Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (15/26 °C) in soboto (18/27 °C) bo pretežno sončno, v nedeljo (18/29 °C) možne plohe. Četrtek, 27. julija 2017 številka 30 | leto 64 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l 50 ■u-t ifo :o Spet odlična Janja Po uvodnih dveh zmagah v svetovnem pokalu si je osemnajstle-tna športna plezalka Janja Gar-nbret na svetovnih igrah, ki jih letos gosti Vroclav, 23. julija priplezala srebrno medaljo v težavnostnem plezanju. To je bil pre-mierni nastop Janje na olimpijskih igrah za neolimpijske športe. Domen Škofic in Mina Mar-kovič sta osvojila peto oziroma sedmo mesto. Športnoplezalna karavana se sedaj vrača v svetovni pokal v težavnosti, naslednja tekma je že konec tedna - 28. in 29. julija v francoskem Brianconu. Na sliki Janja Garnbret, Mina Marko-vič, Domen Škofic in selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren. a TAKO mislim Toplota bo občutno dražja Industrija bo po novem plačevala od 20 do 30 odstotkov višjo ceno, gospodinjstva pa od 10 do 15 odstotkov Mira Zakošek Pogovori med vodstvi Holdinga Slovenskih elektrarn in Termoelektrarne Šoštanj ter delovno skupino, ki so jo imenovali, še vedno potekajo, vendar po besedah župana Mestne občine Velenje in predsednika ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje Bojana Kontiča, ne gre več brez povišanja cen toplotne energije uporabnikom. Zato so na svetu ustanoviteljev sprejeli sklep, da uporabnikom toplotno energijo od 1. avgusta pod- ražijo, in sicer jo bodo industriji prodajali po nabavni ceni v višini 17,25 evra, kar pomeni 20- do 30-odstotno povišanje. »Kar se tiče individualnih potrošnikov, pa se s HSE pogajamo o neke vrste subvenciji, zato bomo tem uporabnikom dvignili cene med 10 in 15 odstotki,« pravi Kontič, ki ob tem dodaja, da so od 1. maja, ko je TEŠ podražil toplotno energijo, uporabnikom pa Komunalno podjetje cene ni dvignilo, za to pokritje iz proračuna zagotovili 300 tisoč evrov. Zdaj teh »rezerv« ni več, zato tudi povišanje cen. Pogovore intenzivno nadaljujejo in upajo, da HSE ne bo vztrajal pri dodatnih podražitvah. Prav tako pa tudi še vedno vztrajajo, da se jim predstavi stroškovno cena toplotne energije na pragu TEŠ, a ta postopek še kar traja. a A p aža Dobrodošla igrala na vodi SUD jodranje surfanje skakalnica gostinska ponudba t „,- M ■ JBIk Vi; , : fr JI -, t, J..... m P® ■ MESTNA OBČINA VELENJE Google Maps: N46.369657 , E15.086780 VJP^^^^NS' /'V/ "fjhjSu www.velenje.si V vrhu nezadovoljstva Mira Zakošek Prav zanimivo je prebiranje statistike, kako živimo v posameznih regijah Slovenije. Pri tem so sicer križ te naše regije. Žal kljub dolgoletnim prizadevanjem in na drugi strani tudi »protiprizadevanjem« v Sloveniji tako še vedno ni prišlo do regi-onalizacije po meri ljudi in tudi naši Saša regiji slabo kaže. Ko se primerjamo z drugimi območji v Sloveniji, smo zato sestavni del velike in zelo raznolike Savinjske regije, ki sega od Sotle ob hrvaški meji do Rinke v Zgornji Savinjski dolini. Vzorec za nas torej ni čisto reprezentativen, a še vedno nekakšen približek dejanskemu stanju. Med različnimi podatki za regijo me je še posebej zbodel tisti, ki govori o zadovoljstvu. Savinjčani (h katerim sodimo torej tudi Šalečani), smo čisto na vrhu, takoj za Pomurci in Korošci - ampak med nezadovoljnimi s svojim tukajšnjim bivanjem. In to kljub temu, da smo med najmlajšimi v Sloveniji (poprečna starost 42,5 let), imamo pozitiven naravni in selitveni prirast, smo pa nekoliko manj izobraženi in zato tudi nekoliko manj plačani, kot znaša slovensko povprečje. Podatki so vsekakor zelo zanimivi, še bolj bi bili, če bi jih lahko nanizala za regijo Saša. Vendar moram priznati, da kar verjamem podatku, ki govori o nezadovoljstvu z življenjem. Ko se pogovarjam z ljudmi, imam namreč pogosto občutek, da se mnogim predvsem dozdeva, da živijo mnogo težje, kot to kaže njihovo dejansko stanje. Kritiziranje (kar je največkrat dobro), predvsem kritizerstvo (kar je skoraj vedno slabo), vse bolj segata v vse pore tukajšnjega bivanja in dobivata prav neprijazne razsežnosti, kljub temu pa je predvsem to vse bolj želena tema različnih pogovorov. Prave informacije že dolgo niso več, kje se je kaj lepega in dobrega zgodilo, ampak ravno nasprotno. Da ne bo pomote, ne navijam za nekritično sprejemanje našega družbenega in drugega dogajanja, ampak za vsaj malo bolj prijazen vsakdan, pospreml-jen tudi s prijaznim pozdravom in nasmehom, ko pridemo na delo, se srečamo na ulici ali kje drugje. Brez opravljivih besedovanj, ki smo jih včasih radi pripisovali predvsem zagrenjenim ter-cialkam, danes pa so najpogostejši del besednjaka ne le mestnih in vaških klepetulj, ampak »finih dam in gospodov,« ki bi jim, kot vsem nam, tudi malo več samokritike ne škodilo. So res vedno in povsod vsega krivi drugi, mi sami pa nikoli? Naj bo naše vodilo raje, da je dan izgubljen, če v njem vsaj nekomu nismo polepšali kakšnega trenutka - pa ni treba le enemu. Verjemite, to prinaša zadovoljstvo njim in osrečuje tudi nas. Znanstveno dokazano! Tako nam bo gotovo uspelo iz kritizer-jev zlesti med kritike in med tiste, ki v naši državi kažejo do svojega bivanja vsaj kanček več zadovoljstva. Bolnica dočakala odložitev združevanja Topolšica, 25. julija - Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v ponedeljek povedala, da je podpisala predlog, da se rok za združevanje Bolnišnice Topolšica s celjsko bolnišnico preloži do konca leta, saj je projekt zelo zahteven in bo treba napraviti celovite korake. Predvideno je namreč bilo, da bo ministrstvo za zdravje do poletnih počitnic vladi posredovalo predlog za združitev bolnišnic. V. d. direktorja Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli je takšno odločitev že dlje časa pričakoval glede na vse, kar so za zdaj pripravili in ponudili. Ocenjuje, da je stvar bistveno bolj kompleksna, kot so sprva menili na ministrstvu, in da to zahteva korenito spremembo celotnega zdravstvenega sistema, načina plačevanja in organizacije. »Ko se bodo te stvari uredile, so potem takšne opcije izvedljive,« je danes dejal Šorli, ki pa se mu tudi rok do konca letošnjega leta ne zdi dovolj dolg. Osebno meni, da je najprej treba narediti nacionalno mrežo, nato pa se lahko stvari naprej oblikujejo. »Delati neke izolirane posege znotraj te mreže bo destabiliziralo sistem, ki trenutno deluje,« opozarja. a as Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si ■ Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 27. julija 2017 (r. LOKALNE novice Zanimanje za novogradnje raste Na novo opremljene vitrine Podjetniškega centra Standard Velenje - Vitrine Podjetniškega centra Standard so na novo opremili. Občankam in občanom ter obiskovalcem želijo predstaviti aktivnosti mestne občine Velenje, prikazati produkte in storitve uspešnih lokalnih podjetij, odpreti pogled v programe in člane SAŠA inkubatorja, predstaviti javne zavode in mestni marketing ter navdušiti s ponudbo Centra ponovne uporabe. Želijo si, da bi vitrine (25 vitrin v dolžini 100 metrov) že na prvi pogled pripovedovale uspešne zgodbe Velenja. EU kartica ugodnosti za invalide Ljubljana, Velenje - Julija je bila uveljavljena sprememba Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, kar je vplivalo na sprejetje dveh podzakonskih aktov. Eden od njih je Pravilnik o EU kartici ugodnosti za invalida. Z njo bodo lahko invalidi v državah EU uveljavljali posebne komercialne popuste v prometu, turizmu, kulturi, športu, prostem času in druge popuste, ki so jim na voljo v posameznih državah. Vlogo za kartico lahko upravičenci na posebnem obrazcu vložijo na kateri koli upravni enoti, ob tem je treba priložiti barvno fotografijo. Druga sprememba v invalidski zakonodaji pa je spremenjen Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvi vozila, ki širi nabor prilagoditev vozila iz sedanjih 33 na 54 prilagoditev. a mkp Le eno stalno in eno začasno bivališče Velenje - Lani julija sprejeti Zakon o prijavi prebivališča bo začel veljati 13. avgusta letos. Pomembnejša sprememba, ki jo prinaša, je, da bo državljan Slovenije ali tujec s stalnim dovoljenjem za prebivanje lahko imel le eno stalno in eno začasno prebivališče. Do sedaj je namreč lahko imela oseba več začasnih prebivališč. Tudi tujec z začasnim dovoljenjem za prebivanje bo lahko imel le eno začasno prebivališče (prej jih je lahko imel več). Postopek ugotavljanja začasnega prebivališča bo po spremembi zakona možen tudi za državljane Slovenije (do sedaj je bilo samo za tujce). Nadzor nad izvajanjem zakona bodo opravljale upravne enote in občinsko redarstvo, ki s tem postajajo prekrškovni organ. a mkp V MO Velenje kar 300 hektarov stavbnih zemljišč - Na vseh gradnja še ni mogoča - Na MO Velenje bodo še naprej komunalno urejali področja za nova naselja Svit rešuje življenja Celjsko - Program Svit, ki odkriva predrakave spremembe in preprečuje nastanek raka na debelem črevesu in danki, rešuje življenja, vendar samo tistim, ki se ga udeležijo. Na Celjskem je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje odzivnost na povabilo v program Svit 63-odstotna, na ravni države 64-od-stotna. Najvišja odzivnost med 33 občinami na celjskem je v občinah Radeče, Šmartno ob Paki, Tabor in Braslovče, najnižja (pod 60 odstotki) v občinah Kozje, Dobje, Bistrica ob Sotli, Rogaška Slatina in Rogatec. Lani so v celjski regiji s pomočjo nacionalnega presejevalnega programa odkrili 45 primerov raka na debelem črevesu in danki, pri 397 posameznikih pa so odkrili in odstranili predrakave spremembe, polipe. a mkp Prenavljajo župnijo sv. Jošta Paški Kozjak, 30. avgusta - Župnija svetega Jošta stoji na vrhu Paškega Kozjaka, kjer se stikajo občine Velenje, Mislinja in Dobrna. V teh dneh so prenavljali notranjost župnijske cerkve. Dela so končana. V nedeljo, 30. julija, bo ob 16. uri prenovljeno cerkev blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek z duhovniki. Istočasno se bodo s priznanji zahvalili vsem, ki so pripomogli k obnovi župnišča. Sledilo bo druženje v dvorani nekdanje podružnične šole, ki stoji tik ob cerkvi. a bš Tudi letos učencem podarjajo zvezke Velenje, 19. julija - Mestna občina Velenje bo že četrto leto zapored vsem učencem velenjskih osnovnih in srednjih šol ob začetku novega šolskega leta podarila zvezke. Učenci prve triade in srednješolci bodo prejeli tri zvezke, drugi pa po pet zvezkov. Letošnje naslovnice krasi družina prijaznih deklic Kalin-kies, ki jih je ustvarila Velenjčanka Neja Kaligaro. Kalinkies so obiskale Velenjski grad, jezero, promenado, Muzej premogovništva Slovenije, Titov trg in Pikin festival. MO Velenje želi s podarjenimi zvezki prispevati k zmanjševanju stroškov družinskega proračuna in tako staršem finančno olajšati vstop otrok v novo šolsko leto. Bojana Špegel Velenje, 18. julija - V času krize je zastala tudi gradnja individualnih hiš, sedaj pa na Mestni občini Velenje opažajo, da interes za to gradnjo spet raste. Zato nas je zanimalo, ali imajo tisti, ki iščejo parcele, sploh kaj izbire. Velenjski podžupan Peter Dermol nam je povedal, da je možnosti za gradnjo na dobrih parcelah veliko, občina pa bo še naprej komunalno urejala območja, kjer bodo v prihodnosti zrasla nova naselja hiš. Po evidencah Mestne občine Velenje je trenutno 300 hektarov zemljišč, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča, kar je prvi pogoj za spremembo v zazidljivo parcelo. »To so zemljišča, na katerih najdemo tudi parcele, ki so velike 400 in manj kvadratnih metrov pa zemljišča, ki ležijo na območjih, za katera še nimamo sprejetih vseh prostorskih aktov in dokumentov. Nekaj je težko dostopnih ali celo nedostopnih. V tem trenutku pa je v občini zagotovo 50 hektarjev stavbnih zemljišč, na katerih se lahko gradnja začne takoj. Za vsa ostala bomo morali še urediti dokumentacijo ali komunalno infrastrukturo,« nam pojasni Peter Dermol. V KS Škale-Hrastovec 30 parcel Investitorjem je dobrodošlo, če imajo ob nakupu parcele že urejeno komunalno infrastrukturo. Zato se je občina tudi odločila, da je komunalno uredila sončno območje v KS Škale-Hrastovec, kjer je skupaj 30 parcel. 11 jih središča Vinske Gore vodi proti Prelski. »Tam bo vsaj 50 parcel, od tega jih bo v lasti MO Velenje okoli 20. Lani smo do dela tega območja že speljali nov mestni vodovod, v naslednjih letih pa bomo to območje opremili tudi s preostalo komunalno infrastrukturo. Prav tako želimo omogoči- je bilo v lasti občine, tri so doslej že prodali. »Zanimanje za nakup parcel spet raste. Pozna se, da kriza popušča, da je v Velenju upadla brezposelnost in da so tudi banke postale bolj odprte v odobravanju kreditov,« še doda naš sogovornik. Tudi zato bodo nadaljevali komunalno urejanje območja, ki leži ob cesti, ki iz ti nakup parcel in izgradnjo hiš na območju Lipe, na vzhodnem in zahodnem delu tega zaselka med Gorico in Bevčami. Tam bo okoli 30 parcel. Zagotovo pa je velik potencial tudi Zlati grič, območje nekdanjega sadovnjaka nad zimskim bazenom. Prostorski akti za to območje še niso sprejeti, za zdaj tam gradnja še ni mogoča. Ko bodo, pa bo to še eno od območij, ki bo namenjeno individualni gradnji.« Ob tem podžupan doda, da gre v primeru Zlatega griča za »tek na dolge proge«, saj bodo območje morali najprej komunalno opremiti. Do takrat bo minilo še nekaj let. »Naš interes ni, da naenkrat pozidamo vsa prosta zemljišča, želimo si, da se nova naselja širijo spontano. Želimo pa si več prebivalcev, večjo kupno moč. To sodi tudi v strategijo razvoja MO Velenje.« Tri prijave za nakup parcel v Stari vasi Zagotovo so novogradnje povezane tudi s priložnostmi za delo. Do konca letošnjega avgusta bo v Stari vasi komunalno urejeno območje bodočega tehnološkega parka. Mestna občina Velenje je objavila javni razpis za prodajo parcel v njem. In kakšen je bil odziv? »Z veseljem ugotavljamo, da je prvi razpis zaključen. Nanj so se prijavili trije potencialni investitorji. Izbor je že bil narejen, v kratkem bomo z njimi podpisali pogodbe. Lahko rečemo, da bodo v roku enega leta na tem območju že stale prve proizvodne hale,« nam je še povedal podžupan. Savinjsko-šaleška naveza Med znanim še vedno preveč neznank Politiki čez mejo - Delo čaka - Unior dobi hčerko - Zamenjali bodo zemljo Meja med Slovenijo in sosednjo Hrvaško se še kar ni »ustalila«, kot tudi nesrečni teran ne. Pri obeh je udeležena Evropa, ki pa prepogosto pravi: sporazumite se sami. Če bi to šlo, ne bi iskali njene pomoči! Kljub mejnim in vinskim nejasnostim bo tudi letošnje poletje veliko slovenskih politikov letovalo na hrvaški obali. Seveda ne zato, da bi preučevali razmere, ki nas ločujejo. Tam je pač lepo, pa čeprav jim bodo morda ponudili istrski teran. Morda bodo kje zavili tudi v trgovino »našega« Mercatorja. Sicer pa Slovence kljub dopustniški vročini že »moti« načrtovano vrednotenje nepremičnin, ki bo osnova za zakon o davku na nepremičnine. Slednje breme bo morala vzeti na svoja ramena nova vlada. Tako bo jeza ljudi razdeljena na dve vladi. Ali pač ne, bi rekli privrženci sedanje. A vsaj nekaj je vendarle znano: referendum o drugem tiru bo v nedeljo, 24. septembra, ko (po nekaterih koledarjih) goduje Nada. Nade o uspehu gojita obe strani. Pa še za nekatere se je zgodilo najpomembneje: dvignili so najnižje plače delavcem v javnem sektorju. Kakšnega eksotičnega letovanja si ravno ne bodo mogli privoščiti! In ko so eni na dopustu, v nekaterih uspešnih podjetjih še kar iščejo delavce. Takih, ki so že ali še bodo zaposlovali, je kar precej tudi na našem območju. V Gorenju, preboldskem Odelu, nazarskem BSH, ljubenskem KLS, v nekaterih konjiških družbah in še kje. In čeprav je tudi na seznamu brezposelnih v naših zavodih za zaposlovanje še veliko ljudi, marsikje že težko najdejo take, ki bi res popri-jeli za delo. Je pa tudi res, da so še tudi podjetja, v katerih se zaposleni bojijo, da bi delo izgubili. To ne velja za zreški Unior, čeprav naj bi tu prišlo do nekaterih sprememb. A njihov program Turizem še ne bo »šel po svoje«, čeprav o prodaji že dolgo govorijo, zaradi dobrega gospodarjenja Uniorja pa se jim zdaj ne mudi. Na izredni seji skupščine bodo le odločali o tem, da se program Turizem »preoblikuje« v novo družbo Unitur z omejeno odgovornostjo. Da torej postane hčerinska družba Uniorja, d. d. Pomembnega dela so se lotili v Celju: začeli so sanacijo zemljine pri vrtcu Hudinja. Znano je, da je ta močno onesnažena, zato bodo tudi ukrepi zelo resni. Vrtec je zaprt, izbrana družba bo v mesecu dni odstranila dobrega pol metra zgornje plasti zemlje (odpeljali jo bodo na začasno odlagališče, kjer jo bo z odvzemom vzorcev »ocenilo« velenjsko podjetje Erico), nato pa bodo položili zaščitni sloj, da preprečijo pronicanje težkih kovin iz zemlje, in na to nasuli 30 centimetrov neoporečne zemlje. Ves vgrajeni material bo moral imeti ustrezne certifikate. Težave z zemljino pa nimajo le pri tem vrtcu na Hudin-ji, tudi drugje. Rešitev je mogoča s »pranjem« onesnažene zemlje, kar ponuja tehnologija enega od domačih podjetij; ta bi po njihovem mnenju bila za celjske vrtce primerna rešitev. Ali se bodo Celjani za druge vrtce odločili za to tehnologijo ali ne, ne vemo. Celjska občina pa se, tudi v povezovanju s tujino (tudi v okviru evropskega projekta ReSites), loteva še preureditev območja stare Cinkarne. Za popolno ozdravitevonesnažene zemlje jo vsekakor čaka še veliko dela. Vse pa v tem poletnem času le ni tako »zaskrbljujoče«. Tudi v Celju in na Celjskem se vrstijo različne poletne prireditve. Poletni večeri v Rogaški Slatini bodo trajali vse do 2. septembra, ta čas se bo zvrstilo veliko koncertov znanih skupin. Nastopi bodo na Evropski ploščadi, v paviljonu Tempelj ter celo v hotelu Aleksander. Pod streho pa so v tem zdraviliškem kraju že spravili gala prireditev Anin ples. V Muzeju na prostem v Rogatcu pa so tradicionalno na predzadnjo soboto julija pripravili že 19. likof na taberhi. V pravi »nekdanji vasici« s starimi objekti na tej etnološki prireditvi prikažejo stara kmečka opravila, predvsem ves postopek nekdanje mlačve: tako s cepci, z ročno mlatilnico in tisto na »gepl«. Ob tem pa še veliko drugega. Pa še to: ob različnih krožiščih, ki jih zadnji čas urejajo po raznih krajih, bo še enega dobilo tudi Celje. Nekateri pravijo, da bodo dobili trgovsko krožišče. Uredili ga bodo namreč na Dečkovi cesti, ob kateri bo nastal še en trgovski center. In plačal ga bo tudi trgovec sam. Ker sredi krožišč marsikje postavijo kak simbol, nekateri predlagajo, da bi glede na lastnika tu lahko postavili lovca. Oziroma jagra! a k ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 27. 7. 2017, barve: CM K, stran 3 AKTUALNO 3 to je treba še nadgraditi 27. julija 2017 "^AS Velenje je lepo, Že v prejšnji številki smo objavili nekatera mnenja opozicijskih svetnikov, tokrat objavljamo še drugi del Mira Zakošek Kako ste zadovoljni z opravljenim delom v letošnjem prvem polletju? Franc Sever (vsi v isto smer Sever): »V prvem polletju nisem najbolj zadovoljen z opravljenim delom. Vse preveč je politiziranja brez primerne vsebine in argumentov. Verjetno je vzrok v tem, ker je veliko oseb prvi mandat v mestnem svetu in so mnenja, da se politični glasovi dobijo na osnovi nasprotovanja in všečnega govorjenja. Tudi sama sprememba Poslovnika se mi ni zdela smiselna.« Erika Roškar Kljun (samostojna svetnica): Z opravljenim delom v letošnjem prvem polletju, gledano z vidika mestnega sveta, ne morem biti popolnoma zadovoljna, saj so bili vsi zelo dobri predlogi opozicije preglasovani. Včasih imam občutek, ko opazujem glasovanje pozicije, da jih vodi nekdo od drugod in jim sugerira, za kaj morajo dvigniti roke in za kaj ne. To je za Velenje zelo slabo.« Vid Glinšek (samostojni svetnik): »V zadnje polletje je bilo vloženega veliko truda in energije. V mestnem svetu smo obravnavali pomembne vsebine, za katere v nekaterih primerih nismo našli skupnega jezika. Menim, da sem v mestni svet dobro prenašal glas svojih volivcev, v tem vidim tudi največje poslanstvo funkcije mestnega svetnika.« Na kaj ste najbolj ponosni? Franc Sever: »Ponosen sem lahko, da sem v več mandatih dobro spoznal delovanje lokalne skupnosti in njene pristojno- sti. Tako vem, da se vse ne more takoj realizirati, kot bi bilo treba in želijo določeni občani. Vse je treba najprej pretehtati, načrtovani in zagotoviti sredstva.« Erika Roškar Kljun »Vsekakor na mojo družino! Posebno še na mojega sposobnega in pridnega moža, ki mi je v življenju največja opora na vseh področjih. Sreča mojih hčera je moj življenjski Franc Sever moto in za to si prizadevam, odkar sta na svetu. V Velenju sem ponosna na vse ekipe mladih (in manj mladih) strokovnjakov, ki skrbijo, da je v našem mestu lepo živeti. Poleti človeku skoraj ne bi bilo treba iti na dopust ven iz Velenja, toliko lepega in zanimivega se dogaja, in to že vrsto let. Velenje je zelo lepo mesto in srčno rada ga prepešačim, kadar mi čas to dopušča. Seveda velja pohvala tudi našemu županu Bojanu Kontiču in dosedanjim mestnim svetnikom.