je bil sklep: Odbor za poslovno politiko DO Steklarne Hrastnik se je odločil, za- reklamni pano v vrednosti 10.000 -din, in sicer'¡za 1 -leto oziroma tekmovalno sezono., Reklamni pano v. velikosti 1 mh je nameščen na- zahodni ali,: vzhodni strani igrišča. -Gospodarsko računski sektor je zadolžen za izvedbo sklepa. Koristijo se sredstva za rdklamo,, Obravnavana je; bila problematika v zvezi s parkiranjem., osebnih avtomobilov pred upravno stavbo .oziroma stavbo razvojnega oddelka. S tem parkiranjem je, namreč oviran normalen potek dovoza in .odvoza (surovine, odpadni—material itd.)., Sprejet je. bil sklep: Prepovedano je parkiranje osebnih avtomobilov _ža zaposlene v Steklarni Hrastnik na prostoru pred) upravno stavbo in pred stavbo razvojnega’ oddelka. V primera nespoštovanja tega sklepa se bo o kršitvah obveščala. Postaja milice v Hrastniku, ki bo tudi pooblaščena, da ustrezno ukrepa proti kršiteljem. Predsednik odbora Alojz Marčen S kadrovskimi plani — korak naprej v zaposlovanju Obrazložitev k zaposlitveni bilanci Letos je bila iskupaj z drugimi resolucij skimi dokumenti oblikovana in sprejeta zamisel o zaposlitvenih- bilancah. ali- kadrovskih planih, s katerimi- želimo uvesti več-, reda na področju zaposlovanja. To pomeni, da bodo delovne organi-. nacije morale zaposlovati bolj intenzivno in bolj dosledno- iskati svoje notranje rezerve ter dobro poznati-svoje planske usmeritve in ■ osnove razvoja ter bolj realno planirati.' Svoje, kadrovske načrte., pa bodo morale usklajevati v skupnostih za zaposlovanje. Dosedanja praksa planiranja^ kadrov-, vemo, kakšna| j e:. »na. vrat - na nos«, zato 'so' tudi številke; ki izražajo kadrovske, potrebe, včasih za četrtino-večje, kot se delavcev potem zaposli. Bilanco zaposlovanja je pripravila 'občinska i škupnOst za zaposlovanje na podlagi zaposlitvenih bilanc OZD' in drugih ' Skupnosti. Ker se ta dokument prvič-pojavlja, je bil pristop k izdelavi nekoliko težji in je zahteval tudi korenite popravke bilanc delovnih organizacij. PO opravljenem usklajevalnem postopku je skupnost izdelala zaposlitveno bilanco,- ki je bila Sprejeta v mesecu marcu na samoupravnih organih , skupnosti, ob-ravnavala pa sta jo tudi občinska -zv-eza sindikatov in izvršni ' svet skupščine občine Hrastnik, ta jo bo dopolnjeno in delno popravlje--no posredovala v razpravo in Sprejem delegatom vseh treh' zborov skupščine občine Hrastnik. Iz zaposlitvene bilance izhajajo naslednje ugotovitve: Izobrazbena struktura zaposlenih ..v občini Hrastnik je relativno zelo šibka. Tako imamo na primer V gospodarstvu le 64 % ustrezno zasedenih nalog in opravil, ki zahtevajo visoko izobrazbo, 52*% nalog in opravil, ki zahtevajo višjo izobrazbo ter 59 % nalog in opravil, ki . zahtevajo srednjo .izobrazbo. Ostali delež zaposlenih * predstavljajo delavci z nedokončano šolo, kvalificirani delavci kovinske in elektro stroke, prodajalci, gostinski delavci, ugotovljeno je, da nam prav slednjih zelo primanjkuje.-Iz zbranih podatkov je razvidno, da so delovna mesta v gospodarstvu in negospodarstvu neustrezno zasedena. Podatki, zbrani za leto 1979,. izkazujejo,* da. primanjkuje delavcev z višjo strokovno izobrazbo ter da so-zahtevnejša delovna mesta zasedena v precejšnji' meri z nekvalificirano delovno silo — s priučenimi in nepriučeni-mi, ki predstavljajo 62,7 %. Vzroki'za to so:'prešibek interes OZD za štipendiranje ter permanentno usposabljanje že zaposlenih, pa tudi novozaposlenih, nizka opremljenost delovnih sredstev, pomanjkanje kadrovskih stanovanj in nenazadnje neustrezno nagrajevanje. V zvezi s potrebami združenega dela za leto 1980 je potrebno povedati naslednje: V času prvega usklajevalnega postopka zaposlitvenih bilanc so se zmanjšale prvotno planirane po-4-rebe združenega dela za leto 1980 (podatki iz LP-80) od 451' na 185 delavcev, v fazi naslednjega .Usklajevanja pa. se je to število, zniža- lo na 161 delavcev, kar pomeni 3,3% indeksno povečanje v primerjavi z 31. 12. 1979. Ge upoštevamo dinamiko zaposlovanja, iz katere izhaja predvidena realna stopnja zaposlenosti 1,3 % ali 67 delavcev, ugotavljamo, da smo nekoliko prekoračili stopnjo rasti'zaposlovanja, zapisano v resoluciji za leto 1980, kajti občinska resolucija', predvideva rast zaposlenosti z 0,8 % ali ca. 50 dodatnih delavcev. 'Vendar- pa: nam je znano,- da je bilo v preteklem srednjeročnem obdobju zaposlovanje novih delavcev zaradi-povečanja dejavnosti v OZD počasno in umirjeno ter je stopnja rasti; zaposlenosti dosegla maksimalno 0,5%; prav zato je tudi vprašljivo, ali bomo na koncu leta"res beležili stopnjo rasti 1,3 %. , Oglejmo si,- kakšno bo povpraševanje delavčev'po zaposlitvi v letu 1980, V Hrastniku bo v letu 1980 na noVo iskalo zaposlitev predvidoma 175 delavcev, od tega bo naj večji delež predstavljal priliv iz šol in sicer 140 oseh; nadaljnji kadrovski vir predstavljajo delovno sposobni iskalci zaposlitve, teh bo približno 10 v letu 1980, po oceni se bo zaposlilo tudi 5 invalidnih oseb, iz tujine pa Se bo predvidoma vrnilo 25 zdomcev, ki tudi predstavljajo kadrovski vir,- Torej predstavlja ocena globalne ponudbe' 175 delavcev.' Na podlagi navedenih podatkov sklepamo, da bo v strukturi celotnega povpraševanja po zaposlitvi delež delavcev' s poklici ozkega profila predstavljal 21 %, delež delavcev s srednjo* višjo in Osmošolci stojimo pred veliko, težko, in zahtevno odločitvijo. Odločamo še za poklice, ki nas veselijo in jih potrebuje družba. Težko se je odločiti', za poklic, ki ga ne poznaš, zato smo. si ogledali delovne organizacije,, predstavniki DO pa so nam prišli na šole povedat visokošolsko ' izobrazbo pa okrog’ 79%. Ugotavljamo, da je števjlčna u-sklajenost potreb in povpraševanja precej boljša kot strukturna Usklajenost, šaj Združeno delo potrebuje le ca. 30%, delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, nasprotno pa dobimo iz šol več kot .70% takšnega kadra. Tako očitna strukturna neusklajenost zahteva čim hitrejši dvig proizvodne tehnologije, dvig zahtevnosti del, hitrejše prilagajanje izobraževalnemu' sistemu' in Znanju kadrov v OZD. Iz zaposlitvene bilance je nadalje razvidno, da združeno delo ne načrtuje novo. zaposlenih samo zaradi povečanja svoje dejavnosti, temveč tudi zaradi nadomestitve tistih, ki jim je prenehalo delo zaradi upokojitve, smrti, odselitve in drugih vzrokov. Skupno združeno delo ocenjuje, da b'6 odliv teh delavcev’znašal 130—140 delavčev. Za ta prosta dela mora Združeno delo planirati nove delavce in je to izraženo v nadomestnih potrebah. Tako se bo glede na dodatne in nadomestne potrebe v OZD in na področju osebnega dela po oceni v letu 1980 zaposlilo 180—190 novih delavcev. Če pri tem upoštevamo kadrovske ponudbe iz demografskih virov Hrastnika, lahko pričakujemo kadrovski primanjkljaj za približno 15 delavcev, ob upoštevanju ■ poklicnih in prostorskih neskladij pa se. kadrovski primanjkljaj lahko še poveča. Ta primanjkljaj bo po dosedanjih izkušnjah treba izravnati z delavci iz drugih republik in z dnevno migracijo, z oboji bomo; omilili neskladje med potrebami po delavcih pogoje, vrste del ter potrebe. Ogledali smo si STEKLARNO, TKI in SIJAJ, za ogled SGP pa 'se še dogovarjamo. Nekateri izmed osmošolcev smo si ogledali tudi SB Trbovlje — (splošno bolnico). Tako so nam prikazali .poklice v zdravstvu, ki so zelo- zanimivi, vendar iti 'kadrovskim potencialom.'V primeru, da bo združeno delo realiziralo planirano aktiviranje notranjih rezerv na račun boljše opreme in racionalnejše razporeditve delavcev, se bo sprostilo 80 delavcev, ki jih bodo preusmerili na izpraznjena dela in opravila. Tako bi se skupne potrebe znižale s 190 na 110. Iz Vsega navedenega lahko za zaključek povzamemo ‘naslednje: — Pri programiranju družbene akcije ha področju zaposlovanja bo potrebno v letu 1980 in tudi v celotnem srednjeročnem obdobju večjo' pozornost nameniti zaposlovanju lastnega priliva kadrov v okviru občinskega gospodarstva. —. Nadalje bodo morali delavci v OZD in delovnih,skupnostih pri načrtovanju novih, zaposlitev izhajati iz zaposlitvenih bilanc, ki jih bodo pripravili v vsaki OZD in usklajevfili pri skupnostih za zaposlovanje. — Potrebno bo izvajati politiko racionalnega zaposlovanja, zmanjševati fluktuacijo, aktivirati notranje rezerve, odpravljati slabo produktivnost in nekreativna dela. — Izvajati prekvalifikacijo in prezaposlovanje delavcev znotraj delovnih organizacij. | / Posodabljati - tehnologijo. Zagotavljati minimalne standarde za zaposlene in nove zaposlene delavce, in — ob sprejemu ..zaključnih računov pričeti analizirati izvajanje kadrovskih planov oziroma planov zaposlovanja. Strokovna služba SIS za zaposlovanje Hrastnik tudi zelo odgovorni. - Upam, da se bomo pravilno odločili za poklice, ki nas veselijo in so tudi v skladu s potrebami družbe:- ; • Marko MMea^ó 8. c Disciplina Iz dela disciplinske komsiije Centralna disciplinska komisija DO . Steklarne Hrastnik je na svojem zasedanju, dne 14. 4. 1980 obravnavala in sprejela naslednje odločitve v zvezi z disciplinsko in materialno odgovornostjo delavcev. 