Volilni sliod v Podsredi. (Dn« 22. jun. 1884.) Med pokaujem možnarjev, sviranjem muzike pripeljali so se na treh vozih od Reichenburga kandidat c. k. svetovalec g. Jerman, državni poslanec dr. Vošnjak, c. k. notar Vršec grajščak Len.:ek, župan Zalokar in več gospodov v lepo ozaljšani trg Podsredo. Naroda je bilo vae polno zbranega, ki je došle z donečimi živijo-klici pozdravljal. Groatilna g. Alegrijeva, a čegar atrešja je "plapolala cesarska zastava obdana od dveli šlovenskib ter imela nad vho dom napis: živeli domoljubi naroda slovenskega, bila je pretesna za toliko ljudi. Takoj so bile mize zunaj pa je še bila neznosiia gnječa. Zborovanje se takoj začue: državni poslanec g. dr. Vo.šnjak spi-egovori prvic rekoč, da je on aklical vplilni sbod in priporoči gosp. c. k. notarja Vršeca za predseduika. čemur zbrani z živijoklici pritrdijo. Ta pozdravi navzoče in pohvali, da se jih je toliko zbralo iz vseli župnij kozjauskega okraja, tndi iz brežiškega iu sevniškega jih je mnogo bilo; kajti to kaže, da poznajo važnoat novib volitev v deželni zbor. Naj torej pazljivo poslušajo, kar ae bode govorilo! Zatem poroča g. dr. Vošnjak najprej o državnem zboru ter omeuja zlasti postave o poaojilnicab, ki aedaj Slovencem marljivo poraagajo, da se izvijajo tujemu kapitalu in oderu- hom. Treba je še le, da vlada bogate hranilnice (aparkasse) priine ter jim zapove, od reaervnili fondov posojLlnicam deuarjev proti malim procentom na razpolaganje dajati. Zatem preide na sedanje volitve rekou: sedaj volimo za deželni zbor v (iradec. Tam ao do sedaj 23 let gospodovali nemški liberalci na škodo kmetom pa Sloveucem. Zrairaj plačujemo vedno večjib doklad v Gradec, dobivamo pa od ondot le alabe poatave. Tako ne sme iti naprej, izvoljen mora biti drug deželni zbor, kder bodo kouservativci in Slovenei imeli večino, kakor na Kranjskem. Tukaj so do laui tudi nemški liberalci razsajali. Toda laui smo jih vrgli in kmalu sklicali abod najodličnejšib mož, da so ae posvetovali. kako kmetski stan rešiti pogina. Sklenolo se jo, delati na to, da se uatavi trganje gruntov, prosto ženitovanje, prevelike dote, nadalejJnje zadolževanje, nezmerno žganjepivatvo ; dalje razgovarjalo se je, kako kmetijstvo povzdignoti, o prikiadab, pristojbinab, davkarskih eksekutorjib, ceneji soli za živino itd. Ker na Štajerskom kmet v jednakih in deloma še hujšib razmerab živi; zato je treba liberalce pri volitvah, kder le mogoče, spodrinoti. Zlasti Slovenci uaj volijo le svoje ljudi, domoljudne može. Tedaj bode tudi v narodnem oziru na bolje a!o, kakor na Kranjskem. Volite torej le značajucga, neouiahljivega Slovenca v rTiadec. |Živijo!J G. Trček predlaga. uaj zbrani svojemu izvrstuemu, velezaslužneinu poslaucu gosp. dr. Vošnjaku izrečejo avojo priarčuo zabvalo in popolno zaupanje. Narod pritrdi z navdušenim živijo-klicanjem. Predsetliiik g. Vršec poroča potem, da so domoljubi treh okrajev : brežiškega, kozjanskega in sevniškega, akleuoli, sedanjega poslanca (Snideršiča) ne več za kandidata postaviti, ker je Sloveucpm pred volitvami dano bosedo v Gradci prelomil, ter k uemškim liberalcem potegnil. Da se nani kaj takšnega zopet ne zgodi, na- svetujem novega kandidata, moža, ki naše okraje, naše potrebe dobro pozua, ki je sedaj popolnem neodvisen pa tudi voljeu nas zastopati v Gradci, to je naš bivši okrajiii komisar, sedaj umirovljeni ceaarski svetovalec g. Jermau' |Gromovito živijo zadoni.] G. Jerman razlaga potem svoje politične miali. Pravi v gladkej sloveuščini: mnogo domoljubov mi je ponudilo, tukaj za poslanca v Gradee oglaaiti se. Voljen aem častnemu pozivu uatreči, ker imam sedaj časa dovolj, sem neodvisen in tudi ao mi razmere tukaj znane, ker sem mnogo