« Vid Glinšek: »Najbolj sem ponosen, da sem kot eden najmlajših svetnikov vseskozi kritično in vestno opravljal svojo funkcijo opozicijskega svetnika. Vesel sem vseh odzivov svojih vrstnikov, po- sebej pa odzivov starejših ljudi, ki verjamejo v nas mlade. Veliko mi pomeni tudi to, da se vse več ljudi odloča vzpostaviti stik z mano.« Kaj se vam zdi v Velenju dobro rešeno? Franc Sever: »Vse, kar je brezplačno, je za občane dobro. Tega je kar veliko, saj se pomaga tistim občanom, ki so pomoči Erika Roškar Kljun potrebni. Za vse pa nikoli ne bo vse dobro rešeno. Ko bi bili vsi z vsem zadovoljni, bi bilo nekaj narobe z nami in ne s sistemom.« Erika Roškar Kljun: »Moti me več zadev. Najprej politika priseljevanja in posledično dejstvo, da na sprehodu skozi mesto skoraj ne slišiš več slovenske besede. Vse več je pokritih žensk in to je zelo slabo za celotno domovino, ne samo Velenje. Ne morem si predstavljati takšne prihodnosti, ki se zadnje čase nakazuje z vso silo. Pri tem imam v mislih tudi odprte roke, ki so jih mestni svetniki pokazali za priseljence iz arabskih držav. Menim, da je izjemno pomembno, da se na vseh področjih okrepi domoljubje do naše prelepe domovine Slovenije, ki smo si jo priborili v času osamosvojitvene vojne, seveda nekateri s figo v žepu, kar se danes močno čuti in vsi trpimo posledice.« Vid Glinšek: »Velenje kot mesto je zelo urejeno. Lepo se razvija tudi plaža ob Velenjskem jezeru, pohvaliti pa moram tudi letošnjo ureditev parkiranja ob njej. Imamo srečo, da je med nami Vid Glinšek še veliko prostovoljstva, posledično imamo veliko dobrih društev oziroma kakšnih drugačnih organizacijskih oblik, ki temeljijo na prostovoljnem delu. Letos smo bili pri gozdnem požaru na Vodemlji priča odlični organiziranosti gasilcev Šaleške doline, državnem tekmovanju čebelarjev krožkarjev Slovenije, Mc udarnik je lani prejel naziv naj prostovoljskega projekta Slovenije in še bi lahko našteval. Veseli me širok nabor ostalih društev, ki so zaslužni za ogromen prispevek k boljšemu bivanju v naši občini.« Kaj pa bi želeli spremeniti? Franc Sever: »Spremeniti je pa potrebno še veliko. Če samo sle- dite mojim pobudam, boste hitro ugotovili, da zagovarjam enakovreden razvoj mesta in podeželja. Na območju Vinske Gore še vedno nimajo vsi neoporečne pitne vode. Gradnja pločnika - kolesarske poti iz Velenja proti Vinski Gori - se še ni začela. Prav tako tudi ne proti Doliču.« Erika Roškar Kljun: »Moj mandat je skrajšan za dobro leto, saj sem v mestni svet prišla na mesto gospoda Franja Bartolca, šele januarja 2016. Menim, da sem v tem času s svojimi nastopi prispevala že veliko dobrih idej. Ena od njih je bila, da na jezeru naredimo velenjsko atrakcijo, tako imenovane Pojoče fontane, kot jih ustvarjajo sedaj že skoraj v vsakem večjem mestu po Evropi. So prostor, ki ga turisti obvezno obiščejo. Agencije obisk pojočih fontan organizirajo po navadi ob koncu izleta, da potniki ohranijo čim lepši vtis o potovanju. V Velenju manjka ograjen prostor za mestne psičke, kjer bi jih lastniki lahko izpustili in bi se kužki igrali med seboj. Na travniku pod Herbersteinom, točneje v delu, ki je v lasti cerkve, sem govorila s sprehajalko psa, ki mi je povedala, da bi se cerkev s tem strinjala, treba je najti le konsenz z občino. V zadnjem času sem imela priložnost spremljati problematiko bolnišnice Topolšica in ob odnosu države do tega vprašanja sem ogorčena. Predvsem si mojo domovino in tudi moje drago Velenje predstavljam kot deželo, ki jo vodijo strokovnjaki, in to vrhunski tako po znanju kot plemenitem značaju. Ljudje imamo dovolj politikov, ki se vpletajo v vse sfere našega življenja, ob tem pa ne pokažejo niti znanja niti značajske plemenitosti. Vid Glinšek: »Želel bi si, da Velenje postane zanimivo za podjetja, ki ustvarjajo višje profilirana delovna mesta. V čim krajšem možnem času je treba urediti dobro cestno povezavo do Velenja in obnoviti lokalne ceste, kot so jih na primer v Šoštanju.« Kaj bi še radi postorili do konca mandata? Franc Sever: »Ker sem svetnik brez politične stranke, je težje izvesti neke projekte, ker o vsem odloča večina. Priznati pa moram, da se kljub enemu glasu upoštevajo moji argumentirani predlogi pri večini v mestnem svetu. Želel bi, da bi se nadaljevala gradnja vodovoda v Vinski Gori in tudi drugih odročnih krajih, kjer je to možno. Lepo bi bilo, če bi se lahko ob koncu mandata peljal v Velenje s kolesom po pločniku - kolesarski poti. Verjetno so to le pobožne želje, ker je projekt odvisen tudi od države.« Erika Roškar Kljun: » Na prelepem travniku pod Herberste-inom ne more stati niti nakupovalni center niti džamija. Če bi bila županja tega mesta, bi to mesto preuredila v vrhunski park, skupaj z neurejenim gozdom, ki bi postal prelep drevored s prostorčki za druženja, seveda pod budnim očesom skritih kamer, saj vemo, da je v Velenju veliko ljudi, ki ne marajo, da je mesto lepo, in razbijajo npr. stekla na lepi velenjski promenadi. Prostor pod Herbersteinom bi pod mojim vodstvom postal vi-linski kraj, ob pogledu na katerega bi mimo vozeči in mimoidoči rekli samo: Vau, to je najlepše mesto v Sloveniji! Vid Glinšek: »Do konca mandata bi rad konstruktivno sodeloval pri projektih, ki vodijo k želenim spremembam in omogočajo razvoj Velenja v pravo smer.« r Mnenja in odmevi Odgovor Mestne občine Velenje na izjavo svetnika Mateja Jenka o netransparentnosti in nesmiselnosti projektov v Našem času z dne 20. julija 2017 Svetnik Mestne občine Velenje Matej Jenko v Našem času, ki je izšel 20. julija, piše med drugim o netransparentnosti, nesmiselnosti in nesmotrnosti projektov Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, daljinsko ogrevanje občinske stavbe, prireditveni prostor in prireditveni oder ob Velenjskem jezeru. Njegove trditve izpodbijamo v celoti, v nadaljevanju pa navajamo argumente za to. Kohezijski projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini - celo primer dobre prakse Projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini je bil na podlagi projektantskih ocen v letih 2007-2011 ocenjen na 34,6 mio ev-rov brez DDV oz. 41,5 mio evrov z DDV, v takšni višini je bila podana vloga za pridobitev evropskih sredstev in nato pridobljena odločba o sofinanciranju. Na osnovi izvedenih javnih razpisov za izbor izvajalcev so bile dosežene nižje pogod- bene vrednosti za gradnjo, skupaj v višini 29,43 mio evrov brez DDV, saj so se v tem času razmere v gradbeništvu spremenile. Realizirana vrednost je ob zaključku projekta znašala 29,12 mio evrov brez DDV oziroma 35,49 mio evrov z DDV. V sklopu projekta je bilo med drugim zgrajenih tudi 43 km vodovodnega omrežja, kar je po pogodbeni vrednosti znašalo 14,1 mio evrov brez DDV. Realizirana vrednost pa je znašala 13,9 mio evrov brez DDV. Torej je bil projekt realiziran za nižjo vrednost, kot so bile podpisane pogodbe z izbranimi izvajalci del, kar kaže, da je bil projekt dobro nadziran in voden. S pomočjo evropskih sredstev za izvedbo tega projekta so občine lastnice komunalne infrastrukture s Komunalnim podjetjem Velenje v zelo kratkem časovnem obdobju realizirale vse nujno potrebne novogradnje in obnove vodovodnega omrežja, da imajo danes prebivalci Šaleške doline kvalitetno in zanesljivo vodooskrbo. Tehnično in tehnološko je bil projekt kontroliran in preverjen tudi na evropski komisiji JASPERS. Projekt je bil transparentno voden, kar je bilo ugotovljeno med drugim tudi z revizijo Urada RS za nadzor proračuna. Projekt je bil v slovenskem prostoru že večkrat nagrajen in iz- postavljen kot primer dobre prakse. Izvedene investicije za zagotavljanje varne in nemotene vodooskr-be v naslednjih 50 letih je bilo v Šaleški dolini v vsakem primeru nujno potrebno realizirati, pri čemer so za realizirano skupno vrednost 29,12 mio evrov brez DDV vse tri občine Šaleške doline iz svojih proračunov zagotovile samo 5,4 mio evrov brez DDV (MOV 3,7 mio evrov, Občina Šoštanj 1,0 mio evrov in Občina Šmartno ob Paki 0,7 mio evrov). To pomeni, da so občine za vsakih 100 evrov vloženih sredstev v investicijo iz občinskih proračunov prispevale le 18,5 evra. Projekt daljinskega hlajenja občinske stavbe - učinkovit V letih 2015 in 2016 smo na svetniška vprašanja Mateja Jenka in vprašanja, podana na sejah Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin (v času njegovega vodenja tega sveta), vedno posredovali podatke o načrtovanju, tehničnem delovanju in doseganju projektnih kriterijev ter seveda o investicijskih vrednostih projekta daljinskega hlajenja občinske stavbe, ki ga je vodilo Komunalno podjetje Velenje. V sistem daljinskega hlajenja, ki obsega hladilno postajo (ADH01) skupaj s cevnimi povezavami do objekta Titov trg 1 in avtobusne postaje Velenje ter hladilno postajo (HP) v objektu Titov trg 1, je bilo vlože- nih 994.327 evrov brez DDV, od tega Komunalno podjetje Velenje (KPV) 208.386 evrov in 729.142 evrov kredita Eko sklada. Kredit odplačuje KPV iz sredstev najemnine komunalne infrastrukture. Oskrba s hladom po določilih energetskega zakona (EZ-1) spada v energetsko dejavnost distribucije toplote za daljinsko ogrevanje in hlajenje. Za spremljanje vseh stroškov obratovanja in vzdrževanja sistema daljinskega hlajenja je v sklopu dejavnosti KPV PE Energetika odprto svoje stroškovno mesto SM 101002 Dejavnost oskrbe s hladom, tako da so vsi stroški vodeni pregledno in transparentno. Tehnično delovanje in doseganje projektnih kriterijev je v rangu predvidenih podatkov, opredeljenih v potrjenem investicijskem programu za izbrano varianto izvedbe »E«, po kateri je bil sistem daljinskega hlajenja v Velenju tudi zasnovan. Tako nikakor ne moremo reči, da je sistem tehnično neučinkovit. Neutemeljene so tudi trditve o neučinkovitem daljinskem hlajenju občinske stavbe, saj v vseh dosedanjih letih obratovanja od leta 2008 ni bilo nobenih napak pri delovanju sistema daljinskega hlajenja oziroma hladilne postaje v stavbi Titov trg 1. Torej lahko zaključimo, da je daljinsko hlajenje občinske stavbe vsekakor tehnično ustrezno in učinko- vito. Sistem daljinskega hlajenja je tudi cenejši od uporabe klimatskih naprav, ki jih poganja električna energija, pa tudi ekološko je sprejemljivejši. Prireditveni prostor in prireditveni oder ob Velenjskem jezeru Lokacija ob Velenjskem jezeru postaja zadnja leta vse bolj zanimiva za domače in tuje goste. Lani je Velenjsko plažo v poletni sezoni obiskalo več kot 60 tisoč obiskovalcev, letos smo takšen obisk našteli že do sedaj. Na tem območju želimo urediti sodoben prireditveni prostor, s katerim bomo še obogatili dogajanje za obiskovalce. Uredili bomo večnamensko površino, ki bo omogočala izvajanje različnih prireditev, sejmov, tekmovanj, festivalov poleti in tudi pozimi. Letos nameravamo za objekt pridobiti gradbeno dovoljenje. Vrednost projekta je 3,1 mio evrov; v primeru odobritve predvidevamo, da bo operacija sofinancirana največ v višini 1,9 mio evrov. Projekt naj bi bil predvidoma zaključen do pomladi 2019. Poleg ureditve prireditvenega prostora nameravamo ob Velenjskem jezeru zgraditi tudi sodoben in atraktiven prireditveni oder. Gradbeno dovoljenje za oder že imamo, po odobritvi projekta bomo pripravili javnega razpisa za izbiro izvajalca. Oder bo oblikovan kot večnamenski objekt in bo omogočal do- gajanje na prireditvenem prostoru ali na prizorišču nad jezerom. Ob objektu bo tudi poseben pomol na jezeru, ki bo namenjen morebitnim privezom oz. preživljanju prostega časa. Vrednost projekta je 4,4 mio evrov; če bo odobren predvidevamo, da bo operacija sofinancirana največ v višini 2,8 mio evrov. Projekt naj bi bil zaključen predvidoma konec naslednjega leta. Ocenjena vrednost za realizacijo obeh projektov znaša 7,5 mio evrov, od tega ob odobritvi pričakujemo sofinanciranje s pomočjo razpisa CTN v višini 4,7 mio evrov, Mestna občina Velenje pa bo za izvedbo obeh projektov namenila predvidoma 2,8 mio evrov. Z realizacijo zgoraj omenjenih projektov seveda spodbujamo tudi razvoj turizma v naši občini, kar, sodeč po zapisanem, svetnik Matej Jenko tudi pričakuje od nas. Kot kaže, opozicija mestnega sveta ni usklajena, saj v nadaljevanju članka v Našem času svetnik Mihael Leto-nje izrazi željo, da bi se infrastruktura okoli Velenjske plaže čim prej zgradila. Na osnovi navedenih dejstev trdimo, da so izjave Mateja Jenka popolnoma neosnovane, neargu-mentirane in namenjene izključno nizkim političnim namenom ter zavajanju javnosti. Služba za odnose z javnostjo MOV Naš čas, 27. 7. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 27. julija 2017 Najboljši podjetniški talenti prihajajo iz SASA inkubatorja Nagrajene Metka Tratnik, Tamara Sotošek in Anja Rakun Velenje, 19. julij - Družba Celjski sejem je tudi letos objavila natečaj MOS-ovi podjetni talenti 2017 in med prejetimi prijavami izbrala 10 najboljših podjetniških idej. Zmagovalci bodo poleg prestižnega naziva prejeli paket storitev na Mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti (MOS), ki bo septembra potekal v Celju in bo zagotovo odlična promocijska odskočna deska za vstop na trg. Kar tri ekipe, izbrane kot naj podjetniški talenti 2017, prihajajo iz SAŠA inkubatorja. Nagrajene podjetnice so: Metka Tratnik (podjetje V SAŠA inkubatorju z različnimi programi usposabljajo mlade in zagnane posameznike ali ekipe, ki imajo podjetniško idejo ter vizijo. Zainteresiranim nudijo učinkovito podporno okolje za preoblikovanje idej v poslovni model, ki omogoča vstop na lokalni ali globalni trg. Eden ključnih programov SAŠA inkubatorja je Podjetniški trampolin, ki so ga letos izvedli že drugič. V program se je vključilo šestindvajset ekip iz občin SAŠA regije. Udeleženci Podjetniškega trampolina so svoje ideje šest tednov razvijali z vrhun- vanjem ženskih kravat, primernih tako za uspešne poslovne ženske kot tudi za mlada dekleta. Tiesy je fuzija kravate in metuljčka, ki na ženski poudari njeno inovativnost, kreativnost in samozavest. TUDO Tamare Sotošek je široko uporabno modularno pohištvo, ki uporabniku omogoča številne možnosti. Sestav še v tako majhnem okolju lahko prilagodimo trenutnim potrebam in željam. Cilj je bil rešiti problematiko nefleksibilnosti notranje opreme, predvsem majhnih enot. Metka Tratnik se ukvarja z oblikovanjem ženskih kravat. in blagovna znamka Tiesy), Tamara Sotošek (podjetje MODERATO in blagovna znamka TUDO) ter Anja Rakun (podjetje VariusDe-sign in blagovna znamka Sweet dreams). Tamara Sotošek iz podjetja MODERATO se je s pomočjo SAŠA inkubatorja uspešno prijavila tudi na razpis P2L Slovenskega podjetniškega sklada, ki je namenjen mladim podjetjem za razvoj produktov iz lesa, ter prejela 24.956 evrov nepovratnih sredstev. Tamara Sotošek, oblikovalka široko uporabnega modularnega pohištva TUDO skimi mentorji, uspešnimi podjetniki. Najboljših 6 ekip se je predstavilo domačim in tujim investitorjem ter se potegovalo za nagrado Mestne občine Velenje in Kluba podjetnikov SAŠA regije. Med 6 finalisti so bile prav vse tri nagrajenke, Metka Tratnik pa je po izboru občinstva prejela tudi nagrado župana Mestne občine Velenje. Metka Tratnik, ustanoviteljica podjetja in blagovne znamke Tiesy, se ukvarja z obliko- Anja Rakun in Simon Štampar ustvarjata okolju prijazne lesene izdelke. Vzglavniki Sweet dreams Anje Rakun in Simona Štamparja iz podjetja VariusDesign so polnjeni s skrbno izbranim polnilom oblovi-ne lesa cemprina, ki deluje izredno pomirjevalno, saj oddaja prijeten in svež vonj, krepi krvni obtok, zmanjšuje število srčnih utripov, naravno regulira živčni sistem ter skrbi za globok in sproščujoč spanec. Najprej informacijska integracija Z njo bo ERICo stopil na enoten trg Eurofinsa Milena Krstič - Planine Velenje, 19. julija - 1. julij letos predstavlja pomembno prelomnico v delovanju velenjskega inštituta ERICo. Postali so del globalne skupine Eurofins Scientific, v svetovnem merilu vodilnega podjetja za testiranja prehrambnih in farmacevtskih izdelkov ter okoljskih testiranj in tudi enega vodilnih neodvisnih ponudnikov testiranj in laboratorijskih storitev v kmetijski tehnologiji, ge-nomiki, farmakologiji ter podpori kliničnim študijam. Sredi julija so v ERICu začeli intenzivno integracijo v sistem novih lastnikov. Skupina deluje v 39 državah, ima več kot 28 tisoč zaposlenih in 310 laboratorijev. Laboratorij ERICa je njihov šestindvajseti na novo kupljeni v tem letu. »Preden se bomo povsem integrirali v njihov sistem, je treba opraviti kar nekaj aktivnosti. Najprej je na vrsti informacijska integracija. Ta je za nas zelo pomembna. Preko informacijskega sistema bomo ponujali vse Mag. Marko Mavec: »ERICo bo do konca leta popolnoma integriran znotraj poslovnega sistema Eurofins.« naše storitve in tudi mi bomo lahko uporabljali vse storitve, ki jih ponujajo drugi laboratoriji Eurofinsa. Z informacijsko integracijo vstopamo v enoten trg, širimo paleto storitev in jih ponujamo na vseh trgih, kjer je prisoten Eurofins. Za naše produkte so izredno zanimivi zahodni trgi, predvsem analitika kanabinoidov, kajti trenutno smo edini laboratorij v sistemu Eurofins, ki ponuja analitiko te vrste,« pravi direktor mag. Marko Mavec. V > ERICo je ERICu namreč 26. Eurofinsov analizirajo tudi laboratorij, industrijsko, ko' nopljo ter širok kuP|jen letos. spekter polizdelkov in izdelkov na njeni osnovi, denimo živila, prehranske dodatke, kozmetiko. Po informacijski integraciji pridejo na vrsto druge - finančna, poslovni procesi ... V sredo jih je v Velenju obiskala skupina, zadolžena za vzhodno Evropo, in s tem obiskom so se začeli intenzivni koraki v to, da bo ERICo do konca leta v popolnosti integriran znotraj globalnega poslovnega sistema. Začel se je vpis v prve letnike fakultet Ljubljana, 26. julija - Na visokošolskih zavodih so včeraj začeli vpisovati v prve letnike. Vpisati se bo mogoče do 14. avgusta. V prvem roku je bilo na visokošolske programe od 14.833 kandidatov, ki so oddali vlogo, sprejetih 10.899. Na višjih šolah bodo vpisi potekali do 22. avgusta. V primerjavi z lanskim prvim prijavnim rokom so visokošolske prijavno-informacijske službe letos prejele manj prijav. Za 18.167 razpisanih mest na dodiplomske in enovite magistrske študije za študijsko leto 2017/18 so prejele 14.833 vlog, kar je 322 manj kot lani. Tisti, ki v prvem roku niso bili sprejeti na fakulteto, bodo morali počakati na 21. avgust, ko bodo objavljena še prosta mesta. Sam vpis v drugem roku bo potekal od 22. do 29. avgusta, kandidati pa bodo obvestilo o tem, ali so bili sprejeti, dobili najpozneje do 25. septembra. Nekoliko dlje kot vpis na visokošolske programe bo potekal vpis za tiste, ki želijo študirati na višjih šolah. Rok za vpis na slednje je 22. avgust, kandidati pa so morali bili o tem, na katero višjo šolo so sprejeti, obveščeni do torka. Prijave za drugi rok bodo začeli zbirati 28. avgusta. Za študente višjih šol je v novem študijskem letu na voljo 12.572 mest. GOSPODARSKE novice Kako zanesljiv je šesti blok? Šoštanj - V javnosti se je pojavilo kar nekaj vprašanj o zanesljivosti delovanja novega bloka, ki se je v dobrem mesecu dni trikrat pokvaril. Na Holdingu Slovenske elektrarne sicer pravijo, da število okvar na Tešu 6 ni nič neobičajnega, blok pa je bil v obratovanju in proizvodnji elektrike doslej nadpovprečno zanesljiv. Po navedbah HSE je bila povprečna razpoložljivost Teša 6 letos kar 95-odstotna, medtem ko je povprečna razpoložljivost primerljivih termoelektrarn po svetu 92,5-odstotna. Premogovnik prodaja nepremičnine Velenje - Premogovnik Velenje nadaljuje odprodajo naložb in ukinitve dejavnosti, ki niso v povezavi z osnovno dejavnostjo pridobivanja premoga. Prodajajo stanovanja, hiše, garaže in zemljišča v Velenju in Šoštanju. Rok za oddajo ponudb je 31. julij. Še vedno pa prodajajo tudi kompleks vile Široko z zemljišči, stekleno direkcijo, družbo PLP, Športni center Jezero in Avtokamp Jezero. Polzela prodaja premičnine in nepremičnine Polzela, 24. julija - Stečajni upravitelj Polzele Zlatko Hohnjec bo zavezujoče ponudbe za proizvodni obrat, trgovine, opremo in blagovno znamko Polzele zbiral dva meseca. Premoženje se prodaja kot celota, izklicna cena je postavljena pri 2,8 milijona evrov. Varščina je 10 odstotkov izhodiščne cene. Kljub stečaju se proizvodnja v tovarni nadaljuje. Proizvodnja nogavic v Polzeli do konca leta Polzela - Stečajni upravitelj Polzele je že podal predlog za stečaj, sodišče pa mu je dovolilo, da okoli 100 zaposlenih nadaljuje proizvodnjo do konca leta. Tako so se odločili, ker je tekoče poslovanje dobro. Sicer pa je sklep o prodaji tovarne že pravnomočen. Revščina trka na vrata upokojencev Število oseb pod pragom revščine se je lani zaradi novih zaposlitev nekoliko zmanjšalo, a se je hkrati tveganje za revščino dodatno okrepilo med upokojenci. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je bila lani 13,9-odstotna. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je lani živelo približno 280 tisoč ljudi, kar je sedem tisoč manj kot v letu pred tem. Revščina med starejšimi v Sloveniji pa se je lani še okrepila, razmere pa niso presenetljive. Povprečna starostna pokojnina je leta 2016 namreč znašala 612 evrov, kar je dva evra pod uradnim pragom tveganja revščine. Pod pragom revščine je živelo 83.000 upokojencev (to je 5.000 več, kot leto prej), od tega 57 tisoč upokojenih žensk in 26 tisoč upokojenih moških. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin Ljubljana - Vlada je sprejela predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Kot so sporočili, so prisluhnili strokovni javnosti in občinam ter pretehtali vse argumente. Če bo novi zakon uveljavljen še letos, bi bilo mogoče davek na nepremičnine uvesti že leta 2020. Obrestna mera ostaja pri nič odstotkih Ljubljana - Ključna obrestna mera za območje evra še naprej ostaja pri nič odstotkih, sprememb ni niti pri obsegu ali trajanju programa odkupovanja obveznic. Manjša poraba elektrike V Sloveniji smo junija porabili 1170 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je odstotek več kot maja in štiri odstotke več kot junija lani. Medtem je bila neto proizvodnja elektrike s 1160 GWh za devet odstotkov manjša kot maja, je v torek objavil statistični urad. Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah je bila junija na mesečni ravni manjša za 17 odstotkov, v hidroelektrarnah za osem odstotkov, v Nuklearni elektrarni Krško pa za pet odstotkov. Termoelektrarne so ob tem porabile za 15 odstotkov manj goriv. Easyet ima sedež tudi v Avstriji Britanski nizkocenovni prevoznik Easyjet je dobil licenco in certifikat EU za letenje za svojo novo družbo Easyjet Europe s sedežem v Avstriji. Da bo Easyjet zaradi brexita odprl novo družbo s sedežem v Avstriji, je britanski nizkocenovni prevoznik sporočil pretekli teden. Iz Londona se selijo tudi drugi. Recimo Ameriška banka Citigroup je za novi sedež za operacije v državah EU izbrala Frankfurt. Podobne načrte je že nakazala tudi banka Morgan Stanley. a mz ■ ■ ■ Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 97 13. julija 2017 GOSPODARSTVO ""^Jis 13 Gorenje v prvem polletju uspešno, a neznank na svetovnih trgih je še veliko Dosedanji predsednik uprave se mora v nekaj dneh odločiti, ali bo Gorenje vodil tudi do leta 2023, kar mu je ponudil nadzorni svet - Letošnje prvo polletje najuspešnejše v zadnjem petletnem obdobju - Na letošnji IFFi številne novosti Mira Zakošek Velenje, 21. julija - Zadnji delovni dan pred začetkom kolektivnih dopustov smo se pogovarjali s predsednikom uprave Fra-njem Bobincem. Ni sicer še 15 dni, kolikor vam je dal nadzorni svet rok, da se odločite, če ste pripravljeni Gorenje voditi še pet let. Ste se že odločili? »Predvsem sem povabila vesel, saj kaže na zaupanje in željo po stabilnosti. Je še kar nekaj nalog, ki jih še moramo postoriti. Ko se bom odločil, bo javnost tudi obveščena, ampak najprej seveda nadzorni svet.« Težke čase je preživljalo Gorenje vse od leta 2008, ko se je začela globalna kriza, letošnji polletni rezultati pa so obetajoči. »So solidni, lahko rečem, da so dobri in v skladu s polletno dinamiko. Običajno je druga polovica leta prodajno še močnejša, kar smo tudi povedali na skupščini pred nekaj tedni. Z vidika poslov se v Gorenju stvari dobro odvijajo in tudi razmere na trgih se umirjajo. Vendar pa je neznank še vedno ogromno, tako v Evropi, predvsem pa v Aziji in na Bližnjem vzhodu, ne nazadnje pa tudi v Rusiji in Ukrajini, kjer razmere prav tako še niso stabilizirane in je raven poslov v teh državah še vedno bistveno nižja kot pred vojno. Bitka za trge ostaja, prav tako za tržne deleže in pri tem ni nič samo po sebi umevnega. Še posebej, ker se nam v drugi polovici leta napovedujejo podražitve re-promaterialov, še posebej jeklene pločevine, ki se močno draži. To nikakor ni dobro, tu pa so še spremembe plačnih nesorazmerij, o katerih smo se dogovorili s socialnimi partnerji.« S strateškim načrtom, ki ste ga sprejeli pred dvema letoma, ste marsikaj spremenili. Očitno je bilo to nujno? »Enostavno smo šli še bolj odločno in ciljno v smer globalne rasti in poudarka na premijskih izdelkih in premijskih blagovnih znamkah, s katerimi bi lahko zaslužili nekoliko več. Veseli smo, da smo prvo leto strateškega načrta uspešno zaključili in smo pravzaprav vse cilje za leto 2016 dosegli, pa tudi prva polovica letošnjega leta kaže, da smo na pravi poti.« Ste lahko še bolj konkretni? »Rekel sem, da je strategija temeljila na globalni rasti in večji dobičkonosnosti skozi premij-ske blagovne znamke in izdelke. Še pred petimi leti so ti izdelki prinašali 23 odstotkov prihodkov, letos jih bodo že 30, kar je popolnoma skladno z našim strateškim načrtom. Blagovni znamki Atag in Asko sta nam prinašali 20, danes nam že 25 odstotkov. Ali pa na prekomor-skih trgih (Amerika, Azija, Avstralija): prodali smo za manj kot 100 milijonov izdelkov, danes jih že za 140 milijonov evrov. Ponosen sem, da rastemo tudi na Kitajskem, računamo, da bomo tam letos prodali za 10 milijonov evrov, prihodnje leto pa to vsaj podvojili (skupaj s tamkajšnjimi sosednjimi državami). Vse to kaže, da gremo po pravi poti. Hkrati delež v našem prometu vse bolj krepijo tudi mali gospodinjski aparati, ki bodo letos v strukturi prihodkov že dosegli 6 odstotkov. Z njimi zelo uspešno dopolnjujemo paleto naših velikih gospodinjskih aparatov na pravzaprav je to tako kot v športu, ko se je vedno lažje boriti na domačem igrišču.« Ste pa s tržnimi deleži doma zadovoljni? »Seveda smo, a če bi imela Slovenija 50 milijonov ljudi, bi bilo Gorenje multinacionalka nekajkrat večja, kot je danes. Polletni rezultati vsekakor navdušujejo, vendar pa vam finančni analitiki oporekajo preveliko mo morali racionalizirati. S tem nikakor ne mislim na razvojni-ke, nabavnike, prodajnike ... ti so v našem poslu ključni in ravno letos so nam »pripeljali« toliko dela, da bomo v naslednjih mesecih (september, oktober in november - ti meseci so tudi sicer prodajno najuspešnejši) zapolnili proizvodnjo. Delavci ob dobrih rezultatih vedno pričakujejo vsaj kanček več svetom delavcev dogovorili za odpravo nekaterih plačnih nesorazmerij. Priznati je treba, da smo imeli nesorazmerja, ki smo jih popravili, tako da mislim, da so delavci lahko relativno zadovoljni. Še posebej, ker jim tu- > > Razmere na globalnih trgih se umirjajo, a neznank je še vedno veliko, še posebej v Aziji in na Bližnjem vzhodu, pa tudi v Rusiji in Ukrajini. trgih, kjer je blagovna znamka Gorenja dobro prepoznavna.« To, da imate tako zelo mali domači trg, kolikor vem, prodate v Sloveniji zgolj 4 odstotke izdelkov, je gotovo velika nekon-kurenčna težava v primerjavi z globalnimi tekmeci? »Vsekakor. Gorenje je verjetno edini tako velik proizvajalec bele tehnike na svetu, ki skorajda nima domačega trga. Ko gledamo na primer Bosch Simens, ki ima v Nemčiji podoben tržni delež kot mi v Sloveniji (okrog 40 odstotkov), se nikakor ne more- Franjo Bobinac: "Na dobre poslovne rezultate so imeli največji vpliv aparati višjega cenovnega razreda." Gorenje je verjetno edini tako velik proizvajalec bele tehnike z zgolj dvomilijonskim domačim trgom di drugače zagotavljamo dober standard: dobro prehrano med delom, regres, nagrado ob koncu leta, možnosti izobraževanja, rekreacije, kulturnega udejstvo-vanja, pa tudi dodatki na plače (stalnost in delovno dobo) so nekoliko višji, kot znaša povprečje. Tako lahko rečem, da je položaj naših delavcev dokaj soliden, in na to sem ponosen.« V Valjevu pa se vam je zgodila stavka? »Mislim, da je ta v velikem delu posledica notranjih političnih razmerij, saj je v Srbiji kar nekaj žarišč, naša tovarna tam pa je med največjimi proizvodnimi družbami. Tudi tam smo se dogovorili za določene korekcije plač, delavci so trenutno na kolektivnem dopustu, prepričan pa sem, da bo jeseni delo normalno potekalo.« Ste pogovore s socialnimi partnerji zaključili? »Ja, v Velenju je bila dogovorjena in podpisana odprava plačnih nesorazmerij, v Valjevu pa ma- > Draži se pločevina, povečali pa se bodo tudi stroški dela. mo primerjati. Seveda je Nemčija 30-krat večja od Slovenije. Podobno velja tudi za Arcelik v Turčiji, ki ima 40-krat večji domači trg kot mi. V absolutnem smislu je tekmovanje s takšnimi giganti zelo zahtevno. Kakorkoli gledamo, domači trg je domačim proizvajalcem bolj dostopen in zadolženost in v strukturi stroškov tudi prevelike stroške dela? »Da, res je, da so stroški dela v strukturi odhodkov pri nas višji kot pri konkurentih. Pa ne zato, ker bi imeli naši delavci previsoke plače, ker jih nimajo. Obdavčitev dela je tista, ki nam največ vzame, v tem smo kot Slovenija nekonkurenčni, in stroški dela v primerjavi z igralci na Poljskem, Romuniji, Bolgariji, pa tudi kje drugje, so v Gorenju zaradi tega bistveno večji kot pri naših konkurentih. Imamo pa tudi v naši strukturi še vedno preveč različnih podpornih služb, ki jih bo- > Še pred petimi leti so izdelki z višjo dodano vrednostjo prinašali 23 odstotkov prihodkov, letos jih bodo že 30. Blagovni znamki Atag in Asko sta prinašali 20, danes nam že 25 odstotkov prihodkov. denarja v denarnicah. Letos ste imeli kar trde pogovore s socialnimi partnerji? »Da, v Velenju ves čas poteka socialni dialog - v zadnjem obdobju, to je trajalo kar nekaj mesecev, pa smo se skupaj s socialnimi partnerji, sindikati in Gorenje in Barcaffe združila moči Gorenje in Barcaffe, dve znamki s častitljivo tradicijo na slovenskem tržišču, bosta jeseni predstavili nov izdelek, ki je rezultat večletnega sodelovanja: aparat za pripravo kave s kapsulami. Za Gorenje to pomeni vstop med ponudnike tovrstnih aparatov za enostavnejšo pripravo kave, Barcaffe pa z Gorenjevim aparatom prvič vstopa v tržni segment kapsul za kavo. »Povezali smo dve močni in zanesljivi blagovni znamki z več desetletno tradicijo - Gorenje je na tržišču že 67 let, Barcaffe pa prihodnje leto obeležuje petdesetletnico. Prepri- čani smo, da bomo s skupnim nastopom oboji še okrepili svoj tržni delež, v Gorenju pa bomo s tovrstnim povezovanjem podprli nadaljnjo rast prodaje malih gospodinjskih aparatov, ki so v prvem letošnjem četrtletju dosegli več kot 32-odstotno rast prihodkov od prodaje,« je dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. a mz sti fleksibilni del, ki ga prilagajamo obsegu proizvodnje. Ne zaposlujemo pa samo v proizvodnji, čeprav sem prej rekel, da bomo nekako zmanjševali število podpornih služb, nenehno dodatno zaposlujemo in iščemo dobre razvojnike, informatike, elektronike, produktne vodje . skratka kreativne kadre na različnih ravneh.« Že daljše obdobje stavite na dizajn in tehnološko dovršenost, kaj novega napovedujete? »Že na letošnji IFI bomo predstavili kar veliko novosti s področja pametnih naprav, jeseni pa bomo pod blagovno znamko Atag tudi spravili na trg linijo pametnih povezljivih aparatov, ki jih bomo premierno predstavili na sejmu Housefair. Na IFI bomo predstavili še novo generacijo vgradnih hladilnikov, naš priljubljeni retro hladilnik bomo predstavili v novih barvah, med drugim so tu še nova indukcijska > lenkostno povišanje plač. Tam smo dogovor prav tako podpisali in ljudje so normalno nadaljevali delo.« Uradne polletne rezultate boste javnosti predstavili 25. avgusta, po predstavitvi na nazornem svetu, ste jih pa na skupščini že komentirali in jasno je, da vam dobro kaže? »Res je, to sem na skupščini že povedal, imeli bomo solidno rast, prihodki bodo zrasli za več kot 7 odstotkov, tudi čistega dobička bo za 4,4 milijona evrov, kar je nekoliko več kot 2-krat več v letu pred tem in povsem v skladu z letno dinamiko. Ostajam optimist predvsem z vidika gibanja prodaje, ta je v drugi polovici leta, kot rečeno, močnejša in ključni trgi upam, da bodo delovali tako, kot je treba. Me pa skrbi pritisk na cene repro-materialov, med stroške pa vsekakor moramo vkalkulirati tudi rast plač zaradi prej omenjenih dogovorov.« Povpraševanje je veliko kar na vseh trgih, dobro vam kaže v drugem polletju, po kolektivnih dopustih boste dodatno zaposlovali? »Vedno v jesenskih mesecih dodatno zaposlujemo, okoli 500 zaposlenih za določen čas je ti- Stroški dela so v strukturi odhodkov v Gorenju višji kot pri konkurentih; pa ne, da bi imeli ljudje višje plače, višje so obdavčitve plač, ki zmanjšujejo Gorenjevo konkurenčnost. kuhališča in mali gospodinjski aparati, poudarek pa bo tudi na umetni inteligenci in digitalizaciji, ki v Skupini Gorenje poteka na vseh ravneh, od proizvodnje do kadrovske službe, pa seveda prodaje in marketinga, v katerih smo naredili v zadnjih letih veliko korakov naprej.« Na moje prvo vprašanje sicer še niste odgovorili, pa vseeno: kakšno bo Gorenje leta 2023, ko boste zaključili (če ga boste sprejeli) naslednji mandat? »Srčno želim in upam, da bo Gorenje še bolj mednarodno podjetje, še bolj usmerjeno na globalne trge, evropski pa bo še vedno najpomembnejši del, saj smo tu doma, seveda tudi Balkan. Verjamem, da bomo še več prodajali v najvišjih cenovnih razredih, da bomo z blagovno znamko Gorenje polnili srednje razrede naših izdelkov, v glavnem po Evropi. Asko in Atag pa bosta premijski znamki, ki bosta poleg Evrope še bolj prisotni tudi v Ameriki in Avstraliji. Prav tako si želim, da bi imeli še večji delež raziskovalcev in razvojni-kov, ljudi, ki se bodo ukvarjali s pametnim domom, predvsem pa, da bomo v glavah in očeh potrošnikov po vsem svetu blagovna znamka, po kateri posegajo zaradi vrhunske tehnike in zaradi čudovitega dizajna.« Mi pa dodajamo, da vaš sedež ostaja v Velenju! »Za zdaj ni nobenih razmislekov o kakšni selitvi. Gorenje je seveda z vidika trgov, z vidika zaposlenih, ne nazadnje tudi lastnikov izredno mednarodno podjetje, a tudi slovenska mul-tinacionalka, največje slovensko industrijsko podjetje s sedežem v Velenju.« a Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 27. julija 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 19. julija Predsednik republike Borut Pahor pravi, da ne bi zavrnil nobene možnosti za mirno implementacijo arbitražne sodbe. Evropska komisija je na Poljsko naslovila ostro svarilo zaradi načrtovane sporne pravosodne reforme. Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja vztrajajo pri pogajanjih o plač-nih anomalijah. Večinoma so dosegli zbližanje stališč. Evropska investicijska banka je odobrila Darsu 51 milijonov evrov posojila, s katerim bo financiral sistem elektronskega ce-stninjenja za tovorna vozila na slovenskih avtocestah. Primož Roglič je osvojil prvo slovensko etapno zmago na Tour de France. Primož Roglič je na kolesarski dirki po Franciji zmagal v 17. etapi in osvojil prvo slovensko etapno zmago na Tour de Franceu. Invalidi bodo lahko od konca julija na upravnih enotah brezplačno vložili zahtevek za izdajo Evropske kartice ugodnosti za invalide. Začel je veljati delegirani akt za dodelitev omejene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Četrtek, 20. julija Vladajoča koalicija je potrdila enotnost pri implementaciji razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Sklenili so tudi, da bo Slovenija o hrvaških kršitvah meje na morju seznanila Bruselj. Glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier pa je po koncu drugega kroga pogajanj v Bruslju Veliko Britanijo znova pozval k jasnim stališčem o prednostnih vprašanjih - pravicah državljanov, finančni poravnavi in meji na irskem otoku. Tretji krog pogajanj mora biti krog pojasnil, je poudaril. stih, zadovoljen. Če bo vse potekalo gladko, bi lahko v drugi polovici prihodnjega tedna z vlado podpisali dogovor, je napovedal. Z izhodišči za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki jih je potrdila vlada, so zadovoljni tudi nekateri ministri. Med drugim so dodatna sredstva namenjena za notranje ministrstvo, obrambni resor in socialo. Vlada je sprejela predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, sprejela pa je tudi strategijo dolgožive družbe, s katero želi nasloviti izzive staranja prebivalstva. Ameriški predsednik Donald Trump je naročil republikanskim senatorjem, naj še pred počitnicami prekličejo zdravstveno reformo njegovega predhodnika Obame in uvedejo novo reformo. Proračunski urad kongresa je medtem ugotovil, da bi bilo v primeru opustitve Obamacara brez nove reforme nezavarovanih 32 milijonov Američanov. Petek, 21. julija Zunanji minister Karl Erjavec je podpredsedniku Evropske komisije Timmermansu poslal pismo o hrvaških kršitvah meje v Piranskem zalivu, ki ga je potrdil tudi premier Cerar. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarovic pa je poudarila, da Hrvaška ne bo dopustila enostranske implementacije arbitražne razsodbe o meji, izjave slovenskega premierja Cerarja in zunanjega ministra Erjavca o tej temi pa označila za „nevarne". Požar v podružnici podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu, je v grobem pogašen. Meritve zraka so pokazale, da v zraku ni bilo škodljivih snovi. Grško otočje Dodekanez in egejsko obalo Turčije je ponoči stresel potres z magnitudo 6,7, na grškem otoku Kos pa je zahteval tudi dve smrtni žrtvi. Vlada je sprejela odločitev, da se na Sodišče EU vloži tožbo zaradi dodeljene izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Geodetska uprava RS bo prihodnje leto izvedla novo generalno vrednotenje nepremičnin v državi. Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Vilija Kovačiča za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma za zakon o drugem tiru, ki bo 24. septembra. Kovačič je želel drug, ustreznejši datum. Izbruhnil je velik požar v podjetju Ekosistemi. Gasilcem je uspelo omejiti požar v podružnici za predelavo odpadkov podjetja Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu, ki je izbruhnil popoldne. Požar nadzoruje nekaj manj kot 200 gasilcev, občasno pa tudi helikopter. Ob gašenju požara v vrhniškem podjetju Kemis je nastalo za dobrega pol milijona evrov škode. Vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je z odločitvijo vlade, s katero so pristali na sindikalni predlog za odpravo anomalij pri delovnih me- Vili Kovačič ni uspel na ustavnem sodišču. V bližini gradu Vurberk so našli 250 kilogramov težko neeksplodirano letalsko bombo. Nev-tralizacija bombe bo zapleten postopek, ker je najditelj bombo premaknil na domače dvorišče Sobota, 22. julija Prva polovica leta 2017 je bila druga najbolj vroča v več kot 130-letni zgodovini meritev, zaostala je le za lanskim letom, je ta Prva polovica letošnjega leta je bila najtopleša v 130-letni zgodovini meritev. teden opozorila ameriška agencija za oceane in ozračje. Povprečna temperatura Zemlje je bila med januarjem in junijem pri 14,4 stopinje Celzija, kar je 0,9 stopinje nad povprečjem 20. stoletja. Na žalski fontani piva so v letošnji sezoni, ki se je začela aprila, prodali več kot 35.000 vrčkov. Največ vrčkov se proda ob vikendih, tako so minulo nedeljo prodali 510 vrčkov piva, v soboto pa 495 vrčkov. Rusija je v egiptovski prestolnici Kairo s sirskimi uporniki podpisala sporazum o vzpostavitvi varnega območja vzhodna Gouta blizu Damaska, ki med drugim določa meje varnega območja ter dostavo humanitarne pomoči. Slovenski zbor Carmen manet je zmagovalec tekmovanja Evro-vizijski zbor leta 2017, ki je letos potekalo v glavnem mestu La-tvije Riga. Nedelja, 23. julija Naravni in selitveni prirast sta bila v lanskem letu pozitivna. Rodilo se je 20.345 otrok, umrlo 19.689 ljudi. Sklenjenih je bilo 6667 zakonskih zvez, kar je za 3,4 odstotka več kot leto poprej. Ločilo se je 2531 parov, kar je za 4,1 več kot v letu 2015. V državo se je preselilo 1051 več ljudi, kot se je od nje izselilo. Podaljševanje diplomatske krize v Perzijskem zalivu zaradi Katarja ni nikomur v korist, je ob začetku turneje v zalivskih državah povedal turški predsednik Erdogan in dodal, da muslimanski svet potrebuje sodelovanje in solidarnost, ne novih razhajanj. V Parizu se je po treh tednih in 3540 prevoženih kilometrih končala kolesarska dirka po Franciji. Skupni zmagovalec je še četrtič v karieri in tretjič zaporedoma postal kolesar Skya Britanec Chris Froome. Z grškega otoka Kos so poročali o novih, močnejših popo-tresnih sunkih, zaradi česar so se številni odločili, da bodo noč preživeli na prostem. Gasilci so na kraju požara, ki je v podružnici podjetja Ekosis-temi v Zalogu pri Novem mestu izbruhnil v četrtek popoldne, še vedno gasili tlečo maso iz plastičnih odpadkov in lesnih sekancev. Ponedeljek, 24. julija V afganistanski prestolnici je zjutraj eksplodiral avtomobil bomba, pri čemer je umrlo najmanj 24 ljudi, najmanj 42 je ranjenih. Odgovornosti za napad so prevzeli talibani. Poljski predsednik Andrzej Duda je napovedal, da bo vložil veto na sporno reformo pravosodja, ki je na Poljskem sprožila množične proteste. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je podpisala predlog, da se rok za združevanje bolnišnice Topolšica s celjsko bolnišnico preloži do konca leta. Ustavno sodišče je zavrglo po- budo Vilija Kovačiča za začetek postopka za oceno ustavnosti dopisa predsednika DZ o določitvi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma o zakonu o drugem tiru. Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je bil pred srečanjem z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič in premierjem Mirom Cerarjem s predstavniki znanosti kritičen do sedanje brezbrižnosti premierja ob svarilih, da se pogoji za raziskovalno delo že nekaj let izrazito slabšajo. Devica in sin Kremelj je opozoril na škodljivost novih ameriških sankcij proti Rusiji Kremelj je opozoril na škodljivost novih ameriških sankcij proti Rusiji za interese obeh držav. Tudi v EU z zaskrbljenostjo spremljajo načrte ZDA za zaostritev gospodarskih sankcij proti Rusiji, ki bi lahko posegle tudi v energetske interese unije. Torek, 25. julija Strokovnjaki enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so uspešno izvedli de-aktivacijo bombe, ki jo je domačin prejšnji teden našel pri gradu Vurberk in jo nato prepeljal na dvorišče svoje hiše. Strokovnjaki so uspešno onesposobili nevarno bombo Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je na izredni seji sklenil, da bo Sviz pristopil k podpisu aneksov h kolektivnim pogodbam, ki sledijo dogovoru o odpravi plačnih anomalij. Ministrstvo, pristojno za družino, je v javno razpravo poslalo predlog resolucije o družinski politiki 2018-2028. Resolucija predvideva vrnitev vseh ukrepov družinske politike na raven pred Zujfom, uvedbo otroškega dodatka za vse otroke in prožnejšo izrabo starševskega dopusta Pobudnik referenduma zakona o drugem tiru Vili Kovačič se bo po zavrnitvi ustavnega sodišča, obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice. Glavna libijska tekmeca sta se na pogovorih dogovorila za prekinitev ognja po vsej državi in pripravo volitev prihodnjo pomlad. Poljski predsednik Andrzej Duda je podpisal sporen zakon (v ponedeljek je obljubljal, da bo zanj uveljavil veto), v skladu s katerim bo pravosodni minister imenoval in razreševal predsednike splošnih sodišč. V Kanadi so dva moška, od katerih je eden imel 25 soprog in 146 otrok, spoznali kriva poli-gamije. Obema grozi do pet let zapora. Kaja Avberšek Pod oknom dnevne sobe je majhno otroško igrišče. Ob njem rasteta dve palmi, posuti z belim prahom. Menda gre za nekakšno prašno bolezen, ki vstopa skozi okna okoliških hiš in se naseljuje tudi na drobne praprotne lističe. Kaj storiti? "Liste z belo oblogo kar malo med prsti pomencajte, pa bo." Ne verjamem čisto, treba se je vendarle znebiti vzroka in ne le posledice. Vsak listič posebej obrišem s krpo, namočeno v nežno milnico - nekdo drug mi je nekoč povedal, da se tako dela. Kaj pa s palmama tam zunaj? Tisti, ki so odgovorni za parke in rastlinje, pridejo uredit zadevo. Dodobra postrižejo košati palmi, zaradi česar subtropski razgled naenkrat postane ... hm ... gol. Palmi sta le še štrclja s kratkima frizurama, še vedno polnima belega prahu. Medtem ko so porezali palmove liste, so nenamenoma porezali tudi kar nekaj mladih agav in jih pustili žalostno ležati na zaplati suhe zemlje. Dve bodeči rastlini vzamem domov, ju dobro operem, prirežem in postavim v velik keramični lonec z vodo. Čakam, da poženeta koreninice. Na otroškem igrišču se vedno kaj dogaja. No, tudi kratka obdobja praznine in tišine. Manjši otroci na plastičnih motorčkih, večji otroci z mašinami za karaoke, še večji otroci s skejti, sendviči in sokovi, ki lulajo na redko grmovje z vijoličnimi cvetovi. Pa skupinice mam z velikimi nespametnimi telefoni, ki z nalakiranimi nohti luščijo sončnična semena - za njimi vedno ostane preproga črno-belih luščin. Lastniki majhnih psov s kosom pice. Dva ali trije stalni lokalci, ki se ves dan premikajo od vhoda lokalnega bara do igrišča in nazaj ter veliko kadijo. Zvečer najstniki z velikimi nespametnimi telefoni (ponavljam, vem), nekateri se objemajo in poljubljajo, drugi le kričijo. Vsake toliko pridejo park počistit. Najprej ga na grobo pometejo z velikim suhim palmovim listom, nato malo natančneje z metlo. Tisti, ki pometa, očitno ni zadolžen za pobiranje praznih piksen, cigaretnih škatlic in čips vrečk. To pride postorit nekdo drug, nekega drugega dne. Nad otroškim igriščem so med hiše napete živopisane zastavice. Vsa četrt jih je polna, ves mesec julij otočani namreč praznujejo v čast zaščitnici mornarjev in ribičev, imenovani Virgen del Carmen. To je v čipke oblečena Marija z zlatimi uhani in veliko krono, ki v naročju drži kodrolasega Jezuščka, ki ima tudi veliko krono, prstke pa drži v trojko. Stojita na visokem podstavku, polnem rož in bleščave, njuna pogleda s prijaznim, nekoliko sramežljivim nasmehom sta usmerjena dol, k ljudem. Marijo in sina ves mesec vsako jutro ob peti uri dvigne na ramena nekaj močnih moških. Kip je močno osvetljen, saj tu sonce vzide dokaj pozno. Sledi mu sprevod ljudi in obiti morajo prav vsako, še najmanjšo uličico naše četrti. Iz zvočnika se razlega molitev, sprevod jo ponavlja. Na koncu sprevoda hodita dva policaja. Tamle spodaj stoji rumena cerkev. Neke sobote popoldne se večina okoliških ulic zapre za promet, ljudje na pločnike prinesejo zvočnike in velike vreče bele in obarvane grobe soli. Na svoje ulice narišejo vzorce, ki jih nato v skupinah posipajo s soljo. Medtem si hladijo žejo, kaj prigriznejo in migajo v ritmih reggaeto-na. Nastanejo živopisane preproge, polne rož, listov in sider, tudi angelov, kruha in vina, krogov, kvadratov in trikotnikov. Popre-progah se bo seveda sprehodila Devica od Karmen, jutri zjutraj pa od preprog ne bo ostalo niti zrno soli. Ob cerkvi je postavljen oder, glasbena skupina s sosednjega otoka ponosno poje otoške (in ne samo) pesmi. Ljudje so lepo oblečeni in dišeči. Na stojnicah prodajajo palačinke, sladkorne dude in velika, v svetleče rdečo cukreno maso odeta jabolka na palčkah. Z ene od stojnic visijo sploščeni suhi kalamari. "Kako pa se tole je?" "Vržemo v žerjavico, da se malo zvije in počrni, potem pa še zelo vroče pojemo. " Zadeva je zanimiva in čeljusti kar malo bolijo od intenzivnega žvečenja. V tem veselem prazničnem vzdušju je potrebno tudi kaj finega popiti, ne? V roki se mi znajde džin tonik roza odtenka, tako nekako bi izgledala utekočinjena barbipunčka. Po prvem požirku me spomni na antibiotik iz otroštva - Ospen 1000. Kar ne pomeni, da ga z veseljem ne popijem. Saj, tile južni ljudje imajo radi sladko in barvasto. Težko je najti jogurt, ki ni sladkan ali pobarvan, vsa stranišča in dvigala so našpricana s straniščnodvi-galnimiparfumi, pa tudi lekadol C (ki se tu seveda imenuje drugače) nima okusa po limoni, temveč po kokakoli. In kako se je končalo z Devico in njenim sinom? Odpeljali smo se na jug otoka, da bi ju videli, kako se z ladjo v spremstvu drugih ladij, ovenčanih s cvetjem in petjem, pripeljeta v pristanišče. Jedli smo ribe in školjke ter čakali sijajnega dogodka. Pa iz vsega skupaj ni bilo nič, saj so praznično floto že kar na začetku plovbe ustavili čuvarji morskega reda in miru. "Preveč fešte," so rekli. "Tudi za Devico in njenega sina ni izgovora. Pravila so za vse enaka." Tako bodi! ■ www.nascas.si Naš čas, 27. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 27. julija 2017 MED VAMI 27 Zdravnika moraš ustvariti Težave, ki so se v Zdravstvenem domu Velenje pojavile na pediatriji rešili - Nekatere specialistične dejavnosti Bolnišnice Slovenj Gradec ambulantno dejavnost in ginekologiji, bi želeli prenesti v Milena Krstič - Planine Velenje - Tudi Zdravstvenega doma Velenje niso zaobšle težave, ki so se zgrnile nad zdravstvene domove po Sloveniji kot posledice znižanja točke ter povišanja plač oziroma odprave plač-nih nesorazmerij. »Verjamemo pa, da bomo do konca leta stabilizirali poslovanje tako s pomočjo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije kot Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije,« pravi direktor mag. Janko Šteharnik. Torej rdeče številke? Koliko? »O samih številkah ne bi rad govoril prej, preden se z njimi ne bodo seznanili člani in članice sveta zavoda. Niso pa alarmantne. Likvidnostno poslujemo normalno, težav z dobavitelji nimamo niti nimamo problemov s plačilom prispevkov in izplačili plač. Lahko bi bilo sicer bolje, vendar to ni odvisno od nas.« V svetu MO Velenje so vas pohvalili, češ da ste eden tistih direktorjev javnih zavodov, ki ne hodijo nenehno prosjačit za denar, ampak ga znate ustvarjati tudi sami? »A s tem, kar smo dosegli, še nisem zadovoljen. Za jesen pripravljamo še nekatere aktivnosti, ki se bodo odrazile na trgu. Pri tem smo omejeni tako z možnostmi kot kadri in časom. Imamo pa kar nekaj idej, ki jih želimo izpolniti.« Kaj pa je drugače v ZD Velenje v času, kar ste direktor? Ste kje že uresničili tiste ideje, ki ste jih prinesli s seboj? »Hja ... Zagotovo je drugačna klima, vzdušje. Upam, da jo potrdimo tudi na pikniku, ki ga bomo imeli v začetku septembra.« Kako pa je s kadri? »Žal na to nimamo posebnega vpliva. Čutimo napake in nesorazmerja iz preteklih let. Načrtovanje zdravniškega kadra na- mreč ni enako kot načrtovanje delavcev v proizvodnji ali mene-džerjev. Zdravnika moraš ustvariti in to traja od štiri do šest let. Vseeno pa menim, da pacienti tega ne čutijo, da čutijo spremembe. Še vedno pa se pojavljajo težave. Pred kratkim smo jih imeli na pediatriji, potem so se nam pojavile na ginekologiji, vendar smo v štirinajstih dnevih zadeve Načrti do konca leta? Kaj želite spremeniti, postaviti na novo? »Sledimo planu, ki smo si ga zastavili za letos. Dodatno se je pojavila potreba po ureditvi prostorov za splošno dejavnost. Od Bolnišnice Slovenj Gradec smo dobili v najem prostore v tretjem nadstropju. Upam, da bomo z rebalansom, ki ga pripravljamo, uspeli za ureditev dobiti potreb- rešili. Verjamem v pozitivno komunikacijo. Če se pogovarjamo, potem tudi težave lahko rešimo.« Kako ste se pa ujeli z lokalnima skupnostima Šoštanj in Šmartno ob Paki, v katerih ima zdravstveni dom zdravstveni postaji? »Z vodstvi lokalnih skupnosti (tudi v Mestni občini Velenje) načeloma ne komuniciram preveč, dokler za to ni potrebe. Če pa prihaja do težav, potem pa. Pred kratkim smo imeli težave v Šmartnem ob Paki. Z županom sva se zelo dobro pogovarjala. V bližnji prihodnosti moram obiskati tudi šoštanjskega župana.« mo, da nam bo od tam uspelo v Velenje, v našo ambulantno dejavnost, prenesti določene specialistične dejavnosti, pozitivne za paciente, ki jih sedaj opravljajo > Mag. Janko Šteharnik: »Načrtovanje zdravniškega kadra ni enako kot načrtovanje delavcev v proizvodnji ali menedžerjev.« Zakaj bi ženske hodile na mamografijo drugam, če pa imajo tukaj zelo kakovostno opremo? samo tam.« Dializni oddelek? Tega si dia-lizni bolniki iz tega okolja že dolgo želijo. V marsičem bi jim prihranil muke, povezane z vožnjami v Slovenj Gradec, Celje, Zreče... Pred leti so o tem v Zdravstvenem domu Velenje s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec že podpisali pismo o nameri, 'potem pa vse tiho je bilo'? »Dializni oddelek, zakaj ne? Pa tudi program Dora, državni program za zgodnje odkrivanje raka dojk. Bilo bi zelo žalostno, če bi morale Šoštanjčanke, Velenjčan-ke, Šmarčanke ... ob tako kakovostni opremi za mamografijo, kot jo imamo v Velenju, hoditi na preglede v Slovenj Gradec. Pa mogoče še kaj drugega.« na sredstva. Pri tem bomo potrebovali pomoč lokalne skupnosti. Sami tega ne moremo narediti.« Pravite, da vam jih je Bolnišnica Slovenj Gradec dala v najem? »Bolnišnica je želela te prostore pred leti skupaj z Zdravstvenim domom Velenje nameniti diabetični dejavnosti, a do tega ni prišlo. Prostori so ostali v lasti ministrstva za zdravje, posledično bolnišnice, nam pa jih je zdaj uspeli pridobiti nazaj. Prenovili jih bomo za naše potrebe.« Katere? »Zelo širimo stike s Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Upa- Vračali pravice veteranom Na Upravni enoti Velenje v prvem polletju sprejeli in rešili 8 odstotkov več zadev kot lani tak čas Milena Krstič - Planine Velenje - Na Upravni enoti Velenje so imeli v letošnjem prvem polletju v primerjavi s preteklimi leti (štiri leta je število zadev upadalo) in z enakim lanskim obdobjem, v delu za približno 8 odstotkov več zadev. Toliko več so jih tudi rešili. Mag. Franja Tevž: »Izdajanje odločb vojnim veteranom je bil za dve uradnici velik zalogaj.« Večje število zadev se nanaša predvsem na povečano število izdanih osebnih izkaznic in potnih listin. »Od aprila naprej se število izdanih dokumentov konstantno povečuje, kar je posledica tega, da letos veliko občanom poteče veljavnost osebne izkaznice in potnega lista, nekateri pa se namesto za potni list odločijo za osebno izkaznico. Ljudje morajo biti v tem času pripravljeni na to, da bodo ob okencih, sploh v udarnih uradnih dnevih, nekoliko dlje čakali,« pravi mag. Franja Tevž, načelnica Upravne enote Velenje. Število zadev pa se je v prvem polletju letos povečalo tudi zaradi vračanja pravice do zdravstvenega zavarovanja vojnim veteranom, tistim, ki so jim bile v preteklosti zaradi varčevalnih zakonov te pravice ukinjene. V prvi polovici leta so izdali kar 524 odločb in tolikim tudi vrnili to pravico. »To je bil velik zalogaj za dve uradnici, ki sta to izvajali.« Precej obremenjeni pa sta bili do maja tudi uslužbenki, ki delata pri usklajevanju grafičnih enot rabe kmetijskih zemljišč, tako imenovanih GERK-ov. Kmetje morajo te uskladitve izvesti pred oddajo vlog za subvencije. Letos so na Upravni enoti Velenje uskladili okrog 800 GERK-ov. Družinam prijaznejše življenje Ministrstvo, pristojno za družino, je v javno razpravo do konca septembra poslalo predlog resolucije o družinski politiki 2018-2028. Kot je dejala ministrica Anja Kopač Mrak, je med predvidenimi ukrepi tudi vrnitev vseh ukrepov družinske politike na raven pred Zujfom. Poleg vrnitve otroškega dodatka za družine v sedmem in osmem dohodkovnem razredu, ki se obeta leta 2018, ministrica želi, da dodatek prejmejo tudi družine iz zadnjega ra- zreda. Že prihodnje leto bi lahko, kot meni, uvedli tudi vavčerje za novorojence in s tem nadomestili otroške pakete, ki so jih starši prejemali nekoč, sistemsko uredili subvencije letnih vinjet za kombije za velike družine ter prožnejšo izrabo očetovskega in starševskega dopusta. gorenjestudio TOTALNA ODPRODAJA V STUDIU VELENJE Nore cene razstavnih eksponatov zaradi prenove studia Ne zamudite enkratne priložnosti totalne odprodaje razstavnih eksponatov, saj smo znižali cene izbranih kuhinj do 70 %! Število kuhinjskih eksponatov je omejeno, zato pohitite - kdor prvi pride, prvi izbira. Akcija velja do konca avgusta 2017. gorenje.si ■ ■ ■ Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 8 8 KULTURA 27. julija 2017 »S slikarstvom sem rasel tudi kot človek« O tem je prepričan ljubiteljski umetnik Peter Petrovič, ki se je s slikarstvom začel ukvarjati med službovanjem v podjetju Gorenje - Še danes, ko je že nekaj let upokojen, se rad uči Bojana Špegel Velenje, 21. julija - Ljubiteljski slikar Peter Petrovič je dolga leta uspešno povezoval delo na pomembnih delovnih mestih v gospodarstvu in umetnost. Po upokojitvi se slednji posveča še z večjim žarom. Do 9. avgusta si lahko v razstavišču velenjske Vile Biance ogledate samostojno razstavo njegovih likovnih del, ki jo je poimenoval Umetnik skozi čas. Dolga leta je član Društva šaleški likovniki, v katerem je zelo aktiven. Živi na Koroškem, po rodu pa je s Ptuja. »Rojen sem bil v Nemčiji, od koder smo se preselili na Ptuj, kjer sem preživel otroška in osnovnošolska leta. Študiral sem v Ljubljani, kjer sem »našel« svojo ženo, ki je Ko-rošica. Ker je imela štipendijo v slovenjgraški bolnišnici, sva si potem dom ustvarila na Koroškem,« izvemo. In kako je postal član Društva šaleških likovnikov? »To je bil splet okoliščin. Pri prvih korakih na računalniškem področju v Sloveniji in Jugoslaviji je bilo tudi podjetje Gorenje med tistimi, ki so želeli delati na tem področju. V Slovenj Gradcu smo v tovarni meril, kjer sem bil zaposlen, že izvajali nekatere aktivnosti. Projekt se je imenoval Kopa. Takratni »bavbav« v Gorenju - da, dovolil sem si to reči -je ob obisku naše tovarne rekel: »Naložite to »kložungo« in jo odpeljite v Velenje.« Jaz sem se mu takrat uprl in tega nisem dovolil. Čez dve leti pa so me povabili v Celje.« Čeprav je rad risal že v osnovnošolskih letih, ko je imel največji vpliv nanj akademski slikar Albin Lugarič, ki je bil njegov učitelj. Rekel mi je: »Idi za Dravo, nariši 15 do 20 akvarelov in mi jih prinesi pokazat.« Zdelo se mi je, da to ni mogoče, a dal mi Peter Petrovič v razstavišču Vile Bianca razstavlja tako akvarele kot risbe. službo v Gorenje. Izziv sem sprejel, na enem od vodilnih delovnih mest sem ostal polnih 7 let, potem pa sem se vrnil na Koroško. Pred upokojitvijo pa sem delal še v elektrogospodarstvu, bil sem predsednik uprave v Elektru je spodbudo. Šele ko sem prišel delat v Gorenje, sem spet začel risati. K temu me je nagovorila Stanislava Pangeršič, ki je zbrala kar nekaj zaposlenih z interesom do likovnega ustvarjanja. Potem sem se kmalu vključil v Društvo šaleških likovnikov. Še danes se spomnim delavnic v Mayerjevi vili v Šoštanju, kjer nas je mentorsko vodil Alojz Zavolovšek in tudi drugi mentorji. Veste, to je tako, kot če zaideš v močvirje. Počasi lezeš notri in si tam,« nam pripoveduje med smehom. Ob tem prizna, da je slikarsko izredno napredoval tudi zaradi kakovostnih izobraževalnih tečajev, ki jih vsako leto pripravljajo šaleški likovniki. »Po naravi nisem tekmovalen. Ustvarjam za svojo dušo, za svojo zabavo. Le enkrat sem se zato udeležil zlate palete, na kateri je bila moja slika opažena, kaj več pa ne. Vem pa, da sem vsa leta, odkar se ukvarjam z likovno umetnostjo, rasel kot človek.« Ob odprtju razstave je bil malo žalosten le zato, ker razstavišče vile Biance ni večje, saj bi z veseljem razstavil še več svojih del. »Po drugi strani pa bi, če bi bilo na ogled več mojih slik, to morda utrujalo gledalce. Razstavil sem akvarele in risbe, motivika je zelo različna, od pokrajin do ženskih likov. Pokazal sem paleto del, ki so nastala v zadnjih treh desetletjih. Svoja dela največkrat pokažem na skupinskih razstavah, tokrat pa sem dobil priložnost, da se predstavim sam.