1. Mehmed šišič 2. Adil Spahič 3. Irfan Durniševič 4. Frida Žlak 5. Tahiri Aličkaj 6. Silvester Guzaj 7. Dušan Pustinšek 8. Jože Jelakovič II. odnašalec v TOZD I odnašal ec v TOZD I strojnik na IS — TOZD II pregledalka 'v TOZD II pomočnik na IS •— TOZD II Strugar v TOZD IV elektrikar v TOZD V voznik viličarja v DSSS pavšalna odškodnina 300 din pavšalna odškodnina 600 din javni opomin javni opomin pavšalna Odškodnina 1.000 din prekinitev delovnega' razmeri a opomin pavšalna-odškodnina 500 dan prekinitev delovnega razmerja pavšalna odškodnina 500 din javni opomin Tajnik komisije Franc Vidovič PREDSTAVILI SO NAM POKLICE KAKO SMO POSLOVALI V Poslovanje v prvih treh mesecih leta 1980, delovna prizadevanja TOZD in DSSS v tem obdobju, primerjava s preteklim obdobjem in stabilizacijskimi prizadevanji TOZD 1 - Ročna in polavtomatska predelava steklene mase V leto 1980 je TOZD 1 prenesla 1,119.951,28 din nepokritih regresov za prehrano za leto 1979, kar' bo potrebno vsekakor v letu 1980 pokriti. Zavedajoč se težke situacije, v kateri se je TOZD 1 znašla po zaključnem računu za leto 1979,- so delavci vložili maksimalne napore za saniranje stanja in kot bo iz nadaljevanja razvidno, tudi povsem uspeli, upoštevajoč pogoje,, v katerih se je poslovanje odvijalo; Na tem mestu bi kazalo povedati,- da smo tudi dosledno upoštevali DOGOVOR o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. . Za obravnavano obdobje je bilo značilno, da smo imeli, izredne težave pri uvozu surovin, reproma-teriala in opreme kljub visokemu izvozu na konvertibilno tržišče. Stanje, kakršno je bilo in je še, je nevzdržno, saj nam povzroča tudi doslej nepremostljive težave pri priključitvi na zemeljski plin. Zaradi omenjenih težav pri uvozu, Smo na sploh občasno občutili tudi nepravočasno dobavo kartonske embalaže, to pa je povzročalo a-kutno zatrpanost obratov z gotovimi izdelki oziroma polizdelki. K tej zatrpanosti je v precejšnji meri pripomoglo tudi stanje v TOZD 3, ki ni bil kos velikim zahtevam po dodelavi asortimana iz TOZD 1 in TOZD 2. Z zaposlitvijo dodatne delovne sile v TOZD 3 so se razmere izboljšale. Prav tako še ni zadovoljivo rešen odvoz gotovih izdelkov iz proizvodnih obratov in tudi ni .zagotovljena redna odprema. Zato smo občasno pomagali odpravljati zastoje v TOZD 3 in pri odpremi s tem, da smo dajali delovno silo, kar pa se seveda pozna v večjem številu opravljenih nadur. Kljub vsem navedenim potrebam pa smo pri proizvodnji dosegli do sedaj najboljše rezultate. Proizvodnja j Vskladiščili smo 1,514.864 kg steklenih izdelkov in dosegli, letni plan z 30,92 % Proizvedli smo toliko kot leto poprej v istem obdobju kljub temu, da je bilo povprečno stanje zaposlenih (na osnovi stanja' zadnjega v mesecu 1980) 639 delavcev, v letu 1979 pa 692 delavcev, To nam kaže, da smo letos proizvedli ravno toliko, kot leto poprej, a s 53 ' delavci manj; pri jem pa smo si pomagali s premeščanjem iz brusilnice v osnovno proizvodnjo in delno tudi z nadurnim delom (porast za 12 % glede na prejšnje leto). Proizvodnja je potekala izredno uspešno, o čemer nam pričajo tudi podatki o doseženem lomu, ki je bil 9,41 %, torej prvič pod 10%. Podrobnejša analiza lomov nam pokaže, da je napaka dela dosegla 80,90 % lanske, napaka stekla 83.66 % od lanske in ostali lomi 97,90% od lanskih. Skupni lom je bil dosežen torej z 88,27 % od lanskega. Glavni razlog za tako nizek odpadek je rezultat dopolnjenega stimulativnega nagrajevanja, ki je bil naveden v tem obdobju. Z doslednim izvajanjem stabilizacijskih, ukrepov lahko pričakujemo, da bomo. tudi v bodoče obdržali odpadek v teh mejah. Prodaja Prodaja je bila za približno 40 ton večja od proizvodnje in je tako dosegla letni plan z 31,73%. . Izvoz Na tuja tržišča smo prodali za-940.910 kg gotovih izdelkov in dosegli letni količinski plan izvoza z 29,77%. Vrednost tega izvoza po prodajni ceni je bila 35,479.497,59 din ali preračunano v USA dolarje 1,882.831,22 $. Pri izvozu velja omeniti,-da se srečujemo z močno konkurenco vzhodnih držav in u-gotavljamo, da smo v asortimanu ročno izdelanih opalnih razsvet-ljavnih teles občutno predragi, zato kupci, ki so dosedaj kupovali ta asortiman, zmanjšujejo naročila. Zaradi tega nam občasno zmanjkuje dela za ta asortiman. V kolikor bodo v najkrajšem času realizirane napovedane stimulacije izvozov, bomo z znižanjem cen lahko zopet pridobili naročilo, sicer bo potrebno poiskati ustrezne druge rešitve. V izvozu smo dosegli 92,54 % planirane povprečne neto prodajne cene, zaradi počasnejše rasti deviz, kot pa smo planirali. Izvozili smo torej 60,52 % celotno prodanih količin. • Domači trg Na domačem trgu smo prodali 613.886 kg izdelkov in dosegli letni plan s 35,30 % Pri tem pa smo . dosegli le 84,40% povprečne planirane neto prodajne cene, ker do sedaj še nismo, dvignili cen za faz-svetljavno' steklo, kar nam občutno slabša rezultate poslovanja ob nezadržnem naraščanju izdatkov (30,11 % letnega plana). Iz ostalih priloženih podatkov- je razvidno, da smo dosegli CELOTNI PRIHODEK v višini 77,787.024 din in tako dosegli planirani za leto 1980 z 28,84%. STROŠKI so • dosegli višino 41,029.561,62 din in tako dosegli planirane za leto 1980 z 30,11%! Od tega- je pri poslovnih stroških ugotovljen porast za 3,94 %. Pri internih storitvah TOZD 3, TOZD 4,' TOZD 5 pa za 6,14%! Ob upoštevanju tako doseženih .stroškov dobimo DRUŽBENI PROIZVOD v višini 36,757.462,59 din, kar je za 2,82 % "več kot smo planirali. AMORTIZACIJA je obračunana \ v višini 1,892.617,80 din, to je 23,65 %, od letno planirane. DOHODEK v višini 34,864.845,09 din, kar je 27,79 % od letno planiranega. SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA je dosežena v višini 4,350.643,30 din, kar je 33,20% od letno planirane. Ža kritje stroškov DSSS smo porabili 3,851.981,06 din, to je 26,37 % od planiranih v planu za leto 1980. CISTI DOHODEK je dosežen v višini 26,662.220,73 din, to je 27,28 % od planiranega v letu 1980. Že pri obravnavi in sprejemanju plana za leto 1980 smo ugotovili, da je plan TOZD II za leto 1980, drzno zastavljen. Analize pa so pokazale, da je uresničljiv, vendar z polno angažira-npstjo vseh subjektov, ki so povezani v proizvodno verigo. Ob koncep tiran ju doseženih rezultatov je važna ugotovitev, da smo dejansko dosegli zaželene, rezultate. Fizični obseg proizvodnje smo v primerjavi z obdobjem januar —marec 1979 povečali na istih proizvodnih linijah za 15,66 % in s tem dosegli plan za leto 1980 s 26,58 »/o. PRODAJA Za obravnavano obdobje lahko ugotovimo, da je tudi za naše izdelke izredna konjunktura in je tudi prodaja izražena (dosežena) v kg s 26,58 % od letnega plana. PRODAJNE CENE Kot že v lanskem letu smo tudi v letošnjem letu izvajali akcijo, da proizvajamo predvsem bolj zahtevne izdelke, ki. imajo večjo 'kg ceno. To nam je tudi delno uspelo, dosežena je večja prodajna cena, v primerjavi z lanskim obdobjem. Seveda pa so na to vplivale tudi podražitve naših- izdelkov v februarju, za povprečno 23 %. IZVOZ Tudi v izvozu smo dosegli plan v kg s 33,16 %, vendar smo izvažali predvsem ■prešano robo: pokrov 549 in zaščitno steklo, zaradi česar ni dosežena planirana kg cena. LOM Zelo dobra proizvodnja-je jasno povezana z izmetom in je povprečni lom. 6,79 %, kar je najnižji lom, ki je registriran v evidenci avtomatske proizvodnje v Steklarni Hrastnik. DOPISUJTE V STEKLARJA ‘ Za OSEBNE DOHODKE smo porabili 20,302.645,25 din, kar je za 19,62% več kot v primerjalnem obdobju leta 1979 in tako dosegli 'v letu 1980 planirane z 25,35%. . Za STANOVANJSKI PRISPEVEK smo porabili 1,125.030,05 din, DEL REGRESA ZA PREHRANO v letu 1980 v višini 536.732 din, za POKRITJE, BONOV IZ LETA 1979 v višini 1,119.951,28 din in za sklad 871.621,15 din. Tako nam ostane OSTANEK ČISTEGA DOHODKA v višini 2,706.241 din. V obravnavanem obdobju letošnjega leta smo dosegli v TOZD 1 povprečni mesečni osebni dohodek v višini 7.243,60 din, kar je za 24,88%' več kot v istem obdobju leta 1979. Vodja TOZD 1 Niko Kavšek, dipl. ing. Opravljene ure in izostanki v TOZD II Januar—marec 1980 t-H 3 H-4 ctf C/) O Q c N m 'U O > o H Opravljene ure po času in učinku 1979 163.776 1980 176.785 % 107.94 % Nadure 1979 10.884 1980 9.982 % 91.71 % Opravljene ure 1979 174.660 Skupaj 1980 186.767 . % 106.93 % Letni dopust 1979 9.092 1980 12.344 % 135.77 % Izredni plačani dopust 1979 448 1980 576 % 128.57% Državni prazniki 1979 5.412 1980. 5.896 % 108.94 % Skupne ure plačane kot osebni . dohodek 1979 189.619 1980 205583 | - % 108.42 % Bolezen do 30 dni 1979 11.822 1980 9.720 . % 82.22 % Bolezen nad 30 dni 1979 8.728 1980 9.975 % 114.29 % Plačane ure skupaj 1979 210.162 1980 225.278 % 107.19 % Opravičeni neplačani izostanki. 1980 1980 — . Neopravičeni neplačani izostanki 1979 120 1908 240 ' < % 200.00 % SKUPAJ 1979 210.282 1980 225.518 % 107.25% TOZD 2 - Avtomatska predelava steklene mase PRVEM TROMESEČJU 1980 Ugotovimo, da se je število nadur v primerjavi z letom 1979 zmanjšalo in da smo porabili že več rednega letnega dopusta, kar je v skladu s sklepom delavskega sveta. Bolezenski izostanki do 30 dni so manjši, povečali pa so se bolezenski izostanki nad 30 ctni. Dejansko pa je bilo za 7,19 % več plačanih ur kot v letu 1979. Povprečno smo imeli zaposlenih na osnovi stanja zadnjega v mesecu 391 ljudi, kar je 5,68 % več kot v letu 1979 v primerjavi s planom pa le 97,75 % (plan 400 ljudi). Povprečni osebni dohodek: januar—marec 1979 5.543,72, . januar—-marec 1980 7.085,25 ' Razdelitev celotnega prihodka za dobo januar—marec ,1980 din Celotni prihodek Poslovni stroški Interne storitve Nabavna vrednost prodanega blaga Izredni stroški (izdatki) 118,256.469,39 55.884.099,62 22,155.421,95 17.506,20 3,109.936,66 SKUPAJ 81,166.964,43 DRUŽBENI PROIZVOD Amortizacija PORABLJENA SREDSTVA DOHODEK 37,089.504,91 7,015.121,90 88,182.086,33 30,074.383,01 Splošna in skupna poraba Delež za DSSS CISTI DOHODKI 3,240.111,20 6,870.346,00 19,963.925,91 Del za osebne dohodke Del za stanovanjski prispevek OSTANEK ČISTEGA DOHODKA 12,393.023,05 695.443,35 6,875.459,41 Regres za letni dopust Regres za prfehrano: 1979 1980 334.239,50 2,5 % od dohodka za rezervni sklad 751.859,60 OSTANEK ZA RAZNE SKLADE 5,789.360,31 Celotni dohodek po plačani realizaciji je dosežen s 25,71% vendar je kar za 39,02 % večji kot v lanskem prvem: kvartalu. Poslovni stroški so doseženi s 26,01 %, in trene storitve pa s 24,99, vendar nasproti letu 1979 kar za 52 % večji. Porabljena sredstva so dosežena Z 25,99 %. Dosežen dohodek je realiziran s 24,92 %, vendar kar za 40,76% več kot januar— marec 1979. Porasli so stroški za DSSS, kar bo potrebno urediti z aktom o svobodni menjavi de- DEL ZA OSEBNE DOHODKE Pri celotni delitvi dohodka smo upoštevali in dosegli predvidena razmerja in tako smo tudi del sredstev za osebne dohodke porabili v višini 26,31 %. Če primerjamo obdobje janu- ar—marec 1979, vidimo, da smo dohodek povečali kar'za 40,76 %, osebni dohodek pa za 14,87 %. Tudi vsa druga razmerja dohodka so v predvidenih planskih okvirih. Naši rezultati pa bi bili