let alužboval in. prepotoval te okraje kot okrajni kornisar. Ako me izvolite, vedite, da se držim in bodem držal narodno-kouservativne atranke ter prizadeval rane celiti, katere je nemško-liberalna atranka vsekala Sloveucem pa kmetskim ljudem. Oni so muogo žalili versko prepričanje Ijudatva. Jaz ae bodem temu upiial in zahteval zlasti, da ae nedclje in prazniki svetijo in delavcem potrebni počitek privošči. V šolskih zadevah reeem, da se otroci preoblagajo v šolab a predmeti. Tako se pa zauemarjajo glavui predmeti in pogosto otroci naposled prav čitati in pisati ne znajo. Učitelji temu niso krivi, ampak novi šolski red, od liberalcev upeljan. Tudi sem zoper čiato nemške šole za slovensko deco. Slovencem treba alovenskih šol, kakor Nemcem nemškib. 0 takšnih šolah. kder alovensko deco v tujem, še nepoznanem nemakem jeziku poučujejo, da se sledeča prispodoba povedati: na mizi atoji skleda polna dobre jedi, nemški otrok ima žlico v rokab, alovcnskenra pa dajo nož in kos lesa, naj si žlico naredi; preden ai žlico izreže, najedel ae je nemški otrok uže do aita. Splob Slovenec naj ima slovenske šole pa v zadujih letih se naj uči nemški jezik s pomočjo aloveiiskega. [Dobro]. Volilni red je kmetom krivičen, a le mestom ugoden, ta sedaj komandirajo in sebi v koriat vse obračajo. Občine so s posli preobložene in župani ao dostikrat pravi trpini. Zahteva ae od njih. česar se niso učili. Zato jim treba pisačev, kar zopet denarjev stane. Domovinska postava je tudi slaba. Naj bi ae prenaredila. da občine nebi plaeevale za tištimi, ki ae kam preselijo pa nbožajo; blapci, dekle, delavci itd. bi naj tam, kder ao 10 let služili, dobili domovinsko pravico, da jih nebi na stare dni rojstnej občini dopošiljali v oskrbovanje. Okrajni zastopi bi se naj celo odpravili ali vsaj prenaredili. Doklade občinske, okrajne in deželske so uže močno napete in akoraj vae ae nalaga grimtnim poseatnikom. Vse to so nemški liberalci zakrivili in še posebno kmetske ljudi v dolgove in kremplje oderuhov spravljali. Naredili so postave ptičem, ribam, rakom in zverjadi v obrambo, na obrambo kmetskega stanu pa še mislili niso. Tci i se more koiiec storiti, če pri volitvah povsod apodrinemo nemške liberalce in jihove kamlidate. To ao moje misli v političnib rečeh in če me izvolite za svojega poslanca stnete prepričani biti, da ae bodem vaelej tega alovenakega, narodnega in konservativhega prograrna držal. [Dobro, dobro, živijo.] G. grajšcak Lenček priporočuje zatem v iskrenih besedab izvoliti g. Jermana, ter na to uže sedaj pri odbiranji volilnib mož gledati. Slovenci naj trdno vkup držijo, kakor zvezane šibice. Vsako posebej kdor bodi prekrhne, vseh pa nibče ne more. Bodimo torej složui, spodrinimo, izbacnimo povsod narodne izdajalce, Judeže, nemškutarje iu volirao v Brežicah eno glasno cesarskega svetovalca gosp. Jermana. [Predlog se sprejme enoglasno in navdušenim živijo-klicanjem.] Predsednik <r. Vršec aklene zatem zborovanje, ki je itak uže čez dve uri trajalo, v krepkih besedab izražajoč željo, da povsod zmagajo Slovenci! Ta volilni sbod je res bil sijajen. Hvala in slava vsem, ki so pripomogli k tolikemu uspehu. Zastopani bili so vsi trije okraji. Sedaj narod ve, kako imenitne so bližnje volitve, ou spoznava, da mu je treba značajnega Slovenca poslati v Gradec, zvedenega pa tudi zgovornega moža. In vse te lastnoati najde v osebi g. Jermaiia in zato ga bode tudi volil. Bog živi bodočega poslanca slovenskega g. Jermana ! Vrli Smarijčani počastili ao zbrane a telegramom: alava gospodom govornikom, borečim se za svete pravice naše; bivši podsredniški kaplan pa: VrliPodsredjani in vsi zbrani Slovenci, ravnajte sepo zlatib beaedah govoruikov. A.škrc!