« Izvemo, da mu danes akvareli, ki jih je ustvarjal dolga leta, niso več najljubši, pa čeprav so jih likovni kritiki dobro ocenjevali. Sedaj rad dela akrile. A letos poleti ne prav veliko. Malo zaradi vročine, malo pa zato, ker se bo svojemu hobiju več posvečal v hladnejših mesecih leta, ko se bo spet dodatno izobraževal. Tega se že veseli. Gledali slike, čutili glasbo Velenje, 19. julija - V Galeriji Velenje so prejšnjo sredo zvečer prvič pripravili prireditev, na kateri so obiskovalci ob ogledu razstave slik iz galerijske zakladnice glasbeno poustvarjali. Večer je zelo uspel. Nekaj skladb je obiskovalcem, ki je med poslušanjem uživala v žlahtni kapljici, najprej zaigrala študentka klavirja Lara Oprešnik. Nadarjena mlada glasbenica za klasične skladbe ni potrebovala not, njeno igranje pa je bilo kot dobra poezija. S harmoniko in klavirjem je izbranim slikam glasbeno podobo nadel ekolog dr. Emil Šterbenk. Ni slučaj, da je kot prvo zaigral skladbo »Počiva jezero v tihoti«, saj so prav vode tiste, ki ga navdihujejo, z njimi pa se veliko ukvarja tudi pri svojem delu na Ericu. Za skladbo ga je nav- Vsaka od odigranih skladb je imela svoj navdih v likovnih delih, razstavljenih v Galeriji Velenje. Obiskovalci večera so uživali v izboru in izvedbi nastopajočih. dihnila grafika letošnje Prešernove nagrajenke Metke Krašovec z naslovom Slutja. Potem je zaigral kar nekaj skladb iz znanih srbskih nadaljevank in filmov skladatelja Zorana Simjanovica, med njimi tudi Balkan Express, in ob njih tudi zapel. Ena od razstavljenih slik je navdihnila dijaka velenjske glasbene gimnazije, ko je zaigral Amazing Grace, potem pa so zbrani za klavir ponovno povabili Laro. Povezovanje različnih zvrsti umetnosti, ki navdih črpajo druga od druge, bodo v Festivalu Velenje nadaljevali tudi v prihodnje. ■ bš Ansambel juhej zmagal na Hrvaškem Ansambel Juhej iz Velenja je postal absolutni zmagovalec na festivalu Loborfest na Hrvaškem. Lo je največji festival narodnozabavne glasbe na Hrvaškem, udeležba je mednarodna. »Nagrade smo izredno veseli, saj je ta potrdilo, da smo na pravi poti - da ljudje čutijo našo glasbo in energijo, kajti lahko rečemo, daje ob našem nastopu celotno prizorišče dihalo z nami,»nam je v njihovem imenu povedal član ansambla Boštjan Dermol, kije dodal, daje bilo navdušenje in prijaznost domačinov ter vseh poslušalcev in nastopajočih neverjetno in da jim je to dalo poseben pečat, pričaralo nepozabno doživetje, ki se ga bodo vedno z veseljem spominjali. ■ mz '" ~D ' » ALTIERHATOR Ležalnik Bojan Pavšek Tokratne pisarije glede na žanr letnega časa drezajo v ležerno stanje, ki se nam vsiljuje ob visokih temperaturah. Pri tem se misli poigravajo z asociacijami, ki simbolizirajo preživljanje vroč(ičn)ih dni. Neokrnjena morja, montažni bazen, kapa na šilt, hladna piksna, brisača na jadrnici, senčnik iz slame, mednarodno zavarovanje ... Vse našteto in še precej več z bolj ali manj domiselnimi prijemi suflirajo ponudniki različnih storitev, ki prežijo na naše oči. Za zadovoljitev svojih apetitov se jim pri določenih medijih niti ni potrebno veliko pretegniti. Že kratka vožnja med Velenjem in Šoštanjem na primer postreže s kopico nevitalnih informacij, ki nam jih skozi vetrobransko steklo servirajo obcestna plakatna mesta. Zakonsko predpisana polževa vožnja odpira možnost podrobnega opazovanja in branja »okolice«. Takšna potovalna animacija sicer ni voda na mlin ce-stnoprometni varnosti, ki ima o tem, kaj naj ustvarja dinamiko vožnje, zagotovo drugačno mnenje. Vendar gremo lepo po pomembnosti. Široko paleto obcestnih promocijskih vsebin financira potrošniški kapital, ki marsikje pušča vtis cestnega vladarja. Kraljuje ob cestiščih, ne meneč se za to, ali s svojo pojavnostjo diskreditira pojem varne vožnje. O tovrstnem estetskem onesnaženju urbanih in ruralnih ambientov sploh ne bom izgubljal besed, ker bi jih preveč izgubil. Zato se raje vrnimo k poletni simboliki. Unisex sončna očala, okrogel multifunkcijski žar, sladoled Tinkibinki, flamingo za napihnit, koktajli na 1001 način, pa žepnice s srečnim koncem in ležalnik. Ja, ležalnik je vedno pika na i. Na poletni i. Gre za sprostitveno ikono, s katero je že večina med nami imela opravka. Ko je bil ta kos pohištva pred desetletji še v svojih porodnih krčih, je mnogim povzročal obilico težav. Ne pri poležavanju, temveč pri sestavljanju in zlaganju. Tako si je marsikatera anekdota s plaže, podprta z obilo nemškega, madžarskega, češko-slovaškega, italijanskega, skandinavskega in še prenekaterega tujega smeha za svojo rdečo nit izbrala rokodelstvo z ležalnikom. Pred uporabo in po njej. Na veliko žalost smeha željnih so do danes temu počitniškemu pripomočku uporabniško izkušnjo že posodobili. In zakaj posvečam takšno pozornost skoraj nepogrešljivemu dodatku na dopustovanju? Menim, da gre za obledelo (a še vedno pogosto uporabljeno) simboliko, ki je že pred časom izgubila svojo promocijsko aromo. Je prežvečena, neizvirna in preveč 'na prvo žogo'. Vsaj pri ljudeh, ki želijo na težko pričakovanem dopustu poleg dajanja rutinskih funkcij možganov na OFF izkoristiti ta dragoceni čas ter pritisniti stikalo za vklop inspirativnih funkcij možganov na ON. Si nakopičiti motivacij na zalogo. Zapolniti shrambo optimizma in se znebiti psihološkega balasta, ki človeka ovira pri izpolnjevanju različnih ciljev. 1 k 4K__ Oddih ni samo odklop od delovnega okolja, od vsakodnevnih monotonij, od vseprisotnega stresa, od prepogosto ponorelega sveta. Lahko je tudi izviren negovalec za dušo in telo. To spoznanje je vredno osmisliti. In udejanjiti. Zato je izbor ležalnika še posebej v takšnih primerih bolj izhod v sili. Ne rečem, da ne paše tu in tam delati nič. Si je pa fino tu in tam v stanju lastne umirjenosti zgolj prisluhniti. Takrat se človeku odprejo neverjetne možnosti, da izbrska dopustniško stimulacijo, ki ga preprosto katapultira iz ležalnika (cone udobja) in napoti v neznano. To pa je že lahko iztočnica nepozabnega OFF-ON-a. Kjerkoli, kadarkoli. [ ""HAS online I ■ ■ www.nascas.si Naš čas, 27. 7. 2017, barve: CM K, stran 11 27. julija 2017 107,8 MHz 9 Radijski in časopisni MOZAIK Duhovna iskanja Sredi poletne sproščenosti sva z Anjo na Radio Velenje prišli posnet oddajo Duhovna iskanja. Upam si trditi, da je to prav posebna oddaja. Ni je lahko pripraviti. Zakaj? Če hočemo, da je resnično bogata, poglobljena in takšna, da nagovori, potem terja marsikaj. Čas. Razmišljanje. Branje. Molitev. Navdih. Če ne želimo, da gre kar tako mimo poslušalca, če želimo, da resnično d£ nekaj lepega njegovi duši, potem je ni jemati preveč zlahka. A to ne pomeni, da naj bi bil rezultat nekaj zateženega, zamorjenega. Ravno nasprotno! Sama se vedno trudim, da bi bila takšna, kot je evangelij - veselo oznanilo. Tisto, ki dviguje, daje upanje, smisel, svetel pogled, tolažbo, veselje, pogum. Če mi je v letih, ko sem pomagala pripravljati Duhovna iskanja, to vsaj malo uspelo, sem zelo zadovoljna. Sicer pa Duh veje, kjer hoče, mi smo le Njegovo orodje, če nas želi uporabiti. In orodja ali sodelavcev pri oddaji Duhovna iskanja je precej. Gonilni motor je seveda naš dekan Jože Pribožič, nekaj ožjih sooblikovalcev oz. načrtovalcev iz velenjskih in šoštanjske župnije, poleg njih pa okoli trideset pridnih sodelavcev, od katerih vsak pripravi približno dve oddaji letno. Kaj nas pri tem spodbuja, žene, nagovarja? Kot kristjane verjetno marsikaj, morda pa posebej misel »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,15) in v današnjem drvečem svetu še kako aktualna: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.« a Jerica Koren GLASBENE novice Poletni hit Jana Plestenjaka: Jaz že vem, zakaj Jeseni na televizijske ekrane prihaja nova slovenska serija Reka ljubezni. Morda bo kakšnega oboževalca več dobila tudi na račun Jana Plestenjaka, ki je zanjo ustvaril naslovno skladbo, najbrž pa tudi nov poletni hit z naslovom Jaz že vem, zakaj. "POP TV me je povabil k sodelovanju in ko sem prebral scenarij, sem videl, da imamo skupen pogled na ustvarjanje. Rad imam Slovenijo, tako da se mi zdijo avtentične slovenske serije odlične za predstavitev naravnih lepot Slovenije. Serija ima tudi kulturno vrednost in zato k njej sodi tudi dobra glasba, tako da sem se odločil za sodelovanje," je povedal Plestenjak in dodal, da se je besedilo spisalo kar samo od sebe. "Hitro sem začutil zgodbo glavnih likov serije in skoraj izstrelil naslov - Jaz že vem, zakaj. Pesem govori o njej, njeni lepoti in prepričan sem, da bodo poslušalci začutili ljubezensko energijo para," je še povedal pevec, ki je za pesem posnel tudi videospot, ki ga je snemal z glavnima igralcema Reke ljubezni - Laro Komar in Tadejem Piškom. Gilmourjev koncert kmalu v kinodvoranah V več kot 2000 kinematografih po svetu bodo 13. septembra predvajali koncertni film z lanskega nastopa Davida Gilmo-urja v Pompejih. Kitarist in pevec nekdanje skupine Pink Flo- yd je na tem arheološkem najdišču koncertiral 45 let po tem, ko so britanski rockerji v rimskem amfiteatru brez prisotnosti občinstva posneli koncertni dokumentarec. "Šestinštirideset let kasneje se magija vrača pod vulkan," se v italijanščini glasi napovednik za koncertni film Live at Pompeii. Koncerta z lanskega 7. in 8. julija je zabeležil režiser Gavin Elder, film pa prikazuje izvedbe pesmi z Gilmourjevih zadnjih dveh solo albumov, On an Island iz leta 2006 in Rattle That Lock iz leta 2015, skupaj z nekaterimi klasikami Pink Floy-dov, podprtimi z značilno razkošnim svetlobnim šovom. Znani koncertni dokumentarec je zasedba Pink Floyd v Pompejih posnela že davnega leta 1971, Gilmourja, nekdaj gonilno silo Pink Floydov, pa je vrnitev v amfiteater po 45 letih spomnila na koncertiranje s soustanoviteljem skupine, klavia- turistom Richardom Wrightom, ki je umrl leta 2008. "To je kraj duhov in nisem si mogel pomagati, da ne bi pomislil, kako smo tam igrali - z Rickom. To je občutek revidiranja zgodovine," je povedal kitarist in pevec. "Kar rad počnem, je, da igram na lepih prizoriščih, kjer imajo poslušalci občutek veličine zgradbe, v katerih nastopam. Ta prispeva k spominom, ki jih odnesejo s seboj in ohranijo za kasneje," je še dodal Gilmour. Na arheološkem najdišču Pompeji so se skupine Pink Floyd, ene najpomembnejših predstavnic psihedeličnega oziroma art rocka, lani spomnili tudi s fotografsko razstavo. Jerica in Anja v studiu Radia Velenje Elton John navdušil v Celovcu Legendarni pevec in pianist Elton John, ki je letos dopolnil 70 let, je pred kratkim koncerti-ral zelo blizu nas, saj je nastopil na stadionu v Celovcu. Koncertu v okviru turneje Wonderful Crazy Night je prisluhnilo okoli 17 poslušalcev, Elton John pa se je spomnil tudi 20. obletnice smrti pokojnega prijatelja Gian-nija Versaceja. Elton John je zagotovo živa glasbena legenda. Ne le, da je v karieri prodal krepko čez 300 milijonov albumov in je tako med najbolj prodajanimi iz- se (žal) prav tako dogajajo teroristični napadi. Ed Sheeran v Igri prestolov Eden največjih pop zvezdnikov Ed Sheeran se je pojavil v težko pričakovanem prvem delu sedme sezone priljubljene serije Igra prestolov. Zaigral je vojaka, ni pa šlo niti brez petja in igranja kitare. Ed je ob tabornem ognju prepeval pesem z besedilom, ki ga je v romanu Ples z zmaji Geor-gea R R Martina prepeval pijani Tyrion. Pevčevi veliki oboževalki, igralki Maisie Williams, ki igra Aryo Stark, se je tako uresničila velika želja - s svojim idolom je zaigrala v prizoru. Sicer so v Igri prestolov nastopili tudi že dru- vajalci na planetu, lani je izdal 32. studijski album Wonderful Crazy Night, ki ga letos promovi-ra na turneji. Je tudi velik dobro-delnež, borec za pravice LGBT skupnosti, dobitnik petih gram-myjev, oskarja, zlatega globusa itd. Zvezdnik, ki nikoli ni skrival svoje ekstravagantnosti, zdaj kljub letom živi sanjsko življenje z možem Davidom Furnishem, s katerim sta posvojila dva sinova. V Celovcu se je tokrat zbralo občinstvo predvsem starejših generacij, mnogi pa so s seboj pripeljali tudi svoje naslednike, da bi se ti lahko »podučili«, kaj sta to vrhunska glasba in nastop. Elton je med koncertom povedal, da je "nekoč, v 60. in 70. letih, mislil, da bo svet postal boljši in lepši, a je zdaj dojel, da je postal zgolj bolj neumen, čuden in nasilen, brez vsakega smisla in razloga". Pesem Your Song je tako posvetil žrtvam nedavnih napadov v Veliki Britaniji, v upanju, da se ta norija preneha in da zaživi-mo bolj svobodno in brez skrbi, tudi na glasbenih koncertih, kjer gi slavni glasbeniki, med drugim člani skupin Snow Patrol, Cold-play in Sigur Ros. 26-letni Sheeran je ponosno objavil fotografijo sebe med nastopanjem v seriji in pripisal: "Spomin na čase, ko sem bil Lannister". A že kmalu se je nanj in na ustvarjalce serije na družbenih omrežjih vsul plaz kritik, češ da je to neprimerno, saj povsem kvari občutek doživljanja serije in da veliki zvezdniki nimajo kaj iskati v takšnih serijah. Ed je po tem zaprl svoj Twitter račun in mnogi so si to razlagali kot posledico vseh hudih kritik. "Twitter račun sem zaprl, ker sem vedno nameraval oditi z njega, in to ni bilo na noben način povezano s tem, kar so ljudje govorili o mojem nastopu v Igri prestolov. V Igri prestolov sem! Zakaj bi mi bilo mar, kaj ljudje menijo o tem. Jasno je, da je to prekleto čudovito! " pa je zvezdnik v svojem stilu zapisal na svojem Instagramu. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. JAN PLESTENJAK - Jaz že vem, zakaj 2. ČAGA BOYS - Pridi z nami 3. ATOMIK HARMONIK - Ajmo na more LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Opoj - Fantovske pesmi 2. Kraški kvintet - Gremo na kras 3. Ansambel Murni - Še eno noč 4. Ansambel Mladika - Pot življenja 5. Veseli svatje - Kje gori 6. Ansambel Poljanšek - Na plesu 7. Modrijani - Da mi je 8. Savinjski kvintet - Marsikdo še ne ve 9. Ansambel Tik tak - Melodije srca 10. Ansambel Biseri - Poletni plan www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO KINGSTON Kingstoni so fantje za poletne zabave. To so še enkrat več dokazali na letošnjem festivalu Pivo in cvetje, na katerem niso navdušili le večtisočglave množice, pač pa presenetili tudi sami sebe. Po 23 letih delovanja in veliki koncertni kilometrini se jim namreč še vedno »zgodi« kak koncert, ki jim s posebno energijo in čustvi, ki se spletejo med njimi in občinstvom, pove, da s pozitivno sporočilnostjo svoje glasbe resnično osrečujejo množice slovenskih poslušalcev. A Kingstoni se po uspehu v Laškem že ozirajo najprej. Dobro voljo in upanje v boljši svet za vse bodo tudi v letošnjem poletju še širili po vsej Sloveniji, 28. julija npr. tudi na Flos Festu na Ljubnem ob Savinji. Nova skladba ene najboljših slovenskih pop zasedb pa bo na radijske postaje prišla nekje konec poletja. SAMANTHA FOX Samantha Fox, ena najbolj znanih zvezdnic iz 80-tih, je bila posebna gostja letošnjega zaključnega dne festivala Pivo in cvetje v Laškem. Nastopila je z našo zasedbo San Di Ego, ki je septembra lani naredila rockersko priredbo njene velike uspešnice Touch Me (I Wanna Feel Your Body), nato pa še na samostojnem nastopu. 51 -letnica je bila nad priredbo navdušena, zdi se ji celo ena najboljših, kar jih je slišala, pa jih je menda slišala kar precej. Navdušila jo je tudi slovensko občinstvo. "Slovenci ste neverjetna publika, saj so ljudje peli z menoj, ko sem pozabila drugo kitico pri Touch me. Zelo so dojemljivi, peli pa so tudi pri I only wanna be with you in Nothing's gonna stop me now. Neverjetno, upam, da se kmalu spet vrnem sem. Na Instagramu sem objavila video in pozvala ljudi iz Anglije, Francije, naj pridejo sam na počitnice, kar upam, da bom prišla tudi sama," je po nastopu razložila drobna Samantha s še vedno zavidljivim prsnim obsegom, v katerega so nekoč buljili danes 40- ali 50-letniki. ALOE BLACC Aloe Blacc, nominiranec za grammyja, predstavlja novo pesem z naslovom King Is Born. Gre za prvi singel s prihajajočega albuma, ki je kombinacija elementov rocka, hip hopa in R&B-ja. Njegov zadnji album iz leta 2013 "Lift Your Spirit" je prejel nominacijo za nagrado grammy za najboljši R&B album. Blacc ima za seboj že veliko pomembnih nastopov, npr. na festivalih Glastonbury, Lollapalooza in Coachella, njegova nova pesem pa je tudi soundtrack za enega najbolj pričakovanih boksarskih dvobojev - Floyd Mayweather : Conor McGregor, njeno besedilo namreč pomenljivo pravi: "Ain't no one like me, I'm a legend." /v prostem prevodu: Nihče ni kot jaz, jaz sem legenda .../ Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 10 »»^AS a a V Šentilju so se turistični zanesenjaki specializirali za pripravo ^^ sataraša na prostem. Kako jim gre, je preverila tudi nova predsednica velenjske turistične zveze Nataša Dolejši. Najprej le s pogledom, potem pa tudi z brbončicami. »Ja, tole bi šlo tudi k restanemu krompirju, ki ga odlično pripravljajo v velenjskem turističnem društvu. Ko bo paradižnika na vrtovih dovolj, lahko sredi mesta mirno vadite tudi skupaj,« je komentirala. Znani šoštanjski poštar Luka nikakor ne more skriti, da je njegov oče gostilničar Milan Goršek (Gostišče Pri Vidi vZavo-dnjah). Je prav tako vedno nasmejan, dobre volje in hrupen. Vsak konec tedna je kot predan glasbenik s svojim ansamblom Horuk na kakšnem žuru. Menda je najboljši poštar med glasbeniki in najboljši muzikant med poštarji. Tudi strežba v gostilni mu ni tuja, a navadno je dialog med njim in atom Milanom približno takšen: »Luka, danes bi pa malo pomagal v strežbi...« »Ata, ne bo šlo, niti pod razno, tudi če se na glavo postaviš...« center a a V restavraciji Jezero je pripravilo Gorenje Gostinstvo prejšnji pe-^^ tek odličen in dobro obiskan koncert »Bossa nova Jazz večer« na katerem je nastopil svetovni priznani saksofonist Jure Pukl, ki zdaj živi New Yorku, z gostoma Ano Bezjak in Janom Modrom. Koncerta sta se udeležila tudi Alenka in Franc Avberšek, ki sta velika ljubitelja umetnosti. Jazz jima je od nekdaj pri srcu in redno sta se udeleževala tudi vseh Puklovih koncertov v tem okolju. Sta bila tudi ena prvih, ki sta umetniku čestitala ob življenjski prelomnici. Zadnjo soboto se je namreč poročil na Velenjskem gradu s svojo izbranko iz Čila. ZANIMIVOSTI Pokopali par, ki je izginil pred tri četrt stoletja V Švici so pretekli teden pokopali par, ki je izginil pred 75 leti, pred kratkim pa so njuni povsem ohranjeni trupli našli na ledeniku. Pogreba v kraju Saviese sta se udeležili hčerki para, ki je imel sicer sedem otrok, a so vsi sinovi vmes že umrli. „To je najlepši dan v mojem življenju," je dejala ena od hčera Marceline Dumoulin. Trupli moškega in ženske so našli na 2615 metrih nadmorske višine, ob njima pa tudi nahrbtnika, steklenico, knjigo in uro. Našel ju je eden od zaposlenih smučarskega središča Glacier 3000 v masivu Diablerets na jugu Švice. Led je trupli povsem zaščitil, njuni predmeti pa so ostali nedotaknjeni. Ob nesreči 15. avgusta 1942 sta 40-letni čevljar Marcelin Dumoulin in njegova 37-letna žena šla preko ledenika pogledat živino, ki se je pasla, vendar se nista nikoli vrnila. Domnevajo, da sta padla v ledeniško razpoko, ob taljenju ledenika pa sta se njuni trupli pojavili na površini. Po dveh mesecih neuspešnega iskanja so njunih sedem otrok dali v rejniške družine. Armstrongovo torbo prodali za 1,8 milijona dolarjev Torbo, v kateri je ameriški astronavt Neil Armstrong zbral prve vzorce prahu z Lune, so na dražbi v New Yorku prodali za 1,8 milijona dolarjev (1,55 milijona evrov). Belo torbo z misije Apollo 11, v kateri so še vedno sledovi luninega prahu in manjši kamni, je po telefonu kupil anonimni kupec. Torba je bila edini predmet z misije Apollo 11, ki je bila v zasebnih rokah. Po vrnitvi odprave na Zemljo so namreč skoraj vse predmete predali muzeju Smithsonian, torba pa je pomotoma ostala v škatli v vesoljskem središču Johnson. Tam so jo že skoraj zavrgli, a so si premislili in jo podarili zbiratelju, ki je v Kansasu imel vesoljski muzej in ni vedel, od kod izvira. Ko so ga kasneje obtožili kraje, prevare in pranja denarja, mu je zvezni preiskovalni urad FBI torbi zasegel skupaj s številnimi drugimi predmeti, nato pa so jo leta 2015 prodali na vladni dražbi. Za 995 dolarjev (853 evrov) jo je kupila odvetnica iz Illinoisa. Ker je v torbi opazila temne madeže, je odvetnica poslala torbo na testiranje ameriški vesoljski agenciji Nasa. Ta je lani potrdila, da je v torbi lunin prah. Nasa si je nato prizadevala dobiti torbo nazaj, letos pa je ameriški zvezni sodnik razsodil, da je po zakonu lastnik torbe odvetnica. Ta je torbo ponudila na dražbi avkcijske hiše Sotheby's. Tam so pričakovali, da bodo zanjo iztržili med dva in štiri milijone dolarjev. Torbo iz negorljivega materiala, ki je nekoliko raztrgana, so prodali ob 48-obletnici pristanka Apolla 11 na Luni leta 1969. Dalijevi brki še v brezhibnem stanju Ob nedavnem izkopu posmrtnih ostankov španskega slikarja Salva-dorja Dalija so odkrili, da so njegovi znameniti brki ostali prav taki, kot so bili še za časa njegovega življenja. Še vedno imajo obliko urnih kazalcev - deset čez deset. Ob izkopu posmrtnih ostankov, tega je naročilo sodišče, da preveri, ali je španska vedeževal-ka Pilar Abel res umetnikova hči, kot trdi, je sodeloval tudi Narcis Bardalet, ki je Dalija leta 1989 balzamiral. Po pisanju britanskega časnika The Guardian naj bi Bardalet izjavil, da gre za čudež, saj so brki ostali v položaju, kakršnega si je umetnik želel. Dalija so izkopali po naročilu sodišča, ki je presodilo, da je DNK analiza umetnikovih posmrtnih ostankov potrebna, saj nimajo na voljo drugih bioloških ostankov ali osebnih predmetov, s katerimi bi potrdili ali ovrgli trditev Pilar Abel, da je Dali, s katerim naj bi imela njena mama v 50. letih razmerje, res njen oče. Vzorce DNK so strokovnjaki odvzeli neposredno iz krste, rezultate bo pokazala analiza v Madridu. Dali (1904-1989) je bil znan po svoji ekscentričnosti. Velja za enega najpomembnejših nadrealističnih slikarjev. Na osnovi intenzivnega študija psihoanalize je razvil t. i. paranoično-kritično metodo slikanja, s katero je kot zelo dober risar naturalistično natančne slikovne detajle združeval v eks-centrične in celo absurdne kombinacije, ki jih je sam imenoval ročno naslikane fotografije sanj. Mnogi trdijo, da je bil Dali prikrit homoseksualec, ki je raje druge opazoval pri spolnem odnosu. Odvetnik Pilar Abel trdi, da so prebivalci Figuerasa vedeli za razmerje med njeno materjo in umetnikom, o čemer so tudi pričali. Hrvaške maturante mučila preprosta matematična naloga Približno 12.000 hrvaškim maturantom, polovici od 24.000 hrvaških maturantov, ki so letos opravljali maturo iz nižje ravni matematike, letos ni uspelo rešiti enostavne matematične naloge, kar je izzvalo številne negativne komentarje o ravni znanja hrvaških maturantov in izobraževalnem sistemu na Hrvaškem. Hrvaška ministrica za znanost in izobraževanje Blaženka Divjak je sicer dejala, da bi sama to zmogla, a prošnji novinarjev, naj to nemudoma stori in pokaže, ni ugodila. Namesto tega je izjavila, da je potrebno pomagati dijakom, ki imajo posebne izobraževalne potrebe, ne samo tistim, ki imajo potencial za mednarodne uspehe. Sporna naloga na maturi je zahtevala izračun porabe goriva dveh vozil. Naloga se je glasila: Če je poraba avtomobila sedem litrov goriva na 100 kilometrov, kombi pa z litrom goriva prevozi enajst kilometrov, koliko goriva več je porabil kombi, če sta obe vozili prevozili 450 kilometrov? Na voljo so bili odgovori A 9,41 litra, B 14,79 litra, C 15,25 litra in D 18 litrov. Zmorete vi? 27. julija 2017 frkanje » Levo & desno « Veselje in žalost Turizem pri nas letos še posebej veselo cveti; plače »neposrednih delavcev« v turizmu pa žalostno venejo. Podpisi Borci za ohranitev samostojne Bolnišnice Topol-šica so zbrali že res veliko podpisov podpore in so glede zahtev še vedno glasni. Mnogi pa se bojijo, da bodo z vsem tem pri pristojnih naleteli le na nepismene in gluhe. Razklanost Bolj ko se bližajo volitve, bolj je koalicija podobna Sloveniji - razcepljena je. A na njeno srečo tudi v opoziciji ni nič bolje. Bo, bi ... Nadzorni svet je direktorju Gorenja ponudil še en mandat za vodenje družbe. Nekateri so se ob tem skladno z njegovim »domačim« imenom spraševali - bo, bi? Po sili Prosilci za stanovanja menda povprašujejo predvsem po manjših stanovanjih; čeprav bi potrebovali večja. A velikost je pač odvisna od debeline. Denarnice. Čudež Menda ne gre le za velenjski čudež: da sadike dreves ali rož ter razni pridelki po vrtovih dobivajo noge. Priprave Pravijo, da je starejše treba pripraviti na starost. Še bolj jih je treba pripraviti na upokojitev. V tem času potrebujejo veliko denarnih spretnosti. Krompir Upajmo, da suša ne bo povzročila prehudih posledic in bo letina krompirja ustrezno dobra. Saj nas jeseni čaka ob Velenjskem jezeru svetovni festival pražene-ga krompirja. Pridelovalci te kulture z dobro letino bodo imeli krompir. Škoda Začele so se parlamentarne počitnice. Vendar vseeno ni šla na počitnice tudi (vsa) politika. Nekdaj in danes Še nedolgo tega je bilo veliko oglasov: iščemo delo. Zadnji čas je vse več takih: iščemo delavce. Na zavodih za zaposlovanje pa so še vedno vrste. Naš čas, 27. 