še boljši, vendar so cene vseh glavnih repromaterialov močno rast-le, kar je vplivalo na čisti dohodek in ostanek dohodka; prikazuje tudi tale tabela:_____ Naziv blaga \ f- ' december marec Ü Kurilno olje srednje 3,173 4,800 151,28 Dolomit 0,350 0,730 208,57 Kisik 14,610 8.150 55,78 Kremenčev pesek 1,065 1,065 100,00 Kremenčev pesek — uvoz 0,113 0113 100,00 Kalcit marmor 0,361 0,515 142,66 Kalcinirana soda 2,380 3,933 165,71 Butan plin 4,200 6,960 165,71 Jedavec 4,507 6,013 133,41 Pepelika 8,021 9,995 124,61 Soliter 4,499 4,499 100,00 Na-siliko- fluroid 6,550 6,940 105,95 Električna energija 0,928 1,0155 109,43 Pomožni material ca. 35 % višje cene. Reprezentančni stroški so višji od planiranih. Temu je vzrok nepravilna razporeditev med TOZD in DSSS, kar bo potrebno v naslednjem obdobju izboljšati. Ob splošni družbeni akciji za stabilizacijo gospodarstva bo naš naj večji prispevek v tem, da bomo tudi v bodoče imeli tako u-spešno kvalitetno proizvodnjo, kot je to v obdobju januar— marec. Seveda pa bo potrebno urediti vse, da bomo pravočasno oskrbljeni s potrebnimi surovinami in rezervnimi deli. Prav pri uvoženih materialih imamo z dobavami kar precejšnje težave in zaloge rezervnih delov se nam postopoma manjšajo, . Na tem področju bodo morale strokovne službe in druge institucije urediti vse, da ne bi prišlo do zastojev. Prav sedaj smo v fazi velike planske aktivnosti plan 1891— 1985. Tudi na tem področju je zelo važno, da pravilno opredelimo naš bodoči razvoj in posodobitev proizvodnje. V aprilu smo . izvolili nove člane samoupravnih organov in bo nujno, da se bodo samoupravni organi v pomlajeni kadrovski zasedbi aktivno vključili v zasledovanje in reševanje vseh prisotnih problemov od proizvodnje, prodaje,' ostanka dohodka do Večje aktivnosti na področju družbene samozaščite. Vodja tozd 2 Anton Žagar, ing. TOZD 3 - Dekorirnica s Tudi v naši tozd imamo nerešene probleme, ki vplivajo na rezultate našega dela in jih je treba urediti. Predvsem je to ažuriranje kalkulacij, kar urejamo že dalj časa. Z začetkom u-vajanja dohodkovnih odnosov med tozd, je ta problem še bolj izpostavljen. Vse tozd, ki sestavljajo DO, predvsem pa proizvodne, hočejo svoje odnose graditi na realnih merilih, ki naj veljajo za ugotavljanje celotnega prihodka v vsaki tozd. S tem je lažje ugotoviti vzroke pomanjkljivosti pri delu na posameznih mestih v celotnem ciklusu proizvodnega procesa. Kalkulacije se že postopoma pripravljajo, najprej za tiste izdelke/ki so v proizvodnji in se bo celoten prihodek ugotavljal na novih kalkulacijah od 1. 1. 1980. Zato bomo morali izdelati rebalans plana/ Potrebno je tudi pazljivejše spremljati tok izdelkov v proizvodnem procesu, da 'se ugotovi točnost podatkov za obračunavanje in onemogoči njihovo odtujevanje. Proizvodnjo zasledujemo na koncu žgalnih peči in tako tudi primerjamo. V prvem trimesečju smo količinsko izdelali 2,129.986 izdelkov. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je to za 15 % več, če pa primerjamo z. mesečnim operativnim planom, smo izdelali za 13 % manj kot smo planirali. Vzrok je prenapet plan v februarju. Poleg tega pa smo, v februarju opravili remont velikega tekočega traku in zaščite tal. v satinir-nici: Remont se je tudi zavlekel zaradi večjih nepredvidenih poškodb tal in je Zato tudi tu manjši zastoj v proizvodnji. Izostanki z dela so se zmanjšali za 1479 ur, pa tudi nadure so se'zmanjšale za 41%. Zaradi potreb po večjem satiniranju smo morali povečati število zaposlenih za 7 delavcev, kar je povzročilo povečanje . mase za OD. V prejšnjih obdobjih je bila količina izdelkov za satinira-nje bistveno manjša. satinirnico Poslovni stroški so v primerjavi z istim obdobjem v pretek-iem letu narasli in znašajo 3,094.084,60 din. V lanskem letu so bili 192.517,00 din. Vzrok je v razmejevanju stroškov v lanskem letu, pa tudi planirani so bili v manjši meri, kot so bili doseženi lani. Tudi interné storitve so precej večje od lanskega leta, kar je vzrok opravljenega remonta v satinimici. Ker nimamo lastnih deviz, pri proizvodnji pa uporabljamo veliko materialov iz uvoza, smo za odstopanje deviz v okviru sprejetega samoupravnega sporazuma plačali 142.224,15 din. Porabljena sredstva za dnevnice, kilometrino in reklamo se gibljejo v skladu s planom. Zelo pa smo presegli izdatke za delo po pogodbi. Zaradi nepredvidenega obsega dela in nujnosti hitre izpolnitve dekoriranja izdelkov za področje Srbije smo v času zimskih počitnih sprejeli za pomožna dela učence osmega razreda osnovne šole in s tem povečali število delavk pri deko-riranju v akordu. Investicije oziroma izpolnjevanje razširjenega sanacijskega programa za naš tozd je nekoliko zaostalo zaradi omejitev v uvozu opreme. Eksterne prodaje izdelkov v tozd nimamo, ker so izdelki last proizvodnih tozd. Zaradi tega nimamo zalog gotovih izdelkov in tudi stroškov v zvezi s prodajo nimamo. V prvem trimesečju smo u-stvarili 7,572.522,25 din celotnega prihodka. Primerjava z istim obdobjem prejšnjega leta pokaže, da smo ga ustvarili ža 140 % več. Plan celotnega prihodka pa smo presegli za 6 %. Dosežen dohodek in čisti dohodek ter njihova delitev so v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Vodja TOZD 3 Anton Kobal TOZD 4 - Orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico Poročilo je podano z namenom, da se seznanimo s stanjem v minulih treh mesecih in prispevamo k temu, da se Ugotovljene napake, odpravijo in dosežejo še boljši rezultati. * V letu 1980 smo planirali, da bo Stanje zaposlenih 92 delavcev, kakršno je bilo tudi 1. 1. 1980. Tudi 31. 3. 1980 stanje ni spremenjeno. S planom za leto 1980 smo predvideli, da bomo izplačali 13,743.000 din za osebne, dohodke. V prvih treh mesecih pa smo jih izplačali 3,618.490,95 din ali: za 26 % več od planiranih. Stroški; za reprezentance: Od planiranih 8.000 din porabljeno 2.690 din. Dnevnice za službena potovanja doma in v tujini: planirano 112.614 din, porabljeno 2.585 din. Prevozni stroški in druga nadomestila: Planirano 90,032 din, porabljeno 3.393,40 din. Tozd opravlja storitve tudi drugim DO, na podlagi česar je realizirala V prvih treh mesecih 218.797 din. Delitev celotnega prihodka din Celotni dohodek januar— marec Poslovni stroški Družbeni proizvod Doseženi dohodek Doseženi čisti''dohodek Ostanek čistega dohodka 8,589.880,35 2,057.650,45 6,111.304,85 5,815.022,95 4,502.746,75 428.380,20 Sanacijski program Program posodobitve orodjarne se ne uresničuje po programu. Pri tem je vrsta težav, predvsem, pa težave z dovoljenji za uvoz opreme. Od programa je izvršen le/nakup NC 'rezkalhega stroja, ki uspešno obratuje in o-(Nadaljevanje na 10. strani) TOZD 4 — Orodjarna s strugarsko (Nadaljevanje z 9. strani) pravičuje investicijo. Bodo pa težave, ker še ni strojev, ki bi dopolnjevali delo in s tem zadovoljevali celoten program. Storilnost se je v tem obdobju povečala, saj je učinek v teh mesecih večji za ca. 6 %. Samoupravni organi V letošnjem letu je obdobje izvolitev’ polovice samoupravnih organov in njihovih vodstev. — cizelersko delavnicp Ravno v tem času je bil izveden referendum o volitvah, v naslednjem tednu pa se bodo volili novi predsedniki komisij, odborov in delavskega sveta. 'Zaključek Iz doseženih rezultatov je razvidno, da je bilo poslovanje tozd 4 uspešno. Vodja TOZD 4 ing. Karl Dragar 'TOZD 5 - Energetika s ključavničarsko delavnico Kot smo že ob razpravah o zaključnem računu za leto 1979 ugotavljali, da je bilo leto 1979 izjemno težko, vidimo, da še- prvo obdobje januar—marec, kaže, da bo tudi leto > 1980 še težko, da se podražitve surovin in energetskih Virov stalno nadaljujejo in analize' kažejo, da 'so bili ti; Stroški v pr-imerjavi-za isto obdobje v letu ■li‘79, približno za 41 % višji v letošnjem obdobju.. Zaradi tega mo-»rmo vložiti vse napore, da bomo realizirali zastavljene stabilizacijske ukrepe, če hočemo, da bomo leto 1980 zaključili uspešno. Celotni prihodek TOZD 5 v obdobju januar—-marec znaša 20,683,460,95 kar je 29,53'% od planiranega za leto 1980 to je za 4,53% nižji, v primerjavi z letom •1979 pa celo za 52,92 % višji. Gotovo je to vpliv povečanih ohra--čunskih ur, nekaj pa je tudi rezultat boljšega dela. - Poslovni stroški TOZD 5 so bili ¿doseženi v višini 7,479,451,05 ali •25,52 % od letnega plana to se pra-\vi: za 0,552% višji. V primerjavi ž istim obdobjem v letu 1970 pa so stroški za 52,9 % vjšji. Iz teh primerjav vidimo, kako skokovito naraščaj o - stroški. Dohodek TOZD znaša 7,987.951,75 •kar je 24,33 % od planiranega ali -za 22,02 % višji kot v istem ob--dobju v letu 1979. Iz tega sledi, da je dohodek za 0,68% nižji,od planiranega. Dohodek je nekoliko manjši kot je bil planiran, zaradi naglega porasta posameznih stroškov. Po odbitkih - splošne in skupne porabe ter dela .za DSSS ostane čisti dohodek 6,049.331,30 din kar je 23,83 % od plana za leto 1980 . ali za 19,82 % višji od istega obdobja v letu 19.79. Iz rezultatov vidimo, da bo treba nujno rebalansirati obračunske ure. Z odbitkom postavke OD in stanovanjski prispevek. Del za regres ■za prehrano in 2,5 % rezervni Sklad' in davka na OD je Ostanek čistega dohodka 121.638,85 din kar je za 40,80 % več kot v letu 1979, vendar samo 9,37 % od letnega plana. Zaradi tega je treba nujno, izvršiti rebalans obračunske ure. Če vse skupaj analiziramo, vidimo, da smo kljub znatnemu preseganju celotnega prihodka v obdobju januar-marec, dosegli ostanek čistega dohodka znatng pod planom, kar je vpliv povečanih sredstev in prenizke ¡obračunske ure. Zanesljivo pa se bo ta rezultat po rebalansu obračunske ure, popravil v naslednjem četrtletju. Reprezentančnih stroškov v tem obdobju nismo koristili pa tudi ostali “stroški kot so kilometrina, dnevnice in ostali, niso prekoračeni. V zadnjem obdobju se dela predvsem na Srednjeročnem planu 1981—1985, ki mora zajeti vse parametre dobrega razvoja in gospodarjenja. Pri realizaciji stabilizacijskih u-krepov se držimo' sprejetih sklepov. Število zaposlenih je v skla- du s planom, enako so nadure, zmanjšane za več kot 20%, reprezentančnih stroškov ■ nismo imeli. Predvsem so vloženi vsi napori pri realizaciji stabilizacijskih ukrepov na področju koriščenja energetskih virov in zmanjševanje zastojev. Pri izvajanju stabilizacijskih u-kr-epov, predvsem -pri uvajanju zemeljskega plina, ovirajo pridobitve raznih soglasij -s--strani S1SE-OTA (SIS za ekonomske odnose s tujino), ‘¡kakor tudi pridobitev u-voznih dovoljenj. V mesecu aprilu so bili izvoljeni samoupravni organi pred katerimi stojf težka' naloga glede stabilizacijskih ' ukrepov' kakor tudi Sprejema Srednjeročnega plana in pa ostalih nalog. Vodja TOZD S Ing. Jože’ Gužaj DSSS - Delovna skupnost skupnih služb Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena za temeljne organizacije s svojimi storitvami temeljnim organizacijam ne ustvarja ostanka čistega dohodka, temveč ji temeljne organizacije na podlagi planskih predvidevahj, zagotavljajo sredstva za poslovanje v planskem obsegu in nepredvideno utemeljena povečanja stroškov, nastalih v tekočem letu. Gibanje zaposlenih v delovni skupnosti: 1. Stanje na dan 1. 1. 1980 — 308 delavcev. 2. Stanje na dan 31. 3. 1980 — 305 delavcev. Plan zaposlenih za leto 1980 je 307 delavcev oziroma dnevno- je bilo zaposlenih 305 delavcev, kar znaša 99,67 % od letnega plana. Fluktuacija: Novodošli: januar—marec delavcev VOS - 1 vis — sš 2 VK — KV — PK 1 NK 1 Odšli: januar- -marec delavcev •VOŠ — VIS 1 SŠ -1 VK 2 KV : — PK . 1 NK 1 ■ ? Vzroki prekinitve delovnega razmerja: ,— sporazumna prekinitev delovnega razmerja 2 — upokojeni 4 Novodošli: —1 pripravniki 3 '— administrator v tajništvu (za določen čas — nadomeščanje porodniškega dopusta 1 — čistilka (v aprilu na lastno željo premeščena v TOZD 2) 1 — prerazporeditve 2 Struktura zaposlenih: . Kvalifikacija glede na naloge opravila delavcev VOS 6 VIS i 17 in SŠ 108 VK 13 KV 47 PK 24 NK 90 ■Dejanska kvalifikacija, pridob- ljena z dokončano šolsko izobraz- bo. delavcev VOS 6 VIŠ 5 SŠ 34 VK 31 KV — PK 229 Opomba: Plansko število delav- cev v delovni skupnosti za leto 1980 ie 307 delavcev ■ s tem, da na zelo nizko kvalifikacijsko struktu- ro vpliva struktura zaposlenih v skladišču gotovih izdelkov in v skladišču kartonov. Starostna struktura zaposlenih: delavcev Od leta: 15 do 20 10 21 do 25 48 26 do 30 39 31 do 35 37 36 do 40 35 41 do 45 45 46 do 50 45 51 do 55 33 nad 55 13 Priznana delovna doba zaposlenih: delavcev do i leta 12 b d 11 do 5 let 48 od 6 do 10 let 42 od 11 do 15 let 42 od 16 do 20 let 52 od 21- do 25 let 43 od 26 do 30 let 25 od 31 do 40 let 41 Število zaposlenih v neposredni proizvodnji: 1. delavci 164 “(skladišče goto--vib izdelkov, kopalnica, skladišče kartonov, menza) 2. administracija 141 delavcev. Izvajanje stabilizacijskih ukrepov, sprejetih na zborih delavcev in resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 in določila dogovora o uresničevanju družbene - usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Za leto 1980 . Januar—-marec 1979 Doseženo j anuan—marec: 1980 1. Izdatki za reklamo 46.349,00 4.066,45 14.621,70 2. Reprezentanca 347.200,00 3. Dnevnice za službena 109.951,65 58.237,50 potovanja v državi 358.546,00 41.934,70 42.658,60 4. Kilometrina 482.245,00 5. Potni stroški 46.154,00 109.612,90 v . državi 151.834,10 23.191,50 20.470,00 6. Pogodbe 6 delu 1,044.106,00 135.513,20 313;692;05 Primerjava opravljenih in neopravljenih delovnih ur v DSSS za obdobje januar—-marec 1979 — 1980 1. Opravljene ure po času in učinku 1979 137.036 1980 T43.397' % ' \ 104,64 2. Nadure 1979 . 9.089 1980 7.825 % 86,09 3. Opravljene ure skupaj 1979 146.125 1980 151.222 - % 103,49 1 4. Letni dopust 1979 5.152 1980 . 6.918 -% 134,28 5. Izredno plačani dopust 1979 376 1980 520 % 138,30 6. Državni prazniki . ~ 1979 4.578 1980 4.490 % 98,08 7. Skupno ure, plačanec kot osebni dohodek 1979 156.231 1980: D. 163.150 % 104,43 8. Bolezni do 30 dni 1979 ■ 9.028 t- 1980. 6.556 % - 72,62 9. Bolezni nad 30 dni ; 1979 8.802 1 1980 4 9.176 % ° 104,25 10. Plačane ure skupaj 1979 174.061 fi 1980 178.882 % 102,77 11. Opravičeni neplačani-izostanki 1979 ii \ 1980 — %- 12. Neopravičeni neplačani 1979 ■ 32 izostanki ■ ? 1980 32 ' -% . 100,00 s k u.p m V 1979 174.093 ■ 1980- H 178.9T4 % -10-2,77 Opomba: V primerjavi s tremi dvanajstinami.,dovoljenih nadur, v zvezi s stabilizacijskim . programom, kLbi. jih delovna, skupnost lahko opravila. .v tem ¿času, zaradi narave del oziroma opravil je prekoračeno število nadur, kar pa se bo v naslednjih mesecih izravnalo. Glede na povečan odstotek izredno plačanih .dopustov v. obdobju januar—marec je vplivalo koriščenje študijskega dopusta delavcev, ki se izobražujejo ob delu in vpjaške obveznosti. Delovna skupnost ¿izobražuje ob delu 5 delavcev, i. r i;. VARSTVO PRI DELU . Glede na zakonske. Zahteve in predloge .stabilizacijskih ' ukrepov smo pričeli k izobraževanjem vseh delavcev y DO. .Delovna skupnost bo po našem programu zajeta, -v mesecu maju (vodilni: in.vodstveni delavci), vmesecu juniju pa skladišče gotovih izdelkov, V januarju so bile na periodičnih zdravniških .pregledih vse delavke' skladišča gotovih izdelkov. Rezultati zdravniških pregledov in ostali pokazatelji, kot je meritev mikroklime, pa so nam narekovali saniranje slabih delovnih pogojev. Izdelani so' bili .predlogi , za zmanjšanje ropota, odpravo prepiha in nizkih temperatur .v zimskih mesecih,, premostitveni, podesti za nakladanje .-¿kontejner jev j in- ureditev garderobe s sanitarijami. Od tega'sta bila realizirana ,le problema. zvočne izolacije "ropota in v izdelavi je premostitveni podest. Druga dva. predloga pa sta v obravnavi, ker so potrebna večja finančna sredstva. Pri realizaciji programa požarnega varstva xsmo .zagotovili, usposabljanje dveh poklicnih gasilcev za dežurno službo. Pri tem pa je ostal odprt . problem osebnih . dohodkov te službe, saj je tudi delno zvišanje premajhno,, da bi na teh mestih zadržali zdravstveno in strokovno, usposobljene delavce. V preteklem obdobju smo po skladišču zamenjali nekaj starih gasilnih aparatov z novejšimi,; - V nadaljnem delu bo potrebna širša akcija - političnih in samoupravnih organov,, saj opažamo, da v primerjavi z. ostalimi temeljnimi organizacijami težje rešujemo problematiko zaradi finančnih sredstev, ki nam jih odrejajo oziroma potrjujejo temeljne organizacije. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA V DSSS se pojavlja 25 delavcev kot prosilcev za stanovanja, od tega'večina za nova stanovanja, ki pa jih je glede na potrebe v DO, že zdaleč premalo, saj imamo v delovni organizaciji skupno 211 prosilcev za stanovanja in od tega za nova stanovanja prosi več kot. polovica delavcev. -V delovni skupnosti ni izrazitih in perečih -stanovanjskih razmerij, razen treh, ki živijo v slabih stanovanjskih razmerah, premajhnih prostorih, ki nimajo niti najnujnejših pritiklin (voda in sanitarije v stanovanju),, Dosti več oziroma večina pa;je ostalih primerov, ki .sploh ’ še. niso dobili Stanovanja (11 delavcev), ostali pa imajo za sedanje družinske razmere premajhno stanovanje. Ostale težave, s katerimi se. srečujejo v ostalih .temeljnih, organi-,' zacijah, kjer ge -zaposlenih precej delavk, so v ¿DSSS dosti manjše ; ali posamične. Delo je organizirano pretežno, .v: eni oziroma dveh. izmenah,„zato .¿si te delavke, kljub omejenim kapacitetam- varstvenih-:ustanovi.. lažj e'! '.uredijo . varstvo-; o-, trok. Delavke so v '3 oziroma ,4 siz4 menskem - časovnem' turnusu zapor slene le v menzi,-: bifeju, kopalni-. cah in.isanitarijah, . vendar;-,tudi tu zaradi strukture. zaposlenih, ta vprašanj a nastopaj o .¿manj: pogosto. Strokovne službe delovne skup -nosti,, ki delujejo; pri izvrševanjua del skupnega pomena za TOZD na podrpčju kadrovske: politike, zapo-, šlovanja, . kadrovanj a,, - socialnega: dela, se že dalj ¡ časa srečujejo z velikimi problemi,-: -predvsem -na področju stanovanjskih vprašanj. -Prav - pomanjkanje :.le-teh nas ovira, da, bi .lahko normalno nadomestili ¡še vedno veliko fluktuacijo -delavcev. -Obseg teh problemov se nikakor ne zmanjšuje; ampak povečuje, kljub temu, da imamo sedaj nekoliko : večje kapacitete'. -v samskih domovih: Ležišče v samskem domu še zdaleč ne pomeni rešitev in ureditev razmer za -te delavce, ki celo že imajo družino, in se potem zelo kmalu pojavijo kot prosilci za stanovanje,- ali pa so mladi in si bodo v kratkem Um štvarili družino, tako; da se veriga problemov -nadaljuje, Poleg, 'tega, pa si tudi - ostali - stanovalci, ¿ki, že leta preb.ivajo v -samskem' ¡domu, želijo stanovati- -v-saj v garsonjeri; ■ Vse to povzroča, težave;; zaradi. katerih smo -kljub ¡naši funkciji, zelo omejeni pri; realiziranjn sklepov -samoupravnih, organov in drugih organov- TOZD. ZAHVALA : Ko zapuščam delovni kolektiv in odhajam : v pokoj, še želim zahvaliti, vsem sodelavcem in članom TOZD 1) sodelavkam v računskem oddelku in ostalim za dolgoletno sodelovanje. Hvala vam za ob slovesu iz-spominska darila, s katerimi kazano pozornost, poklonjena ste me presenetili in za izražene želje za vse dobro v mojem nadaljnjem življenju. Vsem skupaj pa želim .- še mnogo uspehav, tako pri delu in: v zasebnem življenju. Lojze Šantej Tudi oStal-o stanje na stanovanjskem področju v DO kaže na številne nerešene odnose, saj lahko letno razrešimo s starimi stanovanji največ od 5 do 10 primerov, kar pa ni skoraj nič, če upoštevamo, da so tu delavci, ki sploh še nimajo stanovanja, a imajo družino, potem družine, ki z majhnimi otroki živijo le v enem prostoru, ali pa so kot podnajemniki dobili odpoved in se morajo izseliti in drugo, Tu so že delavci z delovno dobo 15, 20 ali 30 let in več, ki živijo v starih stanovanjih in je glede na zelo majhno število novih stanovanj, čakalna doba za le-.le dolga. Vse, to. vodi k ostalim vprašanjem, s katerimi se srečujemo na delovnem mesto, na sejah .disciplinske komisije, v socialni službi in' drugod, velik bolniški stalez, manjša zainteresiranost za delo, nezadovoljstvo, fluktoacija,.ki. .vodi v ¿nadurno delo itd. Ugotavljamo, da je precejšnja fluktoaeija: prav, zaradi neurejenih stanovanjskih razmer v prvih mašečih. -Delavci, ki, se: jim stanovanjsko vprašanje, reši in dodali ¡vsaj .