7. 2017, barve: CM K, stran 11 27. julija 2017 REPORTAŽA 11 Mladi uživajo v počitniškem delu Četrta skupina dijakov končala urejanje mesta v okviru projekta Čisto moje Velenje - Do 25. avgusta se bo zvrstilo še pet skupin - Pridni tudi mladi Šoštanjčani in Šmarčani Bojana Špegel Šaleška dolina, 21. julija - Poletje ni le čas počitnic, poležavanja na plaži in kratkočasenja. Je tudi čas, ko si mnogi mladi želijo zaslužiti kakšen evro. Počitniškega dela ni lahko dobiti, vsaj v zadnjih letih ne, zato so mladim (in s tem tudi njihovim družinam) roko ponudile vse tri občine v Šaleški dolini. Z urejanjem okolja ali pomočjo v različnih društvih in organizacijah si dijaki in študenti ne le povečajo svoj proračun, ampak dobijo tudi drugačen odnos do občine in urejenosti okolja v njej, pa tudi pomembne življenjske izkušnje. In ob tem se, kot so nam povedali, celo zabavajo. Projekt »Čisto moje Velenje« ima tradicijo Mestna občina Velenje že petnajsto leto zapored izvaja projekt »Čisto moje Velenje«. V njem bo letos počitniško delo opravljalo skoraj 200 dijakov. Prejšnji teden je enotedensko počitniško delo opravljala četrta skupina dijakov in dijakinj. Letos zaslužijo 5 evrov bruto na uro, kar je več kot prejšnja leta. Doslej so očistili okolico in notranjost štirih osnovnih šol in glasbene šole, očistili pa so tudi krajevno skupnost Stara vas in Staro Velenje. Andrej Rupreht, ki je na MO Velenje zadolžen za koordinacijo projekta, nam je povedal: »Od začetnih poskusov počitniškega dela je projekt Čisto moje Velenje hitro prerasel v resen vsakoletni projekt. Plan dela je pripravljen vse do 25. avgusta, ko bo letošnji projekt, za katerega bo mestni proračun namenil 50 tisoč evrov, končan. V prvih štirih tednih so dijaki in dijakinje že veliko naredili, tudi letos pa smo se povezali s številnimi krajevnimi skupnostmi, osnovnimi šolami, Vrtcem Velenje in zavodi. Tudi letos je bil interes za počitniško delo velik, nekaj prijavljenih še nismo razporedili, a jih bomo v avgustovske termine. Vsi bodo delali 38 ur, da delo omogočimo čim več mladim.« Letos štirje pomagajo v domu za varstvo odraslih, en dijak vsak teden dela na centralnem otroškem igrišču, eden pomaga gasilcem, dva sodelujeta pri počitniških aktivnostih v vili Rožle in eden v mladinskem hotelu. Rupreht je prepričan, da so sredstva, ki jih občina vloži v projekt, dobro nalože- na, žal pa se še vedno najdejo občani, ki ne verjamejo vanj in ga zato premalo podpirajo. Za konec doda: »Študentov v projekt ne vključujemo več, razen mentorja so vsi dijaki in dijakinje. Študenti se lahko prijavijo za pomoč na Pikinem festivalu, prošnje za delo pa zbirajo na Festivalu Velenje.« Mladi delajo pridno Ko med čiščenjem in urejanjem okolja v Starem Velenju zmotimo skupino fantov, ti pridno poslušajo navodila svojega mentorja. Letos je to študent logistike Armin Kovačevic. Povedal nam je: »Ko so me poklicali iz študentskega servisa in mi ponudili to delo, sem ga takoj sprejel. Tudi zato, ker sem pred leti kot dijak delal v njem in mi je bilo všeč. Tudi letos mi je, vsak teden sicer dobim novo skupino dijakov, a to ni ovira. Res so pridni. Velikokrat nas ogovorijo tudi mimoidoči, ki jim je všeč, da mladi delajo. Jaz bom delal v vseh devetih terminih, z zasluženim denarjem pa si bom septembra privoščil dopust.« Nejc Rakuša je dijak velenjske elektro--računalniške šole, ki je pred nastopom počitniškega dela že vedel, kaj ga čaka, saj je bil v projekt vključen že lani. »Vesel sem, da imam tudi letos priložnost delati v tem projektu. Zdi se mi, da s tem, ko pomagam urejati moje mesto, delam nekaj pomembnega. Tudi pobiranje smeti in odstranjevanje plevela okoli šol in stavb pripomore k temu, da je Velenje še lepše. Je pa res, da nam je sredi dneva vroče, zato si privoščimo kakšen kratek oddih v senci, potem pa nazaj na delo. Moram reči, da je delo tudi zabavno, imamo se fajn. Zaslužek bom porabil za opravljanje izpita za avto.« "Porihtajmo si Šmartno" Med letošnjimi počitnicami je Občina Šmartno ob Paki že tretje leto zapored mladim ponudila možnost počitniškega dela v lastni občini. V projekt, ki ga imenujejo Porihtajmo si Šmartno, vključujejo tako dijake kot študente. Kot že samo ime pove, njihovo delo zajema predvsem urejanje občine. V okviru letošnjega projekta so delo omogočili desetim dela željnim fantom in dekletom. ■ Mladi lepšajo tudi Šoštanj in okolico Počitniško delo racionalizirali - Omogočili so ga vsem prijavljenim Milena Krstič - Planine Šoštanj, 25. julija - Po štirinajstdnevnem premoru je v Šoštanju v ponedeljek počitniško delom začela nova skupina mladih in nadaljevali so tam, kjer so dela zaradi dopusta Andreja Volka iz uprave, ki dela koordinira in nadzoruje, zastala. V Šoštanju so se odločili, da bodo počitniško delo omogočili vsem, ki se bodo prijavili, vendar so ga morali zaradi tega racionalizirati, da bodo stroški, ki jih zadnja leta plača izključno Občina, manjši. Mladi urejajo mesto Šoštanj in okolico. V torek, po deževnem ponedeljku, je bila zemlja dovolj namočena, da so lahko opleli gredice pred občinsko zgradbo. »Tako smo spet pri- Ob 7. > Zanimanje za počitniško delo upada. Pet let nazaj so prejeli 200 vlog, letos 80. uri zjutraj se dobijo na rokometnem igrišču, od koder jih koordinator počitniškega dela Andrej Volk usmeri na lokacije, kjer bodo delali, in porazdeli delo. Rekli so > Maša Ovnik, dijakinja 4. letnika gimnazije: »Malo plejemo, obrezujemo živo mejo, v knjižnici pomagamo pri arhiviranju ... Zaslužila bom natanko 133 evrov in toliko primaknila k stroškom za vozniški izpit.« Domen Kompan, dijak 3. letnika strojne šole: »Vsak evro pride prav, zato sem tukaj že četrtič v zadnjih letih. Delo ni prezahtevno, pa tudi dobra skupina smo. Nekaj zasluženega bom gotovo porabil za počitnice.« varčevali nekaj denarja, ki bi za ta namen šel iz proračuna.« V načrtu imajo, da bodo do konca prvega tedna septembra, ko bo počitniško delo zaključila zadnja skupina, mladi postavili tudi nekaj ekoloških otokov v Lo-kovici in Skornem, prihodnji teden se bodo lotili nogometnega igrišča. »Skupna desetih ali dva- najstih je optimalna. Navadno delata po dva ali štirje skupaj na različnih krajih. Z njihovim delom in odnosom do dela sem zelo zadovoljen,« pravi Volk. Zadovoljna je tudi večina prebivalcev, saj je njihovo delo opazno. Opazno pa je tudi, ko si oddahnejo. »Bom navedel primer iz drugega vročinskega vala, ko so bili mla- di v Topolšici, vsaj po moje, zelo pridni. Veliko so naredili. Ko je bila ura enajst, ko je sonce na polno žgalo, so sedli v senco. V naslednjem trenutku smo na Občino prejeli klic, da sedijo in nič ne delajo.« Velenje končno do prvih oskrbovanih stanovanj V teh dneh se na MO Velenje ukvarjajo s pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja - Naložbo naj bi uresničili s pomočjo republiškega Stanovanjskega sklada Bojana Špegel Velenje, 19. julija - V stanovanjskem fondu Mestne občine Velenje je trenutno 884 stanovanj, od tega 849 neprofitnih, 26 službenih in 9 bivalnih enot za reševanje nujnih stanovanjskih vprašanj. V teh dneh pa bodo na velenjski upravni enoti vložili dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stolpiča, v katerem bo 15 neprofitnih oskrbovanih stanovanj. Po njih je namreč veliko povpraševanje, velenjska občina pa jih doslej ni imela. Blaženka Čujež iz MO Velenje nam pokaže projektno nalogo, iz katere je razvidno, da je načrt za stolpič z oskrbovanimi stanovanji zasnovan tako, da se arhitekturno lepo vključi v okolje, kjer bo stal. Lokacija je na občinski zemlji na travniku pod »desetorčkom« (domačini stavbi pogovorno rečejo konjušnica) ob Kidričevi cesti. Dovoz do stolpiča bo urejen z Jenkove ceste. Ta bo skupni za »petorček«, ki stoji pod desetorčkom, in novogradnjo. Ob dokončni ureditvi novogradnje pa bodo stanovalci petorčka pridobili tudi dodatna parkirna mesta. Stanovalcem konjušnice bodo dali možnost, da odkupijo del zemljišča pod stavbo, to je občinsko. Doslej so jih uporabljali brezplačno, po odkupu pa si bodo lahko legalno uredili atrije. »V stolpiču oskrbovanih stanovanj bodo garsonjere in enosobna varovana stanovanja. Ta bodo povezana z Domom za varstvo odraslih, kjer bodo imeli stanovalci zdravstveno oskrbo, Blaženka Čujež: »Povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih je veliko.« pomočjo sredstev Stanovanjskega sklada RS, ki naj bi projekt, ocenjen na 1 milijon 200 tisoč evrov, financiral v višini 50 %. Občina bi ostala sredstva zagotovila iz proračuna in z najemom posojila v višini 25 % vrednosti projekta. Stanovalci desetorčka, pa tudi petorčkov pod njim, so sprva naložbi nasprotovali. Na MO Velenje so jim prisluhnili, z njimi so opravili več razgovorov. Njihove želje so posredovali tudi načrtovalcem projekta. Sedaj je načrt takšen, da večjih nasprotovanj bodočih sosedov oskrbovanih stanovanj menda ni več. Kdaj se bo gradnja začela, je še težko Arhitekti so stolpič z oskrbovanimi stanovanji lepo umestili v prostor. Imel bo štirikapnico, ne bo visok, v njem pa bodo dom dobili izključno starejši najemniki. Najemnina bo neprofitna. SOS gumb za klic na pomoč, če bodo želeli, pa tudi hrano. Po tovrstnih stanovanjih je povpraševanje vsako leto večje, saj je 15 % prebivalcev MO Velenje starostnikov, odstotek pa še raste.« še izvemo. Na MO Velenje računajo, da bodo stolpič zgradili tudi s reči. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja mora občina izvesti še javni razpis za izbiro izvajalca gradnje in zaključiti finančno konstrukcijo. Bo pa to zagotovo prva novogradnja neprofitnih stanovanj v MO Velenje v prihodnosti. a ■ Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 12 12 ŠPORT 27. julija 2017 Rudar (vsaj) do sobote skupaj z Olimpijo in Mariborom na vrhu V drugi tekmi s 3 : 1 boljši od novinca Ankaran-Hrvatini - V soboto z aktualnim prvakom Mariborom Stane Vovk Komaj se je začelo nova prvenstvena sezona, se Rudarjev trener Marijan Pušnik že ubada s poškodbami. David Kašnik, ki je v prejšnji sezoni nosil ka-pitanski trak, zaradi poškodbe še vedno ne more igrati. V drugem krogu se mu je zaradi bolečin v stegenski mišici pridružil Damijan Trifkovic, ki je bil kapetan na uvodni tekmi ter tudi med najboljšimi na njej. Zato je proti Ankarančanom čast kapetana pripadla Leonu Črnčiču. Trifkovic bi bil gotovo v postavi tudi v soboto. Najbrž je upal, da bo ponovil dobro igro z uvodne tekme, jo morda kronal tudi s kakšnim zadetkom in tako najlepše proslavil trideset let, ki jih je dopolnil prav na dan tega dvoboja. Kljub temu se je tudi kot gledalec veselil novih treh točk. Po novi zmagi so bili zelo zadovoljni tudi domači ljubitelji nogometa, ki so znova, kot na uvodni tekmi, pridno navijali za svoje nogometaše. V dokaj zanimivi tekmi so videli kar štiri zadetke, poleg tega še kopico priložnosti, pa tudi prečko, v katero je v 41. minuti žogo ob koncu prvega polčasa poslal Jakob Novak. Gostje so v Velenju tekmo začeli zelo poletno, brez spoštovanja do pomlajenega Rudarja, ki že 23. sezono igra v elitni slovenski nogometni druščini. Zelo blizu zadetka so bili po slabih dvajsetih minutah igre, ko se je gostujoči napadalec Rok Kidrič sam znašel pred domačim vratarjem Matejem Radanom, a je njegov lob udarec poletel čez njega in okvir praznih vrat. Kmalu zatem nova (27. minuta) velika priložnost gostov, tokrat za Gala Primca, ki je z udarcem z glavo z dobrih petih metrov poslal žogo pod prečko. Radan se je izjemno odzval in s konico prstov dvignil žogo čez prečko. Ob teh nevarnih gostujočih napadih je bilo med gledalci slišati komentarje: »Ne moreš verjeti ...! Igra, igra, igra ...! Uzuegbunam Honi John Mary ne navdušuje le na zelenici. S takšnim poziranjem ustreže tudi mladim ljubiteljem nogometa. Poziv s tribune je prišel v pravem trenutku. Domači so zagospodarili na igrišču. Sledilo je nekaj nevarnih strelov proti nasprotnikovemu vratarju Mateju Paa-lu. V 36. minuti pa pravi izbruh navdušenja med domačimi navijači. John Mary se je v bližini točke enajstmetrov pre- Če bi ...? Vlado Badžim, trener Ankarana: »Če bi izkoristili svoje priložnosti na začetku tekme, bi bil morda njen potek drugačen. Nato smo zanihali v igri, podobno kot v prvem krogu. Naredili smo nekaj kardinalnih napak, ki so jih domači izkoristil z dvema goloma. Nato smo iskali svoj gol, ga tudi našli, imeli takoj priložnost za izenačenje. Želeli smo izenačiti, a smo spet začetniško prejeli še tretji gol. Seveda pa je spodbudno, če si priigraš toliko priložnosti, kot smo si jih na tej tekmi proti izkušenemu Rudarju.« »Le tako naprej ...!« Marijan Pušnik, Rudarjev trener: »Moji igralci so dosegli tri lepe za- rival' z dvema, tremi gostujočimi igralci. Eden od njih je z glavo poslal žogo na svojo smolo kratko do Dominika Radica. Visoki napadalec je zabil izjemen gol. Žogo je s »škarjicami« poslal v desni zgornji kot za 1 : 0. Vodstvo je domačim vlilo samozavest, še bolj so poleteli. Po predložku Matea Mužeka z leve strani na sredino pred kazenski prostor je imel Jakob Novak priložnost za podvojitev vodstva, a je z volej udarcem zamajal ,samo' prečko. V nadaljevanju so bili najprej Ankarančani spet blizu izenačenju, a se jim ni izšlo. »Rudar, Rudar, Rudar ...!« so se spet oglasili navijači, ki so želeli drugi gol. Zgodil se je takoj detke. Lahko bi dosegli še kakšnega, morda so bili igralci v tistih trenutkih preveč nemirni, kar je posledica njihove mladosti. Moram pohvaliti tudi goste, ki so prav tako pokazali veliko željo. Zlasti ob prekinitvah so nam povzročali kar precej težav. V celoti gledano smo igrali dobro. Verjamem, da so bili gledalci zadovoljni in da bodo še v večjem številu prihajali na tekme. Čestitke fantom in le tako naprej.« Velja ta želja tudi za soboto, ko boste gostovali pri branilcu naslova Mariboru? »Maribor bo nedvomno popoln favorit. Ne bomo pa šli v Ljudski vrt z belo zastavo. Pošteno bomo igrali, dali vse od sebe in videli bomo, kaj nam bo to prineslo.« po gostujoči akciji. Črnčič je na sredini igrišča prestregel žogo, poslal v napad Maryja. Gostujoči branilci so bili zanj prepočasni in z bližine bele točke je najboljši strelec lige v prejšnjem prvenstvu zadel spodnji del prečke. Od nje se je žoga odbila v mrežo in 2 : 0. Domači so po prepričljivem vodstvu znova popustili in kmalu spet nekoliko zatrepetali za vse tri točke, saj so gostje v 73. minuti znižali njihovo vodstvo (1 : 2). Sledila je nekoliko zmedena igra domačih, gostje pa so upali na izenačenje. Nato je v 88. minuti le prišlo olajšanje. Po podaji Črnčiča je Dario Vizinger z udarcem z glavo potrdil nove tri točke. ■ »Da bi bili prvaki države ...« Znova veliki cilji velenjskih rokometašev Stane Vovk Pred rokometaši Gorenja je nova zelo zanimiva sezona, gotovo še zanimivejša in še zahtevnejša, kot je bila prejšnja. V prejšnji so skupaj z aktualnimi prvaki Celjani zaigrali v regionalni ligi Seha. V njej bodo oboji nastopali tudi v novi, po treh sezonah pa se velenjski rokometaši vračajo tudi v ligo prvakov, najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje. Na novo tekmovalno sezono so se začeli pripravljati prejšnji četrtek. Od novega trenerja, izkušenega Hrvata Željka Babiča, in dokaj spremenjenega moštva njihovi navijači veliko pričakujejo. Enako tudi vodstvo kluba, ki ima pred začetkom vsake sezone velike ambicije, o katerih samo pravi: ,Klub si je pred novo sezono zadal visoke cilje. Po nekaj sušnih letih si želi v domače vitrine vrniti pokalno lovoriko in državni naslov, se v Ligi SE-HA Gazprom prebiti na finalni turnir najboljše četverice, med evropsko klubsko elito pa v skupini C osvojiti eno od prvih dveh mest, ki prinašata dodatni tekmi v boju za vozovnico v osmino finala.' O vsem tem smo se pogovarjali s trenerjem. Moštvo je kakovostnejše od prejšnjega, veliko novih igralcev, ambicije velike. Ste dobili to, kar ste želeli? »Gotovo bo nova sezona velik izziv zame in igralce, tudi zelo zahtevna. Glede na proračun, ki ga ima Gorenje, verjamem, da smo napravili dobro selekcijo igralcev. Prepričan sem, da je njihova kakovost boljša, kot je bila v prejšnji sezoni. Zato nam ne preostane nič drugega, kot da zavzeto vadimo, delamo. Po prvih tekmah v ligi Seha in ligi prvakov bomo že bolj vedeli, koliko veljamo. Vem, da so cilji visoki, toda za zdaj je še težko oceniti našo pravo vrednost. Pri tem mislim zlasti na ligo prvakov. Skupina, v kateri bomo igrali, je izredno močna. Kljub temu bomo vsako tekmo začeli z odločenostjo, da premagamo nasprotnika in skušamo uresničiti klubske cilje. Gotovo pa nam bo igranje v Evropi zelo pomagalo, da se stabiliziramo, okrepimo vojo igro in spoznano svoje dobre in slabe strani, dokler se ne bo začela domača končnica. Tudi v regionalni ligi želimo čim više, ciljali bomo na sklepni turnir.« Ljubitelji rokometa, navijači morda v prejšnji sezoni niso bili najbolj navdušeni nad regionalno ligo. Razlog je bil tudi seveda tudi nekatere pomanjkljivosti. Pomembno je, da se razvija. Je močnejša od državnega prvenstva in verjamem, da dviguje kakovostno raven rokometne igre. Obenem je zelo dobra za mlade igralce, da si nabirajo mednarodne izkušnje. Seveda pa je za moštva, ki igrajo še v ligi prvakov, kot bomo letos tudi mi, zelo naporna.« Izhajajoč iz teh besed lahko sklepamo, da bi bilo prezahtevno, če bi Gorenje in seveda tudi Celjani, državno prvenstvo odigrali v celoti? »Zanesljivo, saj bi zmanjkovalo časa za počitek. Rešitev, da Novo sezono bodo roko-metaši Gorenja odprli z večnim derbijem s Celjem Pivovarno Laško 30. avgusta, v prvem krogu lige Se-ha. Začetek lige prvakov bo 13. septembra. Velenjski ro-kometaši bodo v njej gostili špansko moštvo Abanca Ademar Leon. V domačem državnem prvenstvu se bo sezona začela 9. septembra. v tem, da si posamezne tekme niso sledile po ustaljenem, tekočem razporedu. »Izkušnje z njo sem imel že kot trener v Brest Meškovu (dvakrat z njim državni prvak in dvakrat igranje v finalu lige - op. p.). Zamišljena je bila dobro, toda ni imela še dovolj močne ,konekci-je' (povezave) z evropsko zvezo, zato se je včasih dogajalo, da je bilo tekmovanje v ligi prvakov in domače prvenstvo v prednosti. Ima pa gotovo svoje prednosti, se prvenstvu pridružimo šele v končnici, se mi zdi zelo dobra. Imeli bomo dovolj časa, da se pripravimo za glavni del domačega prvenstva, končnico. Enako velja za Celjane. Verjamem, da imajo enake cilje kot mi - osvojiti naslov prvaka.« Nanj v Velenju že kar dolgo čakajo? »Vsakdo želi prekiniti neugodno tradicijo z nasprotnikom. Odločeni smo, da to storimo v novi sezoni. Kot trener to verja- mem, drugače pač ne moreš razmišljati. Prepričan sem, da so tudi igralci odločeni, da vrnejo radost in veselje našim navijačem.