-staro-,; stanovanje, ostanejo.-v naši . delovni - sredini , .dalj časa. Stroški, ki pa nastanejo z iska-,.njem; zaposlovanjem in uvajanjem v delo novih delavcev, kot nadomestilo za fLuktnacijo, pa so izredno visoki, pa čeprav direktno ne-prikazani. REBALANS PLANA ZA LETO 1980 Glede na to, da vzpostavljeni -odnosi: ¡med temeljnimi organizacijami sna odražajo ¡objektivnega;:cin dejanskega stanja, kot je biloc-u-' gotovljenO v obračunu za obdobje januar—marec, se pristopi k rebalansu plana. Potrebno: .je detoljno preučiti in se odločiti i o višini vrednosti usluž-noštnih ur, po katerih se- obračun navaj-o storitve-med temeljnimi organizacijami in odnos med temelja -nimi-, organizacijami in delovno skupnostjo. - Nadalje je potrebno uskladiti , kalkulacije v TOZD . 3 -■ dekorir- niča S j.satinirnico. in- prav .tako '.vzpostaviti:, ustrezen odnos TOZD '5 — enegetika s. -ključavničarsko delavnico, do ostalih temeljnih, .organizacij. K rebalansu plana za leto 19.80 ’ je potrebno, pristopiti takoj in zagotoviti, da bo: na delavskem .. s ve--tu . delovne ■ skupnosti sprejet db 31. 5.: 1980, z-veljavnostjo od L. i. 1980 dalje.,; Starešina delovne skupnosti Franč Vidovič ZAHVALA Ob mojem odhodu v drugo delovno sredino se . iskreno, zahvaljujem j sodelavkam Žigo ; sarne; TOZD 1 .za. prelepa da-I rila in šopek ter izkazano po-: zornost. Vse to me bo vedno J spominjalo na čase, ki sem; jih prebila skupaj z vami. Želim vam veliko delovnih u-spehov, tovariškega medse-! bojnega razumevanja pri nadaljnjem delu. Pavla Jamšek OJi&ac cLeLa&cea- ti&&c Sodeiaaced Ogledalo našega ravnanja Spomlad je tisti letni čas, "ko se očisti okolje, popravi ¿lomljeno, uredijo manjša dela, sadijo drevesa, cvetlice in še in še. Kaj bi našteval,, ko vemo vse '.to in celo več od tega. poma je vse to lepo. in prav urejeno — kajti gorje članu družine, ki ne bi sodeloval pri takem opravilu. Toda glej, tega istega dela 'ne poznamo, takoj ko stopimo v tovarno oziroma • imamo opraviti delo okrog nje. Glavni hodnik in podpečje dajeta prizor, ob katerem bi se smejal. celo objektiv fotoaparata. Tudi vhod v prvo nadstropje TOZD 1 je redko očiščen, pa-vendar hodimo Vsak dan tu v službo in iz nje. Tovariški samoupravljal«, kje' je vaš smisel za lepoto okolja? Ali naj za to področje ustanovimo posebno službo, ki se bo ukvarjala z nesnago, ali pa v interesu Hrastnika novo SIS za čistočo? Vzporedno z glavno cesto ob tovarni so betonske plošče. Na žalost jih pridno zarašča plevel. Glavna vratarnica tudi ni ravno za zgled in lepa na pogled. Potrebno pa bi .bilo samo , kilogram barve, delovni nalog in dobra volja. Saj vendar sem prihajajo gostje in-izletniki! Verjemite, da smo za vso nesnago v večini primerov krivi sami. Toda, če žc menimo, da je za to nekdo odgovoren, potem je potrebno-to -vedeti in. glasno reči, kajti taka oseba ne zasluži stimulacije. Na kaj pa naj bi bil stimuliran,,če' se take stvari ne vidijo in Hočejo videti. Slike; same verjetno ne potrebujejo ^komentarja, saj same zgovorno govorijo, Edo Volf and Lahko bi bilo bolje Sredi prejšnjega meseca so dobili predzadnji račun svojega pridobljenega znanja tudi naši učenci. Ob polletju smo pričakovali, da bo tako pri posameznikih, kot tudi skupen, rezultat razmeroma boljši. . / Poudariti pa je treba, da šo posamezniki .korakali tudi naprej precej neresno. Še naprej prav pridno nabirajo negativne ocene, potruijo pa se tudi za večje število neopravičenih izostankov. Z nekaterimi učenci prvega letnika, zlasti pa tistimi, ki ta letnik ponavljajo, se bo potrebno resno pogovoriti v smeri njihovih večjih prizadevanj pri učenju. PRVI LETNIK KOVINARJI': a) Praktični pouk: odličen: Drago Delič, prav dober: Karlo Bičanič,. aKrli Medved, tŠanislav Kreže, Branko Skorja, Stanislav Gilč-vert in Štefan šebjan.. dober Aleš Hozjan, Vinko Sa-lobir in Milan Žulič, zadosten: Milan Maksimovič. b) Teorija: odličnih in pravdobrih ob tej konferenci ni, dober: Drago Delič, Stanislav Gilčvert,-' Štefan Šebjan, Karlo Bičanič, Karli Medved, Branko Škorja, zadosten:. Stanislav Kreže, nezadostni: Aleš Hozjan, Milan Maksimovič, Vinko .. Salobir in Milan Žulič. PRVI LETNIK, ELEKTRO STROKA Dober: Milan Grum, Gorazd Knez, zadosten: Branko First, Radovan Kmeta, nezadostna: Branko Jelakovič in Darko Stopinšek Povedati je potrebno, da posamezniki , ne opravičujejo svojih izostankov in imajo zaradi tega ukor pred izključitvijo. Skrajno malomaren odnos imajo Milan Maksimovič, Vinko . Salobir in Darko Stopinšek. V drugem letniku je skupaj 15 učencev. V primerjavi s polletjem šo svoje ocene popravili, a) Praktični pouk«1- kovinarji: prav dober: Andelko Kolek in ‘ Marjan Stritar, dober': Tomo Alauf, Branko Bregar, Srečko Majcen, Ivan Sto-klas, Darko štojs, Zoran Mate-, šič in Darko Štojs, b) Teorija; dober: Srečko Majcen, Zoran Matešič, zadosten: Tomo Alauf, Branko, Bregar, Andelko Kelek in Darko štojs, < nezadosten: Ivan Stoklasa, Marjan Završnik in Marjan Stritar. ~ Učenci elektro stroke drugega letnika pa so zaključili tretjo redovalno konferenco z naslednj i-mi uspehi: . a) praktični pouk: prav dober: Dušan Grum, dober: Edvard Pufler, Kazimir Saksida, zadosten: Miroslav Kirič, Andrej Miklič in Damir Poslek, b) Teorija: dober:. Dušan Grum, zadosten: Andrej Miklič in Kazimir Saksida, nezadosten: Miroslav Kirič, Damir Poslek in Edvard Pufler. Tretji letnik obiskuje 19 učenčev, to so tisti, ki bodo čez nekaj mesecev postali naši sodelavci. Kovinarji so dosegli iz praktičnega pouka naslednje u-špehe: odličen: Dragoljub Stanič iti. Nusret Bešič, prav dober: Drago Novak in Uroš Grum, dober: Željan Bagarič, Nijaz Gajič, Anto Šainovič, Viktor Gašparut, Mirko Pejič, Drago Lazič, Drago Rajh, Vej sil Suljako-vič, Aleš Volaj in Iztok Pintar. ! Elektrikarji pa so zaključili to konferenco: prav dober: Franjo nKez in Jože Ocepek, dober: Aleksander Šklander. Nekateri učenci še bodo mora-li pred zaključkom šolskega leta resno zamisliti nad svojimi ocenami, ker bodo s takimi kot so sedanje, imeli težave pri opravljanju zaključnega izpita. -Rezultati kovinarjev iz teorije: odličen; Nusret Bešič, prav dober: Anto Šainovič>.. dober: Soniboj Knežak, Drago-Lazič,. Drago Novak, Pejič Mirko, Dragoljub Stanič, zadosten: Aleš Volaj, . nezadostni: Željan Bagarič, Viktor. Gašparut, Iztok Pinter, Drago Rajh, Vej sil Sul j ako vič in Nijaz Gajič. Konec; šolskega leta se hitro bliža. Za brezskrbne f počitnice bodo morali nekateri vložiti še dosti truda, z nekaterimi posamezniki. pa se bo potrebno pogovoriti o pogojih nadaljnjega šolanja. Alojz Janežič Zdravo! . Puno lepih pozdrava svim radni-cima Steklarne' Hrastnik upufruje vojnik. Hasan Hasič V. P. 2463 15002 Šabac Zdravo Hasan! Zahvaljujem se ti za pozdrave. Veseli me, da si našel .čas in si' se. oglasil s kartico.'Želim; da ti čas hitro *in pestro, mineva ter da se znova vrneš, v našo delovno sredino. - urednik Težave pri pouku slovenskega jezika Na osnovni šoli narodnega heroja Rajka v Hrastniku smo se na eni izmed delovnih konferenc dogovorili, da bomo podrobneje spremljali problematiko pri pouku slovenskega jezika. Učitelji na razredni stopnji so zbrali u-gotovitve po razredih, slavisti na predmetni, stopnji pa so zajeli problematiko v celoti. Posredovali smo jo vsem učiteljem, da bi poiskali ustrezne ukrepe, razredniki pa naj bi se o tem pogovorili s starši na roditeljskih sestankih. Če ugotovitve na kratko strnemo, vidimo, da se težave sicer ne pojavljajo pri vseh učencih, vendar so dovolj pogoste, da lahko zbujajo zaskrbljenost. Ustno izražanje je sjabo predvsem zaradi skromnega besednega zaklada. Nekateri učenci so v izražanju tudi močno zavrti, kar se kaže pri vseh predmetih. Bralna tehnika pri nekaterih učencih drugega razreda kljub vsakodnevnim vajam ne napreduje. Znaki legastenije se kažejo' do 4. razreda, zatikajoče branje pa ostane pri nekaterih vse do konca šolanja. Tudi pri pisnem izražanju so legastenične motnje precej pogoste. Razčlemba obnove berila v 4: razredu pa je pokazala, da 42 odstotkov učencev izpušča črke, 57 odstotkov učencev napačno uporablja veliko začetnico, 80 odstotkov pa ne zna rabiti vejice. O metodi začetnega branja in pisanja v prvem razredu ugotavljajo, da je ustrezna; to potrjujejo pravilno in samostojno reševanje tekstnih nalog pri matematiki in spoznavanju narave in družbe. Pisno izražanjema predmetni stopnji je poleg pravopisnih pomanjkljivosti pogosto še suhoparno, ponavljajo besede in misli, kar je posledica površnosti, pomanjkanja branja in premajhne pozornosti do jezika pri drugih predmetih. Predlogi pozornosti do jezika pri drugih predmetih. Predlogi za izboljšanje stanja zajemajo delo, ki se že izvaja, posvetiti pa bi morali še več pozornosti. Sem sodi izvajanje vaj z učenci s specifičnimi učnimi težavami v 1. in 2. razredu. Rešiti bo treba tudi strokovno diagnosticiranje motenj branja in pisanja pri učencih drugega razreda, vendar šolska svetovalna služba nima potrebnih instrumentov. Po razredih so ustanovljene razredne knjižnice, vendar slabši bralci vračajo knjige neprebrane. Potrebni so pogostejši pogovori, ki bi posvečali zanimanje za branje. Z različnimi pedagoškimi ukrepi je treba vzbuditi zanimanje zai branje tudi na predmetni stopnji, saj ni dvoma, da je branje temelj za uspešno ustno in pisno izražanje. Poleg seznama vseh prebranih del, ki ga vodimo za vsakega posameznika, bi morali nameniti več pozornosti tudi bralni znački. Ugotavljamo, da večina učencev odlaša z branjem ali preskušnjo, potem pa to opravi . v naglici, kar je seveda slabo. Učence je treba načrtno navajati na redno1 obiskovanje šolske in javne knjižnice. Pomen teh navad za kasnejše učence je treba razložiti predvsem tistim staršem, ki menijo, da je treba najprej prebrati neprebrane knjige v domači knjižnici. To so sicer redki posamezniki. Več je takšnih, ki posvečajo premalo pozornosti bogatenju osebne knjižnice. Razredniki in učitelji slovenskega jezika morajo posvečati pozornost navajanju branja v prostem času —■ čez nedeljo, v praznikih, med počitnicami. Drugih nalog v tem času naj ne bi imeli- Pouk slovenskega jezika v vseh njegovih komponentah torej ne more biti le zadeva šole. Doseči bi bilo treba tesnejše sodelovanje predvsem s Starši tistih otrok, ki slabše uspevajo. Medsebojni pogovori lahko poenotijo vzgojna ravnanja, zanimanje staršev in učiteljev.za otrokovo delo pa vpliva,-nanj pozitivno. Otrok, ki doživlja pri branju stalne neuspehe, bo bral z vse večjim odporom. Če vidimo, da učenec še ni pokazal uspeha, mu seveda ne dajemo priznanja, pač pa izrazimo'prepričanje, da bo z voljo drugič uspešnejši. Iščemo tudi njegova boljša področja, da si tako krepi načeto samozavest. Seveda pa je_ treba navedene ukrepe prilagoditi posameznikom. . Knjižničarje in starše je treba opozoriti, da ponudijo slabšim bralcem besedila z ustrezno vsebino- in z večjimi črkami, kar je zelo pomembno pri zbujanju zanimanja branja, tudi na predmetni stopnji. še važnejša vloga staršev na tem področju pa_ sega daleč v predšolsko obdobje. Razvoj .govora v predšolskem obdobju je eden najvažnejših pogojev za uspešen razvoj materinega jezika. Z otrokom se je treba čim-več pogovarjati, mu pripovedovati ih brati. Ob tem se ne razvijajo le njegove govorne sposobnosti in mišljenje, temveč se gradijo tudi topel čustveni odnos, medsebojna navezanost in zaupanje. Tudi te kvalitete so važen pogoj za uspešno oblikovanje mlade osebnosti. Starši so vse, kar smo jim povedali, z razumevanjem sprejeli. Strinjali so se, da je sodelovanje na tem področju res pomembno. Seveda nas posamezni neuspehi pri delu ne smejo zaustaviti. Zgodi se, da starši kljub dogovoru ne izpolnijo svojih' obveznosti. V teh primerih se je treba več ukvarjati z učencem. Pri večini tudi ne bomo dosegli vidnejših uspehov. Pomembna je že zavest celotnega . učiteljskega zbora, da je /treba problemom slovenskega jezika nameniti več pozornosti. FANČI MOLJK ZAHVALA ■ Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam — čistilkam kopalnice in sanitarij za šopke in prelepo darilo, s katerim so me presenetile in ganile. Vedno me bo'spominjalo nanje. Pri nji-kovem nadaljnjem delu jim želim obilo zadovoljstva, uspeha in razumevanja. Ivan Tržan Obisk v delovni organizaciji 26 sekretarjev OO ZK DO Save Kranj je obiskalo naš 'kolektiv — po ogledu proizvodnje organiziran razgovor — obravnava nekaterih aktualnih vprašanj V soboto 19. aprila je prispela v Steklarno Hrastnik skupina sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov temeljnih organizacij Save Kranj. ' V skupini, ki jih je sprejela, popeljala skozi proizvodni proces ter se nato z njimi zadržala še v razgovoru, so bili sekretarji 00 ZK naših TOZD in DSSS, predsednik in sekretar 10 konference osnovnih organizacij Sindikata in vodja splošne službe. Nadalje se je skupina zadržala v osnovni proizvodnji TOZD 1 in TOZD 2, kjer so jih še posebej zanimali težki pogoji dela. Nekateri izmed njih so bili v. Steklarni že precej let nazaj in je bil zanje zato še posebno občuten napredek, glede obsega proizvodnje in tehnologije, ki smo jo dosegli, kot pa za tiste, ki so, po obratih hodili prvič in je/vanje udarjala vročina, ropot. Po ogledu smo z našimi gosti iz Save skupaj posedli za-mizo. SODO. Uraro Kot aktivni družbeno-politični delavci, ki se pojavljajo v osrčju dogajanj in vprašanj naše samoupravne prakse, smo kaj lahko ujeli nit pogovora. Beseda je tekla o,gospodarskih rezultatih minulega leta in o stabilizacijskih prizadevanjih v obeh delovnih organizacijah. Temu se pridružujejo problemi nabave surovin, stalnih podražitev energije in re-promateriala. Zadržali smo se tudi ob vprašanju ustvarjanja in razpolaganja z devizami. Predstavnike Save je zanimal tudi položaj Steklarne v steklarski industriji Slovenije in Jugoslavije in razmerje med .steklarnami glede izbire asortimana. Pomudili smo se tudi ob socialni sliki in družbenem standardu — stanovanjskih vprašanjih, delovnih pogojih, varstvu otrok ipd. Za stanovanjsko izgradnjo izločajo v Savi znatno več sredstev, kot nam omogočajo haše možnosti in razmere — okrog 11%.- ' 4-izmensko delo povzroča številne težave, saj je naporno, poruši pa tudi običajni ritem delavca, če ima le-ta družino in je žena zaposlena v normalnem ali pa v 4-izmenskem časovnem turnusu, saj ni običajnih in skupnih nedelj, praznikov takrat, ko imajo prošte dni otroci. Naše predstavnike je posebej zanimalo, kako so v Savi uredili stimulativno nagrajevanje, zato smo se precej časa zadržali tudi pri tem vprašanju. Kot družbenopolitične delavce nas je zanimalo tudi področje delegatskih odnosov, informira-nja, delovanja samoupravnih organov, čemur smo v razgovoru namenili pozornost. Za člane ZK izdajajo v Savi svoj Informator. Svojo organiziranost so nam predstavniki Save obširno razložili. Vsak nov akt, ki ga delavci obravnavajo in sprejemajo, • je objavljen predhodno v informatorju ter s tem delavcem v obliki informacije osnova za njihovo razpravo in kasnejše odločanje. V sindikalnih skupinah se odvija obrazložitev teh aktov, kjer delavci postavljajo vprašanja. Pojasnili so nam, da imajo širok krog inštruktorjev, ki jih sestavljajo tudi preddelavci, vodje skupin in drugi. Le-ti vodijo razprave in razlagajo te akte. V obliki informacije po tej obravnavi znova posredujejo delavcem odgovore na vprašanja, ki so bila postavljena. Postopek torej, ki zahteva čas, dobro organizacijo in zainteresiranost vseh ter večje število razlagalcev. Je pa to tudi način, ki vodi k večjemu zadovoljstvu med delavci in občutku, da so lahko resnično sodelovali pri oblikovanju aktov in da je bil čas dobiti odgoyor na nejasnosti, pripombe, itd. Za vse to je pogoj^ dobro izobraževanje, dovolj močna strokovna služba, ki pa ni edina, ki se pojavlja kot »poročevalec« ali »razlagalec« v sindikalnih skupinah in zborih delavcev, ampak se lahko s to nalogo spoprimejo tudi izmenski vodje, obratovodje, vodje delavnic ipd. • Zaključke takih razgovorov ponavadi namenimo še ostalim dogodkom, kot razno. Tokrat je bil to šport — tradicionalni peteroboj, vendar pomembnost tega področja, kljub temu, da smo ga odložili za "konec, ni nič manjša. Le svoj pečat so mu pridala letošnja stabilizacijska prizadevanja in usmeritve. V usmeritvah je namreč zapisano, da odpadejo športna tekmovanja izven občinskih meja. To pomeni, ne izvesti tudi že dolga leta tradicionalni Peteroboj gumarjev, železarjev, kemikov, kovinarjev in steklarjev, na katerem so se zbirali in pomerili svoje moči v športnih panogah, ter stkali prijateljske vezi športniki Save Kranj. Doni-ta Medvode, Ferralita Žalec, Železarne Jesenice in Steklarne Hrastnik. Organizator letošnjega Peteroboja je Sava Kranj, ki bo to prireditev združila s svojimi delovnimi jubileji: 60-letnico obstoja in 30-letnico ustanovitve 1. delavskega sveta. Pravijo, da je črka resolucije zapisana, da jo je treba upoštevati. V Steklarni smo se odloči-. li, da se letošnjih steklarskih iger Jugoslavije ne udeležimo. Pogovori za pripravo Peteroboja v Kranju pa so pokazali, da gre pri teh igrah pravzaprav za simbolične stroške tekmovanja in udeležbe posameznih ekip — tekmovanje je na dela prost dan in traja samo en dan, torej brez nočnin, ni reklame. Na drugi strani pa so se že kljub sprejeti resoluciji zvrstile razne -jade in igre na snegu in v zimsko-šport-nih središčih Slovenije, ki jih že laik lahko oceni, kolikšni so bili stroški. Za veliko Peterobojev skupaj. Nasprotja, ni kaj. Tem v razgovoru je bilo še mnogo in izkušenj, ki smo jih lahko izmenjali, prav tako. Jasna Kosm ■ " w Spo rt m rekrt iacija iz meseca v mesec Štirje* hrastniški'- predstavniki v' tekmovanju s- kajaki in ¡kanuji na divjih ’ vodah:...-. Peter' *• Kauzer, Franc Barič, Roberte Halzer in Drago■ -Vovk- so si že zagotovili' •nastop': za državno reprezentanco v uvodnih'tekmah-letošnjega evropskega pokala. Po dveh'izbirnih tekmah> -na Soči in: v Makedoniji.: so osvojili potrebno šte- : ■vilo točk. ' Pri tem naj; omenimo, da šta.iVo.vk in: Halzer na obeh ’ •tekmah zmagala, Kauzar je bil prvi in'četrti; Barič !pa enkrat' ■ -tretji; ih; enkrat šesti. Precej smole pa; je imel'na izbirnih- tekmah -še peti* hrastniški •k and i d at ;Fra n d ? Sen i'ca-r. Na drugi • tek-mi slaiOiffistov je--bil šesti, kar- ; Jnu-’jè prineslo ehn-tocko,- Žal pa je? ostal' na Soči brez točk 'in zavoljo1'tega tudi - brez? 'YepTez-en-tančnega -dresa OQSV-T0ZiTin’DSSS naj '-bi. bile nôsilfcë■ rekreacijske' ’dejavnosti v svojih sredinah žal 'pa gd-to le ■ na papirju, "te?'fedkokjg j-e-zapi- -sano- v-akcijskih' prtigraihih. čisto'drugače- je V-praksi, kjer se" s-’ to’’ problematiko'. ukyarjajo le • ■posanicznrki, ki pa’ ‘rtajvečkrat 'niti nisb neposredno zadolženi' S strani svojega' izvršnega odbora/ osnovne oTganrzacijer ” sindikata. Mar ne bi takšne, posameznike ’ veljalb. vklj učiti' v IO's'-poseb-, nimi -' kadolziîvîmt .; s -področja j SpOrthb-rekrBativne ' dejavnosti. ; Poskusiti; najbržl velja, saj nam -hadtpv še kako. primanjkuje. Revirski drugpligaši /-trboveljski Rudar je dobil ' sé eno, tildi. za poznavalce . ¡logometnih razmer -te dokaj, nepričakovano, okrepi-Jev, Strokovna Vodstvo kluba jo-namreč prevzel - eden najboljših ; vratarjev na svetu d-oslej 'te- veliki Vladimir. Po nepotrjenih vesteh je Vladimir Beàra podpisal ^pogodbo za -nadaljnji dve- jeti, z- • željo, da skozi z republiškot ligo formira ekipo; ki bo enakovrcd- ' no ponovno zakoračila* med dru-goligaše.. Bo- torej- poskus- -uspešnejši.? Telesno-kulturna -skupnost- ostaja- : še nadalje brez strokovnega delavca; DŠI brez- programa* za leto* 1980*'.-: . *itd.-Zakaj daJSsn'b. ravnanje? ¡Je roar pordiočjle!' teiêSno-kulturine 'dejavnosti '¡iSshično ta- ' •ko nepomembnoin-li.- pa je/vzrok za. to kje drugje. Kje-/in če 'je, 'Potem t®di. Zakajjr-bi- slejvko prej •moralF-reKîskiàtrtlCX. TKS in o tem -Obveštittij avnbst. /Air fpd? j e- mor--danto/ spuste disa? m šiabili-zhcijških -Ukïëpov? / igranje ndgometff^v/^dsavSki- no-'gomettir/Hgi 'postaja vête bolj ne-. vatna' 'dejavnost: Grobosti So prošte vse^'méje fair-playa/ Število 'izključettih-nopometašev je iz kola ir koltf Ydčj;e.