« Skratka, skupaj s Celjani boste glavni favoriti prvenstva? »Upam, da bo tako, toda vsi vemo, da v športu ni vedno dovolj biti dober na papirju. Svojo moč, kakovost je treba pokazati na terenu; to pa zahteva vsakodnevno zavzeto treniranje, čim boljšo psihično pripravljenost, disciplino ... Strinjam se, da smo skupaj s Celjani papirnati favoriti. A če ne bomo vadili, tako kot bi morali, bomo ostali favoriti samo na papirju.« V novi sezoni bodo najbrž Rib-ničani, Koprčani, Mariborčani z okrepitvami in novimi trenerji še močnejši? »Za Celje vemo, da je vsako leto zelo močno. Ribnica je lani imela odlične rezultate in bo enako nevarna, kot je bila lani. Tu je Maribor, ki se je prav tako okrepil in je gotovo ena od stabilnih ekip, ki jo bo v njeni dvorani težko premagovati. V Koper je prišel slovenski selektor Veselin Vujovic, ki bo kot trener gotovo dal Kopru dodatno vrednost. Resnično pričakujem, da bo to morda v zadnjih sezonah najbolj zanimivo prvenstvo, na katerem bo sposoben vsak premagati vsakega.« Ob vsem tem bo za vašo čim boljšo igro gotovo potrebna tudi podpora s tribun!? »Zelo upam, da bomo navduševali naše navijače, ki so - kot sem med tem že spoznal - izvrstni. Seveda pričakujem njihovo veliko podporo. Ob tej priložnosti jih pozdravljam, veselim se srečanja z njimi na prvi tekmi. Resnično želim, da bi zmagovali - v zadovoljstvo vseh, ki imamo tukaj radi rokomet.« Želimo Vam, da čim uspešneje preživite prvo sezono v Velenju! »Da bi bili prvaki države . Hvala.« Trifkovic zvest Rudarju še tri leta Pred težko pričakovanim derbi-jem vrha lestvice s prvakom Mariborom so v vrstah velenjskega Rudarja pozdravili uspešen dogovor za podaljšanje pogodbe z otrokom kluba Damjanom Tri-fkovicem. Damjan Trifkovic je pogodbo z Rudarjem podaljšal in bo v ze-leno-črnem dresu nastopal do konca maja 2020, so sporočili na uradni spletni strani velenjskega kluba. „Trifkovic je rekorder po številu odigranih minut v dresu Rudarja in nepogrešljiv člen našega moštva, zato izražamo veliko veselje, da se bo tudi v bodoče boril za naš grb," so dodali Velenjča-ni, ki se pripravljajo na izredno zanimivo tekmo z Mariborom v Ljudskem vrtu, kjer se bosta v soboto ob prenosu na Kanalu A (ob 20.00) pomerili dve od treh še nepremaganih ekip v novi sezoni Prve lige Telekom Slovenije. TAKO so igrali Prva liga Telekom Slovenije, 2. krog Rudar Velenje - Ankaran Hrvatini 3:1 (1:0) Strelci: 1:0 Radie' (36), 2:0 Mary (66), 2:1 Vodeb (77), 3:1 Vizinger (88), Rudar: Radan, Mužek, Pušaver, Bolha, Vukliševie', Bijol, Pišek (od 66. Antonov), Črnčič, Mary Uzegbunam (od 84. Vizinger), Radie' (od 59. Junuzovie), Novak. Trener: Marijan Pušnik. Rumeni kartoni: L. Badžim (6), Mary Uzegbunam (30), Gliha (42). Drugi rezultati: Triglav - Maribor 2:3 (0:0), Rudar - Ankaran Hrvatini 3:1 (1:0), Aluminij - Krško 4:2 (1:0), Gorica - Olimpija 0:2 (0:1), Domžale - Celje 4:0 (2:0). Vrstni red: 1. Olimpija 6, 2. Rudar 6, 3. Maribor 6, 4. Domžale 3, 5. Aluminij 3, 6. Krško 3, 7. Triglav Kranj 1, 8. Ankaran Hrvatini 1, 9. Gorica 0, 10, Celje 0. ■ ■ Naš čas, 27. 7. 2017, barve: CM K, stran 13 27. julija 2017 ŠPORT IN REKREACIJA 13 Janja do srebra Vroclav, 23 julija - Po uvodnih dveh zmagah v svetovnem pokalu letos si je športna plezalka Janja Garnbret na svetovnih igrah, ki jih gosti Vroclav, priplezala srebrno medaljo v težavnostnem plezanju. To je bil premi-erni nastop mlade tekmovalke na olimpijskih igrah za neolimpijske športe, medtem ko sta iz-kušenejša člana slovenske reprezentance v športnem plezanju Domen Škofic in Mina Markovič osvojila peto oziroma sedmo mesto. Janja, aktualna svetovna prvakinja in vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala, je dosegla isto višino kot zmagovalka, evropska prvakinja Bel-gijka Anak Verhoeven, a so za končno uvrstitev odločali rezultati kvalifikacij. Janja Garnbret (Šaleški AO) je ob tem velikem uspehu dejala: „Že od začetka sezone sem se veselila svetovnih iger, z veseljem sem tekmovala, tako organizacija kot tekma sta mi bili zelo všeč. S polfinalnim nastopom nisem bila ravno zadovoljna, nisem se mogla dovolj osredotočiti na smer in pokazati maksimuma. V finalu sem se sprostila, dobro počutila, škoda edino, da je bila smer spet malo prelahka, potem pa en težek gib, pri katerem smo padle vse punce na stopničkah. Vendarle pa je tudi drugo mesto super in sem zelo zadovoljna." Selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren pa je dodal: „Kvalifikacije so nas presenetile, saj so bile zelo težke, kar seveda ni nič narobe. V finalu so žal vsa tri dekleta na stopničkah padla na istem gibu, tako da so se razvrstile glede na rezultate v kvalifikacijah; pri moških pa je bil selektiven skok, na katerem je žal izpadel tudi Domen. Vesel sem, da smo dobili medaljo, a iskreno povem, da sem upal še na eno. Nisem pa razočaran, saj so na svetovnih igrah zbrani le najboljši, kot na primer v finalu svetovnega prvenstva, v katerem ni lahko dobiti medalje." ■ V objemu Raduhe je lepo Pa je prišel tudi naš zadnji šolski dan v tem šolskem letu 2016/17, ki smo se mu z vsem srcem posvetili. Udeležili smo se ga vsi, ki smo bili »doma«, z ostalimi pa v obojestranskih mislih. Avtobus nas je popeljal na območje Zgornje Savinjske doline, katere utrip smo začutili že med vožnjo v Ljubnem, kjer so imele krave prednost ob prehajanju iz hleva čez cesto na pašo. V Strugah smo zavili na vijugasto cesto v smeri Loke pod Raduho, kjer smo na parkirišču pod kočo izstopili v hladno jutro. Energija se je v lepem okolju že napojila in komaj smo skupino zadržali za prvo fotografijo. Kmalu smo prispeli do prijazne planinske koče, kjer smo imeli krajši postanek. Potem smo jo mahnili proti Raduhi oz. Durcam in kmalu doživeli padec ene od udeleženk. Včasih še sam ne veš, zakaj oz. zaradi česa padeš. Po šoku vseh so se takoj javili prostovoljci, da so jo pospremili nazaj do koče, kjer je že prej ostal en par. Ostali smo pot nadaljevali do opuščene planinske poti, ki je pripeljala od Groho-ta in je zaradi podora sedaj zaprta. Tokrat smo se odločili, da ne gremo levo v smeri vrha Raduhe, ampak desno, kjer je v nadaljevanju stik z novo potjo, ki je nadomestila prejšnjo. Steza nas je peljala naprej proti vzhodu. Po krajšem času smo prispeli do lepe planjave Lanež, kjer vrh skale krasi mini Aljažev stolp. Tu smo si vzeli čas za počitek in druženje ob veseli novici, da se je vračajo- ča skupina srečno vrnila do koče. Poklepetali smo z mlajšima planincema, ki sta veselo raziskovala okolico. Potem smo odšli proti planini Javorje, s katere smo se strmo spustili do koče na Loki, kjer je bilo prisrčno snidenje s čakajočimi. Nismo izgubljali časa, saj nas je srce vleklo naprej do avtobusa, ki nas je odpeljal nav- Po hribih njeno pomočjo prepeljemo naše dobrote čim udobneje do kraja dogajanja. Da smo se imeli nadvse lepo, ni treba posebej poudarjati. To vedo le bližnje krave, ki so nas začudeno gledale izpod od strele na pol posušenega hrasta. Bile so edine poslušalke naše himne Čez zelene trate, ki se je razlegala vse tja do Velike planine oz. Vračajoča skupina UNI3 na planini Javorje nad kočo na Loki pod Raduho zdol do Strmca. Tu je bil naš končni cilj z razlogom: zaključek šolskega leta v čudovitem okolju vikenda naše Jelene in s katerega je krasen razgled in zelo prijetno okolje za druženje. Ob gostoljubnosti bližnjega kmečkega para s šilcem kratkega za dobrodošlico je bila samokolnica takoj pripravljena, da z bližnjega V. Rogatca z Lepenatko in naprej proti vzhodu. Upamo in želimo, da se jeseni spet srečamo na naših planinskih poteh - najmanj v takšnem številu! Vabljeni, da se nam pridružite! a Marija Lesjak KUPUJETE KLIMATSKO NAPRAVO? POZOR! V teh dneh so nas razveselile poletne temperature, in ker se bodo te le še stopnjevale, moramo razmisliti tudi, kako se bomo hladili. Ena najbolj priljubljenih rešitev zadnjih let je klimatska naprava, a je pred nakupom in uporabo te dobro vedeti, kakšna je za naš prostor in naše potrebe najprimernejša, predvsem pa kako z njo ravnati, da nam bo zagotavljala udobje in ne bo krivec za slabo počutje ter zdravstvene nevšečnosti. Najpomembnejša dejavnika pri nakupu sta sama moč klimatske naprave in velikost prostora, ki ga nameravamo ogrevati. Dandanes si marsikdo sploh več ne predstavlja, kako bi preživel poletje brez klimatske naprave, sploh glede na vedno bolj ekstremne temperature. In glede na to, da je najbolj vroče obdobje leta tik pred vrati in je povpraševanje po najrazličnejših hladilnih sistemih na vrhuncu, smo za vas pripravili nekaj nasvetov, na kaj paziti pri nakupu klimatske naprave ter kako jo pravilno uporabljati, da vam bo služila kot je treba ter vam bivanje olajšala in ne povzročala še več stresa ter zdravstvenih težav. Na kaj paziti pri nakupu? V ponudbi je pestra paleta klimatskih naprav za vse okuse, potrebe in žepe. Sodobni sistemi celo niso namenjeni le hlajenju, ampak z njimi lahko prostore dovolj učinkovito tudi ogrevamo. To je še kako dobrodošlo jeseni in spomladi, ko se temperatura še ne spusti pod ledišče in je zagon celotnega sistema centralnega ogrevanja bolj potraten. V splošnem poznamo stenske, talne, stropne, kanalske in vgradne klimatske naprave v enojni in multi izvedbi, kjer na eno zunanjo enoto priključimo več notranjih enot različnih moči. Sodobne naprave samodejno spreminjajo moč delovanja in skrbijo za ohranjanje enakomernejše temperature. Če ne veste, katera klimatska naprava bi bila za vas najprimernejša, je najbolje, da se posvetujete s strokovnjakom, po možnosti se dogovorite za ogled objekta, ki ga želite klimatizirati. Strokovnjak bo tako predlagal optimalno klimatsko napravo in mesto za njeno namestitev. Klimo namreč izbiramo glede na karakteristike prostora, ki ga želimo hladiti oz. ogrevati. Pri tem je treba upoštevati volumen samega prostora (površino in višino), toplotno izolacijo prostora, površino sten in predvsem oken, ki so obsijana prostoru in jim s tem oteževal bivanje oziroma delovanje. V lanskem letu so na ZPS preverjali, kako se obnesejo klimatske naprave z ločeno zunanjo in notranjo enoto ter z močjo 2,5 kW oziroma 3,5 kW. Skupaj so preizkusili 30 naprav, za katere so odšteli med 560 in 2575 evrov. V obeh kategorijah sta res zmagali najdražji klimi, a kakovostno in učinkovito klimo lahko dobimo že za nekaj manj kot 1000 s soncem, število oseb, ki se zadržujejo v prostoru, druge izvore toplote (računalniki, televizorji, kuhalniki itd.) ... Za povprečno izolirane stanovanjske prostore v srednji etaži, ki nimajo večjih oken na sončni strani, bi lahko dejali, da je za površino do 30 kvadratnih metrov primerna klimatska naprava s hladilno močjo 2,5 kW, do 50 kvadratnih metrov pa 3,5 kW. Seveda je to le splošna ocena, ki odstopa glede na druge faktorje. Seveda tudi ni vseeno, kje v posameznem prostoru naj bi bila klimatska naprava nameščena. Če poenostavimo, naj bi bila nameščena tako, da nam bi omogočala prijetno aklimatizacijo v prostoru, nikakor pa naj ne bi izpihani zrak neposredno vplival na osebe ali druge naprave v evrov. Res pa se moramo pri tem odreči kakšni udobnostni funkciji, ki so vključene v najdražje naprave. Če povzamemo, sta najpomembnejša faktorja pri nakupu sama moč klimatske naprave in velikost prostora, ki ga nameravamo hladiti oz. ogrevati. Redno vzdrževanje je bistvenega pomena A ne glede na to, kako kakovostno in funkcionalno klimatsko napravo si omislimo, ni nujno, da bo dolga leta delovala brezhibno in nam služila kot je treba. Kot vsaka druga naprava tudi klima potrebuje redno čiščenje in vzdrževanje. Že z malo truda lahko naredimo veliko. Za začetek poskrbimo, da se na napravi ne nabira prah - s suho krpo očistimo pokrov in masko klimatske naprave. To lahko naredimo večkrat na leto. Zelo pomembno je tudi, da našo klimatsko napravo vsaj enkrat na leto pregleda strokovnjak in opravi redni letni servis, ki se po navadi izvede spomladi, še pred prvim vklopom naprave. Serviser bo opravil čiščenje in dezinfekcijo, preveril temperaturo izpiha, odvod kondenza, delovanje elektromotorjev in drugih električnih komponent. Preveril bo tudi tlak plina v sistemu in ga po potrebi dopolnil. Slednje je zelo pomembno, saj lahko kompresor odpove, če klima deluje s prenizkim tlakom plina. Če klimatske naprave ne vzdržujemo in čistimo, kot nam ob nakupu svetuje prodajalec in kot je zapisano v navodilih proizvajalca, se lahko zgodi, da bo naprava sčasoma vse manj učinkovita, posledično pa bo med svojim delovanjem porabila tudi več energije. Zaradi umazanije v notranjosti se lahko po prostoru začne širiti tudi neprijeten vonj, lahko se celo zamaši odvod kondenzata. Zaradi umazanih filtrov lahko pride do kondenzacije, posledično pa se začne razvijati plesen, ki je, kot vemo, zdravju zelo škodljiva. Pomembna je tudi pravilna uporaba Poleg čiščenja moramo poskrbeti tudi, da bo okoli zunanje in notranje enote dovolj prostora, da bo lahko zrak neovirano krožil, zunanjo enoto je smiselno čim bolj zaščititi pred neposrednim sončnim obsevanjem, med delovanjem klimatske naprave naj bodo okna in vrata zaprta. Kadar v prostoru ni nikogar, je najbolje zmanjšati moč delovanja naprave ali jo celo izključiti. Sicer pa moramo z delovanjem naprave doseči stanje, ko ne čutimo niti hladu niti vročine in je gibanje zraka prijetno oziroma ga ne čutimo, zrak pa se sme zdeti ne suh ne vlažen. Primerna temperatura zraka je od 22 do 26 stopinj, priporočena pa od 23 do 25 stopinj, relativna vlažnost gorenje li^SirMpfejW ^ 080 48 48 naj bo od 40- do 60-odstotna, priporočena hitrost zraka v času hlajenja pa le 0,15 m/s. V poletnem času je vsekakor priporočljivo, da je notranja temperatura od 6 °C do 8 °C nižja od zunanje temperature in ne več, še posebej če se veliko premikamo iz prostora na prosto in obratno. Treba se je zavedati, da prehod iz toplega na hladno ne sme preveč šokirati telesa. Če smo torej prišli od zunaj, kjer je 38 stopinj, v prostor, ohlajen na 20 stopinj, obstaja nevarnost, da se naše telo ne bo odzvalo, kot bi želeli, saj se v tako kratkem času ne more prilagoditi na spremembe. Ravno zato je v poletnih mesecih veliko prehladov, kihanja, akutnega vnetja grla in bronhitisa, predvsem so torej ogrožena dihala. Če je zrak presuh, se lahko pojavi srbenje kože, pekoče grlo in oči. Prav tako v klimatiziran prostor ne smemo vstopiti prepoteni ali z mokrimi lasmi, saj lahko pride do temperaturnega kolapsa. Znano je, da dolgotrajno izpostavljanje hladnim temperaturam lahko škodi našemu metabolizmu, saj ga upočasnjuje, hkrati pa so upočasnjene tudi vse ostale aktivnosti v mišicah, žilah in živcih. Klima je lahko tudi koristna Ne samo da nas prijetno hladi v neznosni vročini, klima je ob pravilni uporabi lahko tudi koristna zdravju. Še posebej jo priporočajo alergijskim bolnikom, zaradi zmanjšanja vlažnosti bivalnega zraka se namreč močno zmanjša tudi razmnoževanje pršic in tudi plesni je manj. Klimatske naprave preprečijo tudi vdor pelodov ali različnih onesnaževalcev v bivalni prostor. Za več informacij o ponudbi klimatskih naprav Gorenje obiščite spletno stran www.gorenje.si ali se oglasite v najbližjem Gorenje Studiu. Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 14 14 UTRIP 27. julija 2017 Sprejem za bronaste olimpijke V Andražu nad Polzelo, ki spada v Gasilsko zvezo Žalec, so gasilci v nedeljo, 16. julija, skupaj z domačini sprejeli bronaste olimpijke (mladinke PGD Andraž nad Polzelo), ki so se vrnile z gasilske olimpijade iz avstrijskega Beljaka. Po sprejemu motoristov, ki so gasilke pričakali na avtocestnem izvozu v Šempetru in jih v koloni pospremili do domačega Andraža, so dekleta doma pričakali domači gasilci z Andraža nad Polzelo, iz Polzele, Ločice ob Savinji, Pesja in Šentilja in številni domačini. Po mokrem sprejemu z vodnimi curki so gasilci pospremili gasilke na oder, sledila je slavnostna predstavitev ekipe, pozdravni nagovori podžupana občine Polzela Igorja Pungartnika, predsednika Gasilske zveze Žalec Edvarda Kuglerja, predsednika sveta Savinjsko-šaleške regije Janka Žuntarja in seveda domačega predsednika PGD Andraž nad Polzelo Davida Zabukovni-ka, ki jim je izročil priložnostne nagrade in cvetje. Veselje se je nadaljevalo ob prijaznem druženju. Preverite veljavnost osebnih dokumentov! Osebno izkaznico lahko sicer dobite v enem dnevu, a bo dražja Milena Krstič - Planine Velenje - Preden se odpravite na počitnice, potep ali poslovno potovanje v tujino, preverite veljavnost osebnih dokumentov, potnih listin in osebnih izkaznic, vam svetujejo na Upravni enoti Velenje, kjer se skoraj vsak dan srečajo s kom, ki tik pred zdajci ugotovi, da je dokumentu potekel rok veljavnosti. Ljudje naj se ne ustrašijo, vse se da urediti, pravijo. Na Upravni enoti Velenje skušajo tudi v zadnjem hipu narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi ljudje z veljavnimi dokumenti lahko odpotovali takrat, ko načrtujejo, a je > Na novo osebno izkaznico je treba čakati od 6 do 8, na nov potni list od 3 do 5 delovnih dni. včasih to težko, za stranko pa v vsakem primeru tudi dražje. »Tisti, ki dokument potrebuje v enem dnevu, se morajo čim prej oglasiti na upravni enoti, najkasneje pa do 11. ure in podati vlogo. V tem primeru lahko še isti dan popoldne dokument prevzame na Upravni enoti v Celju ali pa naslednje jutro na Upravni enoti Velenje,« pravi načelnica mag. Franja Tevž. Prioritetno reševanje vlog pa je seveda dražje, saj je taksa višja. Osebna izkaznica v osnovi stane 18 evrov, v primeru prioritetne izdelave pa skoraj 27 evrov. Tudi v Cetisu, kjer dokumente izdelujejo, imajo poleti več dela kot med letom, zato je treba razmišljati tudi o tem, koliko časa pred potekom osebnega dokumenta boste vložili vlogo za novega. Na osebno izkaznico boste čakali od 6 do 8 delovnih dni, na potni list 3 do 5 dni. Na spletni strani Cetisa pa lahko tudi sami spremljate, kdaj bo dokument izdelan. V Šoštanju začeli udejanjati ukrepe CPS Pripravljajo mrežo peš in kolesarskih povezav s krajinskimi ureditvami in urbano operemo Milena Krstič - Planine Šoštanj - Po sprejetju Celostne prometne strategije (CPS) občine Šoštanj se začenja petletno obdobje, v katerem bodo skušali uresničiti ukrepe, ki so jih predvideli v strategiji. Doseganje ciljev po višji kakovosti bivanja v občini Šoštanj predstavlja izdelava mreže peš in kolesarskih povezav s krajinskimi ureditvami in urbano opremo. Za občino Šoštanj jih bo izdelal Atelje Piano, ki je bil na onovi projektne naloge izbran za najugodnejšega ponudnika. > Ljudem (in ne avtomobilom) želijo zagotoviti optimalno ponudbo za življenje v mestu. »Študija bo na ravni idejne zasnove obdelala mrežo obstoječih, predvidenih in novo predlaganih peš in kolesarskih povezav, pri čemer se bo njihova funkcija nanašala predvsem na urbano mobilnost,« pravi Verona Haj-nrihar, višja svetovalka za arhi- tekturo v upravi Občine Šoštanj in koordinatorka priprave CPS. Posebej bodo obdelali javna parkirišča v mestu, kjer bodo dali poudarek njihovi smotrni izrabi, ureditvi in ozelenitvi. Nekatera bodo ukinili in nadomestili na obrobju mesta. Kot pravijo v Šoštanju, bo celotna mreža povezav in javnih odprtih prostorov v mestu opremljena tudi s klopmi, koši za smeti, stojali za kolesa, pitniki in drugo urbano opremo. Kontrola voznikov avtobusov in tovornjakov Ljubljana, 24. julija - Danes se je začel drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov, ki jo vodi in koordinira Javna agencija RS za varnost v prometu. Namen evropsko usklajene akcije, ki bo potekala do 31. julija, je spodbuditi voznike tovornih vozil in avtobusov k doslednejšemu spoštovanju prometnih predpisov. Od danes dalje bodo policisti teden dni še temeljiteje nadzirali voznike tovornih vozil in avtobu- sov. Tokratna akcija in nadzor bosta usmerjena predvsem v preprečevanje in opozarjanje na najpogostejše kršitve, ki so bile ugotovljene v preteklih akcijah, kot so neuporaba varnostnega pasu, prekoračitev hitrosti, neupoštevanje obveznih počitkov in odmorov ter manipulacije in goljufije pri uporabi tahografov. Krpajo lokalne ceste Velenje, 21. julija - V petek dopoldne so delavci podjetja PUP obnavljali cesto, ki vodi od Starega Velenje v Podkraj. Odrezali so najbolj dotrajane dele cestišča in ga preplastili z novim asfaltom. Promet v kraj je bil zaradi tega nekaj ur oviran. Poleg tega so obnovili cestišče na cesti skozi Ve-rižljo, ki vodi proti pokopališču Podkraj, in pokosili travo ob Partizanski cesti, med pločnikom in nabrežjem reke Pake. Tudi ta dela so delno ovirala promet. a bš Štirje prehodi za pešce bolj varni Velenje, 21. junija - Na Mestni občini Velenje so si že lani zadali, da postopno uredijo najbolj nevarne prehode za pešce, da bodo ti bolj varni. Pripravili so popis vseh prehodov za pešce v občini in se odločili, kateri bodo dobili prednost. Po tem, ko so spomladi nas novo uredili (in dodatno osvetlili) dvignjen prehod na Rudarski cesti pri Upravni enoti, so poletne dni izkoristili za dodatno nočno osvetlitev štirih prehodov