‘"Se bolj- žalostno pa'je spoznanje;, da/prt:'grobostih SnbgSmetaheV Te-tem v veliki- me- J Ti' pomagajo tudi. jpëToSgoyoini klubski (Hejfštrokoviij aki, Ta vše-pogôstëjë’ tudi/. /Sepbsredho po-§®r-ocajd 'nemile -'scene ' na fgri-■ scih./Da šO njihove -tarče vse po-ijosfej'ê’ - tudi- premalo ..podkovani sodniki; jjs ffajbrž/ odveč .omenjati-.. te Rdo/bcTše vzel piščalko v Toke? Na osmem Kajuhovem memorija-lu'1 v ■ ljubljanski športni hali na Kodeljevem je nastopilo -doslej rekordno število/udeležencev. Po . sporočilu organizatorjev se je v treh' dneh za5 24'mizami-zvrstilo blizu 2 000' nastopajočih. V tej številki, so zajeti; tudi :hrastniški predstavniki; tki-'so imeli v 12-let-ni Vesni Ojsteršek najuspešnejšo igralko tega tekmovanja'. Vesna ■je osvojila fjsai dve prvi mesti' in bila za /nameček odlična- tudi v ekipnem " tekmovanju; kjer so igralke Kemičarja osvojile, eno ■prvo in eno-tretje mesto. Republiška ' članska/: in mladinska prvakinj a- ' Andreja Ojsteršek /je bila: po' izboru’nekaterih ljubljanskih športnih; noyin'afjev- proglašena za eno -izmed treh najboljših ljubljanskih 'športnic zadnjega lita; Pohvala In, priznanje, ki zasluži tudi. našo. pozornost, zlasti/, če- vemo, da je Andreja še vedno »prava«. ’ Hiastničanka, saj večino treninga opravi doma pod 'strokovnim' vodstvom . svojega očeta. Evropsko. * ■ namiznoteniško prvenstvo v Bernu; je; z izjemo?Štefana Kovača minilo brez sloven-. skih' predstavnikov»/ Kot- kaže pa se bo- to 'število zagotovo' pove-, čaio'čez dve leti, komalj bi naše barve zastopala vsaj ena? izmed vše- - boljših slovenskih igralk. Največ možnosti?.imata vsekakor Andreja Ojsteršek in Tatjana Krsnik. Pa tudi mlajša' sester Ojsteršek —'Vesna-ni brez možnosti, pa-čeprav ima šele-12 let. Kolesar Borut * '? Pirš' je 'zamenjal 'klubske barve. Po prestopu k ljubljanskemu Rogu ima precej več možnosti za ¿načrten in- kva-: Titeten trening. Da jfe tenr-u.' tako, je dokazal na 20, Jadranski magistrati, kjer ga-je sSrno padec V žadhji?:'(čeertijvetapi ločil'od njegovega- največjega Uspeha doslej?. . Pred-usodmni-' padcem-, ki je po-'vžročib odstop;; ječbil -BOrut kot zmagovalec druge 'etape,', šesti y skupni ‘razvrstitvi.. Republiško, ekipno namiznoteniško, prvenstvo .- je,, kat-kaže* za- naši?, predstavnike že odločeno» Medtem ko- so- si - -dekleta- praktično že'zagotovila:'tretje mesto- pa. se bodo-morali fantje po odhodu Jo-žeta -Urha še*-kako-potruditi, c.e želijo ostati v -družbi? najboljših. -Po- zadnjem- turnirju, (v Kranju) zavzemajo --predzadnje mesto v B skupini; kar pomeni, da so med osmerico sedmi, Evfdentno -in vse bolj- očitno?je, da hrastniški nogomet' nima pravzaprav nobenih5 m'oz-nosffi'Za/n.apie-dekt 'fiep-baV'"3tekmujejo' Kar tri efiUj SterjGfr' v/ Zasfevški. ’ nogometni Miji pa;' se niti ena ne? more pöhväliti' z dbbrjrfti :iispbhJ in rezultati. Vodstva-, bolje1Teedno po-'s'SnäeZmkir se 'Še vedhmukvar j a-:-jo -J tak-ofš 'finančnimi-1 problemi -kot ž bvfšto drugih' * okoliščin, ki re'söo?/pretijo nekod naj-popular-. nejši hrastniški • panogi;'dofebncen propad. Res škoda. Akcija? »Vsi 'Sa koliSa-^^žS^dravo -telötf, napovedana ?;za '20; * april, •je bila zaradi? Slabega? vremena preložena na- kasnejši? datem: Kdaj;.' pa-' bo'- ofgänjza-fer Kolesarski klub'Hrastnik vse zainteresirane pravočashd''Obvestil-. Cilj- športno.; rekreativnih prireditev, posvečenih 120-letnici naše delovne organizacije je predvsem v množičnosti. Kot kaže pa se s to še zdaleč ne bomo mogli po-?■ hvaliti,- saj: z . izjemo: malega nogometa za ostale panoge ntečutit-i. . pravega zanimanja, /tako .da je : udeležba na. vseh drugih, .tekmo-? vanjih. občutno manjša, od pričakovane in celo najavljene. ‘Izjemen, doslej največji-, uspeh je ; dosegla mlada 12-letna Vesna Oj-: st-eršek Na'državnem pionirskem prvenstvu konec aprila v Splitu je osvojila naslov državne prva-/ kinje, /potem- ko je v: finalu pr-e- Kolesarstv© je trd,- naporen in 'fzahteven šport. Za dosego vrhunskih rezultatov je ir eh a—večletno trdo in naporno delo Talent predstavlja--le dobrih 20—30 od-stotkov, ostalo pa je trening km in km prevoženih cest z nešteti-mi vzponi, spusti-in spet vzponi» In vse ? to /potrebuje tudi* sredstva-, -mnogo - sredstev. Zastran teh - ugotovitev naš*-kolesarski ¡šport že dalj ¡časa ne najde pri-Ikl jučitev k - evropskemu kvalitct-npm vrh«. Da je- tako, so marsikaj--krivi ?ne le-posamezniki^-ampak: tudi neurejeni odnosi znotraj kolesarske organizacije- in ne nazadnje* tudi status kvalitetnih tekmovalcev, evidentiranih kandidatov in celo članov- državne reprezentance, - -Eden?? zadnjih; morda za nas ‘najbolj priročen je tudi primer še-ne 20-letnega hrastniškega ko- - lesarja, 'od nedavno člana ljub-' 1 jaltskega Roga — Boruta Pirša. ' Nesporen ?'-talent je vrsto let stagniral. Od odličnih rezultatov do*'sivega povprečja, ki je grozi-lo- s jxgiolnifn prenehanjem tekmovanja. • Vzbokov 'za* takšno 'stagnacijo je. Mio vée. Od' nekoliko' družinskih; do šolskih obvez- - nbsli in';venoitier? pražne' klubske blagajne. Zavoljo- tčgal je' Borut veliko hedelj kolesaril sami samcat/ si' nabiral moči- in vzpodbu-1 de, medtem ko sq njegovi'?neposredni ^nasprotniki na raznih dirkah habirtói??5pomembne točke. ‘Kljub|temu-je'vztrajal’iii skoraj' vedno prista-jaí práV phi vrhu se-zon škili? lestvic * najboljših: Tako i je bilo’ med pioidrjirpa mlajšimi' ''in--starejšimi -mladincL V?1 klubu 'so' ga 'Vzpodbujali, ga 'tolažili in usmerjali.. Vse .do začoifka-letoš-¡nj‘é;-sezone, ko so se pojavili predstavniki ljubljanskega Roga, * kluba/ ~ki" je ■ želel mladega"-kolesarja v svoje -vrste. Obojestransko soglasje^je bilo hitro dose-> žene. Borut 'je‘Oblekel maj ico ve-' llkbga' kluba; ■'njegovo -1 'matično društvo'pa- je- 'dobilo čvrsto po-? vezavo', I materialno’irr-' strokovno pomoč. | Načrti, -strokovni'/in’/zibati naporni/ trenitigi. niso bili" zaman. Od‘ odpisanega-tek.niovalca je postil čez noč' sji'et kandidat za sestavo- državne i reprezentance. Zmaga''"v drugi etapi letošnje - »Jadranske- magistrale« - ■ je-- potr- magala mladinsko- državno prvakinjo ,..Tatjano . Krsnik in. s. tem ponovno potrdila svoj nesporno velik talfent. Jesenski del tekmovanja, v Zasavski nogometni ligi je- enajsterica Steklarja Končala na visokem ' drugem mestu. Po. treh.spomlada-danskahijkolih., in.. • dveh _ porazih pa- so- se steklarji, močno, premaknili . proti .sredini - lestvice/: kjer bodo najbrž tudi končali tekmovanje. Aforizme,..' .ali kakorkolis' že- hočete imenovati ? te kratke -zapise j e' tildi .?tofcrati.?zhr-alr, po:-svoj e.--zapisal . in uredil Jože Premec. dila, da Pirš -še zdaleč -hi več le talent^ ampak- kolesar z lepo bodočnostjo. »In kaj je-pjci tem narobe?«,- boste vprašali. ?Nič in veliko. Zaradi pbgoštih-ih. tudi dolgih* odsotnostih z.dela., ga je DO, kjer -je kot- absolvent »(manjka mu 1© še< en- izpit) tehnične srednje šole delal na delovnem mestu strugarja — enostavno odpustila z dela. Z drugimi besedami, njegovo delovno razmerje z DO je bilo prekinjeno ha škodo njega samega. Zakaj tako? Vprašanje;, ki da-je nešlete odgovore in komentarje. Eno pa je prav gotovo. Ne more biti-vsakdo vrhunski športnik. Tudi če je talent, tudi če dela Irdo in naporno — in tudi če dosega* vrhunske rezultate. »■; Jože PremCc ZAHVALA - Oh odhodu/ v pokaj se sode-Távkám in sodelavcem na kontroli'? stekla V TOZD' 1 najlepše zahvaljuj eni za darilo in cvetje, kakor tudi za besede ob mojem zadnjem delovnem dnevu v Vaši' delovni sredini.-Zolinv, da' tudi prihodnja leta pri delu- prebijete' v zadovoljstvu ob delovnih UšpohihvSe unkíat/fiajlepsa hvala za vse; Magda? Jevšihek • - ŽAHVALA 'Ob/ Bibjir-upokojUiVi se:;iskre-hO -zaHvaljujem Svojini' šodeiav-kam/iiivsodhlavceBf za? 'ivkažano 'pbzSrnast, ?*aia'' tirite&i tov. Br-' gieza in tov. Razdevška: Prljetr 60/ste ’Hie ‘presenetili! ini-ganili s. šopkom rož-' in darilom, kil me bo; vedno? spominjalo na leta, ki: šem' jih''preživela*; v' tej? delovni* sredini. Želim vam še veliko delovnih UšpehoV in. zadovoljstva pri; delu.. Jožefa' Šmit Komentar za premislek Aktivno delo ■ osrednja naloga NOVOSRREJETI -V MESECU. -APRILU TOZDi 1 STJEPANOVIC Slavko — delavec na ¡ kanalu, TEJIC’ TŠfile ■*— odnašalec stekla, MEŠJ-ROVAC Sabi*-— oda&šalec - -stekla,- ;ZU--PANC Emil — nabiralec stekla. TOZD 2 DŽUKIC Mirislav — vlagalec,.y,s gilon, TUBIC Savica — kontrotoia stekla, DŽURIČIC Zorka — kan-*.-.: trote* - steklar ~ SEKULiC • Nevenka. • konttgjgr, stektei ,S£KI1LIC Zdravko vlagajte ,y.-gi|on,i P1LIPOVIC Enisa — kontrolor stekla, KLENOVŠEK Ane-Marie •—■. kcmtjoter stekla, SARIC . Marica -ra kontro-. tor stekla, PODMENIK Atejztj — varilce folij? ROTiC- Žejna-——kon*-trolor stekla, HUZEJRGVIČ Miuha-rem priprava orodja. TOZD 4 HRSTIC Emin■ cizeler, . TOZDA- - j HALILOVIČ i Fehro delavec. • ttežak na transportu, DRNCJVSEK Andrej..—. kliučayničau-..jPAVEL,‘,. ŠEK Igor —- delavec « težak: na transportu. ; DSSS— — i KAVŠEK Jožefa — 2.. Umrl: Span Alojz .čistilec modelov. Odšli v. JLA: TOZD 1: SPAHlC Halil — odna-šalec stekla, DUHERA Jusuf — od--našalec stekla, POLJŠAK Karl — odnašalec stekla. TOZD ,2.:-. MIFTARI . Skefider — strojnik IS. TOZD 5: MAHNIČ Suknja — le-sostrugar; -Dipl. ing. BINDER’ Sto-' jan fsr, pripravnik VOS, . DSSS: BIZJAK Izidor — pripravnik SŠ. % Izključeni iz delovne organizacije: ' TOZD 5: PUSTIŠEK Dušan — elektrikar. DSSS: CEGLAR Vida — čistilka sanitarij...... PRIRASTE« »V- DRUŽINI , Ramšak-.jtosana. t-t .hči 'TANJA,, ~ i Gavranovič-Zojka>tt sin DEJAN, Gračner Branko — sin URGŠp~,'; Ramič Suvada — šib SENÁDÍÑ.; ..JCRVQDAJALCI.... DETIC Jure — TOZD 1, STRM-LJAN Anton — TOZD J, ..PREMEC Jože.-TOZD 4 in PUST! Vojko — TOZD 4.' ' Krvodajalci iskrena vam hvala ? Kadrovska služba — z letne, konference ZB MOV ■ terena Bol pri Hrastniku ■ ;’ »Čeprav se vrste; borcev, .redčir. jo, je/orgarteacija ZB NOV še vedno! politična sila. ki vsa svoja ; prizadevan j a ; vlaga v dosego ci-;■ fjey naše-.. .samoupravne sociali-: stične-družbe!«. I., ?Nekak®akldkšen - je JbiLsmoio redne letne Imnferenee -ZB i NOV ¡.terena» Boj -pri Hrastniku, kate-: re se je udeležila skor® polovica, članstva od skupno\ 2i2 še ii-J večib -Članov. . .l^vaKni diskusiji,- ki; se je-razvila -po poročilih predsednika; in- tajnika,,se borci ter terenske •: orgaiiKsaeije kritično ocenili vse i I bolj .raospcsne mednarodne od-'nose; J^edvsem, vmešavanje kija-. Lovskih .sil v ozemeljsko iieao-• po!tan;«ntjh držav, ne-. : .sfanse&b * tekmp^anjp v oberože-; vanj«- itd. Z enako, če ne še • več- -jo zavzetostjo pa so pristopili ; j.' tudi k: analizi, domačih razmer. ■ Čeprav-je-skrb- za človekaj (preventivno zdravstvo, šiaiM>vanjski j pogojk dežurna zdravstven^ služ-iba,-spjtialna. varnost jjtd.) - -jše ve^-, - no ena ažme5 prioritetnih nalog* v organizacije, ¡pa se borci z enako vnemo vključujejo tudi v sta-; bilizaejjska- ■ prizadevanja. Zav^ , i dajoč se, da je le trdna, ekonom-. .Skp neodvjsna Jugoslavija lahke»;, kbs. vše' večjim _ špekulativnim • posegom in poskusom: .vmešavanja' V notranj e razmere . d-ržave, • ki je z-svojo neuvrščeno, politi- ko, ..socialistično samoupravna urejenostjo- nakazala in pokazala . človfcštviu. »pat k popolni - osvobor/’ •ditvrvtako-dela- kot Človeka. 'Ta ■ pot je bila ižvojevaha s premno-; gimi nedolžnimi žrtvami sinov, ..in hčera naših narodov. Zato'je. ..povsem upravieenai kritika ¿delu. članstva te terenske organizacif; - je, ki s/svojim- delom -v zadnjih - -ietib-rni- -brlrt1 ravno- najbtji-j--jak' tivna- -/ - - tffeiite $0 š| čeprav ta terenska brgamzacl-ja pefe»va>,Atiri' -j»- te- z-'-zsf dovgljst^m.-u^otk-idjariib, da jg »šoeldfi>vanje mfed IZB-MOV'in os-tahmi_DTO ‘povsod želo tesnd^ - Čianstvb se aktrvniči -Vključtdg‘ :y, krajetno tivno 'pa je; bho y času urejev,^; -nja -oteajpfend> načrtov--lovanjtt .jvarnostno ■ po]iti£nih; d-, cen. l®*’ f Del. razprave so-.prisotni .pos ve? tili .tpdi negovanju tradicij urejevanju spominskih, obelez^. s področja terenske organizaci-" je, Menili sar da tako na 'piveril kot clrugem področju še ni: v§e , urejeno. Bilo bi prav, da bi- skok i -zi zapisano besedilo mlajšim, ge-' neracijam ohranili ¡vsaj del j gate tradicije borcev NOV s-.te« ga področja revirjev. Izraziti so tudr zeffo, da bi osrednji špeimd-. nik .žrtvam | NOB na Dolu,. .pri , Hrastniku v dogledneni- času do- ' -kbneho -uredili, - . Jože Preniee ZAHVALA Ob nenadcmestljivi izgubi.naše..dr.ager.mame,Jn,,stare. mam.e„ MARIJE RESTAR se- KajlepšeMzahvaljujeino- vsem,-ki so-jo-pospremili-na njeni, zadnji poti ,; Še posebej se želimo, zahvaliti govornici za tople poslovilne besede, godbi na pihala Svobode-L, pevcem zbora . Svoboda.IL ini darovalcem, vencev in cvetja ter vsem sosedom,-sorodnikom, znancem in sodelavcem, ki so nam. pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči syojci ZAHVALA Ob boleči ..izgubi drage .Žene,, mame in stare mame STANISLAVE KOSTANJŠEK roj. GEHARD se zahvaljujemo vsem sosedom za hitro pomoč,, darovane vence in, cvetje, Iskrena hvala sodelavcem TOZD 4. za podarjeni venec, godbi in pevcem Steklarne Hrastnik za žalostinke,, tov,-Milk-R Strmi jan za poslovilne besede, ter DO Steklarne. Hrastnik za denarno, pomoč. Iskrena ..hvala vsem, ki ste jo pospremili na- njeni zadnji poti v prerpni grob. . Žalujoči: mož Viktor ter sinova Vili in Stane z družino ■ ZAHVALA ,Ob smrti., mojega moža. .. KARLA KOROŠCA se zahvaljujem za darovane vence, kakor tudi vsem, ki ste ga spremljali -na njegovi: zadnji poti. Posebna hvala pevskemu zboru in godbi na pihala Svobode LE, kakor tudi govornikom. Žalujoča žena Jožefa in ostali sorodniki- (Nadaljevanje s 6. strani) 13. člen . Z denarno kaznijo do 50.0 dinarjev se kaznuje za prekršek: 1. kdor ne prijavi stalnega prebivališča ali ga ne prijavi v predpisanem roku ali pa ne odjavi stalnega prebivališča ali ne prijavi naslova stanovanje (prvi in tretji odstavek ,5, člena); , 2. kdor da ob prijavi ali od j avis talnega prebivališča ali ob prijavi naslova stanovanja .neresnične ali nepravilne podatke; 3. kdor je dolžan izpolniti prijavno dolžnost, po drugem odstavku 5. člena tega zakona, če. mladoletne osebe ne prijavi ali ne odjavi v predpisanem roku; 4. kdor ravna - v nasprotju z določbo 8. člena tega zakona. Za prekršek iz 1. do 3. točke prejšnjega odstavka se kaznuje pravna oseba z, denarno kaznijo do 2500 dinarjev, njena odgovor- ' na oseba, pa z denarno kaznijo do $00 dinarjev. ; —0— , — Z navedenimi členi Zakona o evidenci nastanitve občanov-in o-registru- prebivalstva * vas seznanjamo zato, ker ima delovna organizacija oziroma kadrovska služba ter disci-. plinska -komisija - zaradi neupoštevanja; tega- -zakona .težave ¡pri .svojem v4efu, zato vse ,de-" lavce ponovno ppominjaiho,“ 5a“ je''njihova dolžpo§tpiravpčaspo .prijaviti, vsako-. spre?, membo, Vsakcjp ta določiia dolžan-upoštevati V kolikor» ne javite pravočasno - spremembe prebivališča/ še izvrši 'prijava sodniku za' prekrške... NAGRADNA KRIŽANKA IME IN PR 00 vi TE <5 A SKEQA Pl DOLOČAŠ IMEK PLO' ITALIJAN • »ATELJA. ) NEOSNO* VANOST MUSU* MANSKO SVETO PISMO AVSTRIJSKA Tl* SKOVNA AGENCIJA POTOČNA ŽIVAL ARTHUR R AN K POMEMBEN RUDARSKI CENTER NA SEVERU ZAMBIJE m STROJ Z VALJI ZA GLAJENJE PAPIRJA MOŠKO IME POLOPlCA ¿MADAGA- SKARJA PAUL MUNI TELESNO ŠIBEK ČLOVEK PODOBA, FIGURA OČE SESTAVIL! KARLI DREMEL HRIBOVITA GRŠKA POKRAJINA ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO TIPIČNA., SLOVENSKA POKRA* JINA KRAJ PRI KOPRU GLAVNO MESTO UGANDE REKA NA ŠKOTSKEM VELIKA DIVJA MAČKA, PANTER BOJNI STRUP DVOJICA BORIS KIDRIČ AFRIŠKI VELETOK MESTO JUŽNO 00 DAMASKA ¡7 NJEGA DEŽUJE TEKSTILNI IZDELEK IGRALKA NIELSEN IGLASTO DREVO Grška ■ČRKA SREDIŠČE VRTENJA LUGI, LUZNINE TRUD. NA« PREZANJE GREGOR STRNIŠA PERUNIKA LETNI GOZDNI POSEK PRI KAR* •TANJU: NAPAČNA BARVA N1081J JAPONSKI DRŽAVNIK (HIRO&UMI) NEMŠKI REŽISER CERICHJ INDIJSKI I DROBIŽ ' STARO FLAMSKO MESTO ZVEZDA v OZVEZDJU BIKA MIZARSKO ORODJE THOMAS MANN TVORBA V PANJU ITALIJANSKI SIMFONIK (OTTORlNO) ZANESENJAK SANJAČ STRUPENA KAČA PESNI SLADKOR ‘BARIJ SKANDl* NAVSKI DROBIŽ RUSKI PESNIK (BORIS) DANSKI DRAMATIK. ( KdELD) KUTINA BRKATA RIBA HRANA Ñ0VÓR0* JENCKOV• ŽILA UTRI* PALNICA ANTON FUNTEK NORDIJSKA BOGINJA, ČUVARKA ZLATIH -JABOLK | POLJSKI PESNIK (STANISLAV/) IZUMRLO GOVEDO R*USKI VI« OLINIST (DAVID) OBOROŽEN TAT- DRUŽINA IZDELOVAL* CEV GODAL IZ CREMONE REŠETO STAROPER- ZIJSKI KRALJ TELESNI ; POLOŽAJ V JOGI PODLOŽNIK V ATEN AH POHOTNEŽ GIBLJIV ' PODALJŠEK TRUPA VRE* TENČARJEV VZHODNO* INDIJSKI HRAST' (ANGL.) ELEKTR.MER« SKA ENOTA FRANCOSKI ROMANOPISEC .ČRNI TULIPAN' ČAST BRANE OBLAK SINJSKA VITEŠKA IGRA 0ZVE2DJE SEV. NEBA FILMSKA IGRALKA EKBERQ FRANCOSKI MEHKI SIR IZ ovčjega MLEKA m ŽENSKO IME RIBIŠKA MREŽA KRILO STARORIMSKE KONJE* NICE GORA NAD' BOHINJEM KAMOR JE SPELJANA Žičnica ¡¡j NEDAVNO UMRLI SOVJ. BIOLOG (ALEKSANDER) ZBADLJIVA SALA HOLMI J SIGISMUND, K0TR0MANIC IMENOVAN BEG T0MASEVIC ZAMAŠEK, KLINČEK SLAVNI KARTAG INSKI VOJSKOVODJA GRŠKA P0= 'KRAJINA ZGLAVNIM MESTOM ATENE OPERNI SPEV GLINASTA PlŠCAlff •-Med reševalce z pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 100 din 2. nagrada 70 din .. 3. -—7. nagrada po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA« Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bode V. uredništvu do petka 23. maja. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 4/1980 smo prejeli 58 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 100 din: Ivan Restar, upokojenec,' '2. nagrada 70 din: Štefka Kolenc,-upokojenka, 3g-7. nagrada po 50 din: Anice Poslek, Olga Pevec, Darko Jamšek, Marjana Stopinšek, Milan Crnkovič, upokojenec. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Ingemar Stenmark, Srb, Ni Anasipi,. argon, vir,, tarantela, Dardanele, Ege j, osar, Aka, Peter, ravs, naval, .Ječa, Era-to, obtožba, SA, MB, Goa, rapir, osa, A, Leopold. Suhodolčan,' nevtron, Anton, dieta, tvor, pismo, Menon, navodilo, Poe, Olomuc, O, vrtnar, Stevo, Aru,, sraka, iva, serum, kal, Tomaž, kej', Aram, sla. - ZAHVALA Ob moji upokojitvi I se iskreno zahvaljujem syojim sodelavcem v TOZD 1 izmene Haberl za prelepo darilo, ki me bo vedno. Spominjalo na delovne dni, ki ■ sem jih preživel z vami, kakor tudi za izkazano pozornost ob mojem odhodu.' Želim Vam še veliko delovnih uspehov pri vaše mnadaljnem delu. Alojz Rižnar UREDNIŠKI. ODBOR: Matija Koritnik — predsednik, Jasna Kosm — odgovorni urednik, člani: Slavko Gornik, Hilda Drame, Albert Kapela,r, Pavle Bauerheim, Karli Dremel, Anita Greben, Mili Kobal. - DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Jože Premec — predsednik, člani: Vili Petrič II, Kristina Greben, Miro Zorc H, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, Matija Koritnik, Anita Greben. ' UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaja vsakega 15. v mesecii. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 interno 51. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. Ob boleči izgubi naše drage FRANČIŠKE GOM1LAR se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni poslednji poti. Za darovane vence se zahvaljujemo delovni organizaciji Steklarni Hrastnik, organizaciji sindikata, brusilnici in ostalim sodelavcem ter sosedom. Iskrena hvala tudi moškemu pevskemu zboru, godbi na pihala Svobode 2 in govornikoma za izrečene poslednje besede v slovo. m . - Žalujoči: mož Albert, hčerka Ani, sin Rudi z družino in. ostalo sorodstvo ZAHVALA Oh boleči izgubi naše drage mame, bmice in prababice . KAROLINE STICHER roj. BAUER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njenPzadnji poti. Posebno še pevskemu zboru, godbi na pihala Svobode II in govorniku tov. Janežiču. Žalujoči: sinova Albert in Robert, , hčerke Karolina in Paula z družinami ter ostalo sorodstvo.; - ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem izmeni Drame v TOZD 1 za izrečene poslovilne be-. sede in prelepo darilo ,ki mi bo v trajen spomin. Vsem želim še mnogo sreče in delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. . Mihael Drač,