za pešce na Tomšičevi cesti. Avgusta bodo dodatno osvetlili še prehod v Šaleku, ki vodi do avtobusnega postajališča in mosta čez reko Pako, na katerem je lani umrla peška. Dodatno osvetlitev pa bo dobil tudi prehod za pešce na Celjski cesti, ki vodi do nakupovalnega središča ob velenjski policijski postaji. a bš Posledice vročine Adil Huselja varnostno ogledalo m požarna ogroženost Za nami je že tretji vročinski val v dobrem mesecu dni, ki je še dodatno poslabšal razmere v kmetijstvu oziroma na poljih, v sadovnjakih in vinogradih. Ohladitev z dežjem in posamičnimi neurji na območju celotne Slovenije, ki jo vremenoslovci napovedujejo (v času pisanja teh vrstic) za prihodnje dneve zagotovo ne bo mogla povrniti dosedanjega velikega pomanjkanja vode. Ta hip le upam, da bo čim manj neurij z obilnimi količinami dežja, točo in vetrom, ki bi lahko ogrozile premoženje ljudi in življenja tistih, ki jih neurje ujame nepripravljene in brez zmožnosti ustrezne zaščite. Za nami je tudi še en velik požar, ki je pretresel slovensko javnost. Posledice požara v podjetju Kemis na Vrhniki še niso v celoti odpravljene, ko je v podjetju Ekosistemi v Zalogu pri Novem mestu izbruhnil požar, ki v času pisanja teh besed prav tako ni v celoti saniran in zajezen, da o odpravljanju posledic in sanaciji okolja niti ne govorimo. Ali je bil požar posledica visokih temperatur in samovžiga, malomarnosti odgovornih pri izvajanju varnostnih ukrepov, ali požiga, bo pokazala preiskava. Toda neizprosno dejstvo je, da sta požara tako v Zalogu pri Novem mestu kot na Vrhniki pokazala določene sistemske pomanjkljivosti, s tem pa tudi potrebo po doslednejšem spoštovanju predpisov in izvajanju varnostnih in zaščitnih ukrepov iz požarne varnosti. Razsežnosti posledic obeh požarov bo pokazal šele čas, toda dejstvo je, da so slednje precej prizadele tako naravno okolje kot življenjsko okolje prebivalcev, ki živijo v (neposredni) bližini. Hudo. Na Hrvaškem se trenutno borijo s številnimi manjšimi požari, a tisti, ki je v preteklem tednu izbruhnil na območju Splita in je povzročil veliko gmotno škodo, ogrozil številne prebivalce in njihovo premoženje ter se močno približal turističnim destina-cijam ob obali, je zaradi razsežnosti še vedno v središču pozornosti hrvaške javnosti. Požar je pokazal sistemske pomanjkljivosti pri delovanju pristojnih institucij in zaradi kadrovsko-logi-stičnih kapacitet tudi nepripravljenost za soočanje s tovrstnimi varnostnimi dogodki. Čeprav je ta požar pogašen, zaradi njega še vedno močno tli na drugih ravneh in vprašanje je le, kdaj bo »ogenj« spet izbruhnil. Raziskovanje okoliščin in odkrivanje vzrokov za požare tako na Hrvaškem kot pri nas je pomembno ne zgolj zaradi odkrivanja odgovornih oseb, ampak predvsem zaradi tega, da do tovrstnih dogodkov ne pride več. Kazenska odgovornost in obravnava krivcev na sodišču ne more odpraviti vseh posledic, ki jih takšni požari in posegi povzročijo naravnemu okolju, v katerem živimo prav vsi. Obravnava, zagrožena ali izrečena kazen imajo vlogo generalne prevencije, veliko pomembneje pa je, da do tovrstnih dogodkov in katastrofalnih posledic za naravno okolje ne pride več. Da se ne ponovijo. Pri tem imajo glavno vlogo pristojne institucije, ki so zadolžene za izvajanje nadzora, izrekanje opozoril, izdajo odredb za izvedbo nujnih ukrepov in celo izdajo odločb za prepoved obratovanja podjetij, če niso zagotovljeni vsi varnostni standardi in ukrepi. Tako odgovornost ni zgolj na tistih, ki opuščajo varnostne ukrepe, zaradi malomarnosti, podcenjujočega odnosa natančno predpisanih standardov in ukrepov ali zavestnega zavračanja tovrstnega početja zaradi ustvarjanja večjega dobička pri poslovanju. Nujno je spoštovanje zakonodaje in izvajanje predpisov v praksi. Slednji so napisani, da se zaposlenim zagotovi varno delovno okolje in da se zmanjšajo in odpravijo tveganja, ki bi lahko povzročila ogroženost ljudi ali naravnega okolja. Sicer pa je vsakdo med nami odgovoren za požarno varnost, zato poskrbite, da s svojim ravnanjem ne povzročite požara, ne glede, kje boste in kaj boste počeli. Kjerkoli boste, pa bodite pozorni tudi na evakuacijske poti. Ne glede, ali ste na vlaku, letalu, ladji, v koncertni dvorani ali hotelski sobi. Seznanitev z načrtom evakuacijskih poti vam lahko ob morebitnem požaru reši življenje. Rezultati pripetosti v letu 2016 slabi V letu 2016 je Agencija za varnost prometa izvedla sistematično opazovanje pripetosti voznikov, pri čemer so se vozniki tovornih vozil in avtobusov izkazali kot najbolj tvegani vozniki v prometu. Rezultati opazovanja pripetosti so pokazali, da vozniki tovornih vozil v povprečju uporabljajo varnostni pas v 67 % (potniki na sprednjih sedežih v tovornih vozilih v povprečju 63 %), vozniki avtobusov pa v povprečju 36 %. ■ ■ ■ ■ ■ ■ Naš čas, 27. 7. 2017, barve: CM K, stran 15 27. julija 2017 "'WAS UTRIP, KRONIKA 15 Gotovina in telefon Velenje, 19. julija - V noči na sredo je neznanec skozi okno vlomil v stanovanjsko hišo na Konovski cesti. Prostore je pre-iskal, našel denarnico in iz nje ukradel nekaj gotovine. Odnesel pa je tudi mobilni telefon. Ukradel navigacijsko napravo Velenje, 19. julija - V sredo je bilo na Kidričevi vlomljeno v osebni avtomobil. Storilec je ukradel navigacijsko napravo. V eni noči ukradeni dve vozili Lastnik audija storilca prijel sam Velenje, 19. julija - V noči na sredo sta bili na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje ukradeni dve vozili. V Topol-šici je neznanec skozi okno vlomil v garažo in ukradel motorno kolo Cross Nitro storm 125, rdeče barve. Vozilo ni registrirano. Z dvorišča stanovanjske hiše na Šembriški cesti v Velenju pa je neznanec ukradel osebni avto Audi A4, letnik 2013, registrskih številk CE LP - 712. Lastnik vozila je dva dni za tem storilca prijel sam. O tem je obvestil policiste, ti so osumljenca pridržali. POLICISTOVE beležke Pridržali voznika Velenje, 20. julija - Policisti so se v četrtek zvečer srečali z voznikom, ki je vozil pijan. Zaradi tega so ga pridržali. Udaril ga je z glavo Velenje, 21. julija - V petek so se policisti odpeljali pred pošto, kjer je neznanec moškega udaril z glavo. Do nesoglasja med njima je prišlo pred tem, povod zanj pa vrivanje v vrsto. Policisti bodo neznanca poiskali in mu napisali plačilni nalog. Obležala na travniku Velenje, 21. julija - V petek je na travniku na Kidričevi cesti obležala ženska, o čemer so bili obveščeni policisti. Ugotovili so, da ne potrebuje zdravniške pomoči. Izrekli so ji opozorilo in dogodek zabeležili. Zasegli posušeno rastlino Šoštanj, 21. julija - V Šoštanju so občanu zasegli posušeno rastlino, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo. Po rezultatih analize bodo primerno ukrepali. Zasegli motor Šoštanj, 21. julija - V Gaberkah so policisti v petek zasegli motor občanu, ki za upravljanje z njim ni imel vozniškega dovoljenja. Pijan glasno vijugal med avtomobili Velenje, 21. julija - Na Šercerjevi cesti so se policisti v petek ukvarjali z občanom, ki je pijan hodil med avtomobili sem in tja ter pri tem vpil in vznemirjal ljudi. Ker se nikakor ni umiril in ni hotel upoštevati policistovih ukazov, so ga pridržali do streznitve. Ob odhodu iz posebnih prostorov za pridržanje je dobil tudi plačilni nalog z visokim zneskom. Kros motorji in štirikolesniki v naravi nimajo kaj početi! Policisti opozarjajo, da je vožnja s kros motorji in štirikolesniki v naravnem okolju prepovedana, saj imata hrup in vpliv pnevmatik na tla škodljive posledice tako za živali kot rastline. Opozarjajo pa tudi tiste, ki takšnim voznikom nasprotujejo, da ne jemljejo pravice v svoje roke. Oviranje z raznimi pletenicami in bodečimi žicami, napeljanimi med drevesi v gozdovih, je smrtno nevarno! Take pasti niso v nobenem primeru sprejemljive in opravičljive. Vozilo odbilo v hišo Velenje, 20. julija - V četrtek se je na Ljubljanski cesti zgodila prometna nesreča, v kateri je nastala gmotna škoda. Voznica osebnega avtomobila je zaradi vožnje preblizu desnega roba ceste trčila v parkirano vozilo, tega pa je odbilo v stanovanjsko hišo, ob kateri je stal. Gasilci zaprli ventil Velenje, 20. julija - Policiste so stanovalci na Stantetovi v četrtek zvečer obvestili, da v stanovanjskem bloku eno od stanovanj zaliva voda. Ker lastnika ni bilo doma, so gasilci v stanovanje vstopili na silo in zaprli ventil, ki je popustil, ter postorili vse, da škoda ne bi bila še večja, kot je. Ni klical policistov Velenje, 21. julija - V petek so policiste iz dežurne ambulante Zdravstvenega doma Velenje obvestili, da je pri njih iskal zdravniško pomoč voznik štirikole-snika, ki se je z njim ponesrečil. Policisti so ugotovili, da je bil vzrok nesreče neprilagojena hi- trost, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola. Izginilo še eno kolo Velenje, 22. julija - V soboto je neznanec iz kolesarnice stanovanjskega bloka na Šercerjevi cesti ukradel kolo, lastnico je oškodoval za okoli 200 evrov. Hudo poškodovana kolesarka Mozirje, 22. julija - V soboto okoli 15. ure se je pri Solčavi huje poškodovala 50-letna kolesar- ka. Zunaj naselja Solčava je, ko je kolesarila proti Sv. Duhu, zapeljala v udarno jamo in padla. Kršil prometne prepise, odvrgel vrečko Velenje, 22. julija - V soboto zvečer so policisti pri kršitvi ce-stnoprometnih predpisov zalotili mladoletnika. Ta jim je skušal ubežati, pri begu pa je odvrgel vrečko, v kateri je bilo okoli 300 gramov posušene rastline. Ker so policisti domnevali, da gre za prepovedano drogo, so vsebino poslali v analizo. V primeru, da bo sum potrjen, bodo mladoletnika zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ovadili. Koliba zgorela zaradi požiga Velenje, 22. julija - V soboto je na Cesti Simona Blatnika zagorela lesena koliba. Požar so pogasili gasilci, policisti pa ugotovili, da je šlo za požig. Za požigalcem poizvedujejo. HOROSKOP Na plažo brez dragocenosti Policisti vsako poletje obravnavajo številne kraje na plažah, saj nepridipravi tudi na plažah in bazenih nikoli ne počivajo. Če je gneča, je njihovo »delo« še lažje. Največ je tatvin torb, denarnic, dokumentov, ključev in mobilnih telefonov pa tudi denarja in drugih predmetov, ki jih ljudje nosijo s sabo na plažo. Med sproščenim poležavanjem ob vodi ali živahnim čofotanjem v njej namreč kar prekmalu pozabimo, da smo na plaži pustili ležati torbo povsem brez nadzora, opozarjajo policisti. Zato svetujejo, da na plažo ali v lokale ob plaži ne nosimo večjih vsot denarja. Gotovino raje nadomestimo s plačilnimi karticami, denarnico in dokumente pa pustimo doma, na počitnicah pa v sefu hotela. Če veste, da na plaži ne bo nikogar, ki bi vestno pazil na vaše osebne stvari, je smiselno razmislit o posebnem sefu za na plažo. Z jekleno žico ga lahko npr. pritrdite na drevo. ■ Piknik doživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru Ste ljubitelj kolesarjenja in piknikov v naravi? Pri nas v Restavraciji Jezero smo za vas pripravili posebno in nepozabno Piknik doživetje z legendarnim PONYjem ob jezeru EKSKLUZIVNA PONY PIKNIK PONUDBA VSEBUJE: izposojo PONYja z vso opremo za piknik do 4 ure, piknik kovček z malico - mesni ali vegetarijanski meni, piknik »dekco«, zemljevid s priporočenimi turami okoli velenjskih jezer, izbor pijač, ki jih boste izbrali sami. VEČ INFORMACIJ NA: Restavracija Jezero W www.gorenjegostinstvo.si Podajte se na pot novih doživetij in presenečenj ob jezeru. Doživite novo pustolovščino... REZERVACIJE IN KONTAKTNI PODATKI ZA IZPOSOJO: Restavracija Jezero, Cesta Simona Blatnika 24, 3320 Velenje, Slovenija + 386 (0)3 586 64 62 E restavracija.jezero@gorenje.com __ Oven od 21.3. do 21.4. i Z letošnjim poletjem se sklada tudi vaše počutje. Odlično bo, pa čeprav si boste sedaj tudi vi želeli, da se poletje rahlo izgubi svojo moč vsaj kar se vročinskih valov tiče. Pred vami bo v teh dneh veliko življenjskih izzivov, ki se jih boste naravnost veselili. Odločali se boste tudi, kaj boste počeli v hladnejših mesecih, da obdržite kondicijo in zdravje. Slednje bo v teh dneh precej občutljivo, saj se ne boste znali prilagajati velikim temperaturnim razlikam. Nekdo vas bo prosil za posojilo. Trikrat premislite, preden rečete da. To je najlažja pot, da izgubite prijatelja. Ö Bik od 22.4. do 20.5. Čakajo vas preizkusi, ki vas bodo spravili ob živce, pa čeprav se boste zelo trudili, da ne bi bilo tako. Tega, kar se dogaja v vašem zasebnem življenju, pa raje ne obešajte na veliki zvon, saj vam bo sicer močno žal. Škodoželjni bi lahko povedano prenesli vašemu partnerju, pa čeprav videz tokrat močno vara. Kaj se je zares zgodilo, veste le vi. Zato zaupajte le tistim, ki jim preverjeno lahko. Najmanj ovir na poti do poslovnega cilja boste imeli, če nič ne odlašate na jutri. Energije bo dovolj, zato se na utrujenost res ne boste mogli izgovarjati. o Dvojčka od 21.5. do 21.6. Za večino dvojčkovbodo naslednji dnevi lepi zato, ker si bodo končno privoščili J-^ razvajanje. Čez leto nenehno skrbite za vse okoli sebe, nase pa pogosto kar pozabite. Sedaj vam bodo vaši najbližji vrnili. Presenečenje ne bo majhno, vseeno pa ne boste priznali, da jim je uspelo nekaj, na kar niste računali. Privoščili si boste tudi pri drobnih pozornostih in nežnostih, na katere sta s partnerjem že kar malo pozabila. Všeč vam bo, ko bo opazil, da ste se potrudili pri svojem videzu. S prijatelji si boste čez vikend privoščili pravo avanturo, ki bo v vas prebudila željo, da uresničite še eno pustolovsko dogodivščino. Rak od 22.6. do 22.7. Počitnice se bodo večini prevešale vdrugo polovico. Zadnji dnevi julija in prvi v avgustu bodo zelo umirjeni. Ne le, da tega niste pričakovali, priznali boste, da vam postaja dolg čas. Nekaj miru človekže potrebuje, a samota ni po vaši meri. Tudi, ko si boste želeli to spremeniti, ne bo lahko. Dogodkov, ki bi vas zanimali, ne bo veliko, večine prijateljev pa ne bo doma. Poiskati si boste morali hobi, ki vas bo zamotil in hkrati nahranil vašo dušo. Čas je, da poskusite kaj čisto novega. Vzemite to kot življenjsko izkušnjo, pa bo lažje. Lev od 23.7. do 23.8. Uspešno se brzdate, saj veste, da ne smete zapravljati. Vseeno pa bostejutri dobili silno željo, da si kupite nekaj čisto osebnega. Preden vas spet zanese, preglejtestanje na vaših računih. Financestevzadnjem času vsaj malo spravili v red, stanje pa še ni takšno, da bi lahko postali lahkomiselni. Utrujenost, ki vas pesti že nekaj dni, bo počasi minila. Ja, delno jo res lahko pripišete vročemu poletju, ki bo v teh dneh vsaj malo izgubilo moč. Največji vzrok zanjo pa se skriva v stresu. Ne priznate si, da je vaša podzavest močnejša od vaše volje in želje, da se ne bi »sekirali« za vsako malenkost. Devica od 24.8. do 23.9. ffjP Čeprav je poletje in z njim dopustniški čas na višku, se bo pri vas v teh dneh f vse vrtelo okoli poslov. Ne bo vam sicer do resnih pogovorov, saj se vam čas ne bo zdel najboljši, a ko boste slišali ponudbo, si boste premislili. Zna se celo zgoditi, da boste zaradi nje spremenili dopustniške načrte. Tudi to ne bo prehuda žrtev za vas, saj se vam bodo, kot kaže, že do konca poletja uresničile velike sanje. Predvsem pa boste, če sprejmete ponudbo, dobili delo, ki vam je pisano na kožo, pa še plačilo bo odlično. Vrnil se vam bo optimizem, ki ste ga res pogrešali. Zato boste lažje naredili vse, kar boste morali. Partner ne bo tako srečen kot vi. Skrbi ga, da boste postali preveč samostojni. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Ker ste zaupanja vreden človek, boste tudi tokratznali pokazati, da vas nič ne vrže iz tira. Ko se bo nekaj močno zapletlo, boste sprva v šoku. Čudili se boste, ker bo zadevo zapletel nekdo, ki ste mu res zaupali. Čeprav ne boste poznali njegovih motivov, mu tokrat ne boste zlahka odpustili. Najpozneje v ponedeljek boste po krepkem premisleku začeli ukrepati. Vse sile so na vaši strani, zato le pogumno naprej. Pri tem se tokrat ne ozirajte na žrtve, saj boste sicer žrtev vi sami. Zdravje? Oglašale se bodo stare težave s sklepi. Tokrat bo najboljše zdravilo aktivni počitek, izogibajte se dolgemu sedenju. Škorpijon od 24.10. do 22.11. ^flrt 4 Ohladitev po tretjem letošnjem vročinskem valu bo prinesla tudi streznitev. * Zavedati se boste začeli, kaj vas čaka v naslednjih tednih, ob tem pa boste ugotovili, da ste v krepkem zaostanku. Zato bodo počitniški dnevi kmalu pozabljeni, ukvarjali se boste z resnimi temami. Družini se boste posvečali manj kot pričakujejo od vas. Partner ne bo tiho. Po tem, ko vam bo povedal svoje, bo on poskrbel, da ostali člani družine ne bodo pogrešali nič od tistega, kar ste jim za to poletje obljubili vi. Bolelo vas bo, zdelo se vam bo, da vas odrivajo iz svojih življenj. A tokrat ste zato krivi čisto sami. Strelec od 23.11. do 21.12. Ko se kaj zaplete, se ne znate pogovarjati. Ali utihnete in nekaj dni molčite, ali pa iz vaših ust letijo očitki, ki so pogosto neupravičeni. Pravslednje se bo zgodilo ob koncu tega tedna. Partner vas bo sicer poslušal, a reagiral bo čisto drugače kot po navadi. To bo znak več, da ima vsega dovolj in da se niti ne trudi več, da v vajino zvezo vnese več povezanosti in nekdanjih čustev. Če vam je vseeno, kar nadaljujte svoje početje. Če vam ni, pa se vzemite v roke. In to takoj. Že jutri bo lahko prepozno. Zdravje? Stare težave se bodo nadaljevale. K sreči pa ne bo novih. Kozorog od 22.12. do 20.1. TI Prišel je čas, ko boste glasno priznali, da ste srečni. Tudi zato, ker bo večina od vas ^ v naslednjih dneh odložila skrbi in le uživala v poletju. Priznali boste tudi, daza srečo vzadnjem času ne potrebujete veliko. Dovolj je že, da ste razbremenjeni poslovnih skrbi, pa že lažje dihate. Da, delo vas je začelo utrujati, zato boste morali po vrnitvi z dopusta sami s sabo razčistiti, kaj vam je v življenju pomembno. Sploh, ker delate preveč. Pa ne zato, ker bi morali, saj denarja ne potrebujete. Ampak zato, ker se vam zdi, da drugi to pričakujejo od vas. Pa res? Vodnar od 21.1. do 19.2. ' Presenetilo vas bo, ko boste spoznali, kako visoko mnenje ima o vas nekdo, ki se ga kar malo bojite. Tokrat se vam bo ne le približal, ampak tudi odprl in vam povedal več, kotste kdajkoli sanjali. Med drugim bo poln idej, ki bodozanimive tudi vam. Ni izključeno, da jih bosta nekaj poskušala uresničiti skupaj. Če boste v to morali vložiti denarni delež pa le pazite, da bo enakovreden njegovemu. Včasih ste namreč precej naivni, saj še vedno verjamete, da so ljudje dobri in pošteni. Zdravje bo, dokler boste več na zraku, odlično. Potem pa se bodo vrnile stare težave. Ribi od 20. 2. do 20. 3. Vaše življenje je kot dobro utečen stroj, ki nikoli ne menja funkcije. To vam seveda ni všeč, sploh, ker čutite, da postajate napeti in utrujeni, pa zato sploh ni pravega vzroka. Nujno morate spremeniti rutino vsakdanjika.Tako pri delu kot doma. Tokrat boste celo partnerju priznali, da veste, da ste že nekaj časa naporni in nedružabni. Ne bo vam pomagal, da se to spremeni, bo pa razumel, če si boste ravno zato vzeli več časa zase in porabili več denarja za stvari, ki vam bodo pri tem pomagale. Spali boste kot top, zbujali pa se boste utrujeni. Še en znak več, da so spremembe nujne. Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 16 Četrtek, 27. julija TV SPORED «»^AS 27. julija 2017 Petek, 28. julija Sobota, 29. julija Nedelja, 30. julija Ponedeljek, 31. julija Torek, 1. avgusta Sreda, 2. avgusta TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Vikend paket 10.30 Moji, tvoji, najini, nad. 11.10 Zapeljevanje pogleda, dok. 11.45 Ambienti 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Pozabljeni Slovenci, dok. 14.30 Slovenci v Italiji: Marta Verginella 15.00 Moj gost, odd. TV Lendava 15.40 Peš po Himalaji, popotniška odd. 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Moj pogled na znanost, dok. 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ali iz Basre, izob. odd., pon. 18.05 Zu, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Poti, angleški f., pon. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Iz pozabe, ang. miniser. pon. 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.00 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris., pon. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris., pon. 07.35 Leonardo, ris. 07.50 Niko, ris. 07.55 Vetrnica: Zebre in njihove proge 08.00 Zlatko Zakladko 08.15 Poroka, katki igrani f., pon. 08.30 Oliver in gorski vzpon, kratki dok. f., pon. 09.00 Slovenski vodni krog: Pesnica 09.40 Dobro jutro, poletni izbor 11.40 Dober dan: Moja mama noče v dom! 12.40 Med valovi 13.20 Alpe-Donava-Jadran: Varuhi kotline Kali 14.00 Evrovizijski zbor leta 2017, posn. iz Rige 16.10 Tour - ura resnice, 2. del, povzetki kolesarske dirke po Franciji 2017 17.25 Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte 20.05 Poslednji inkovski most, fr. dok. 20.55 Kjer bom doma, avstralska nad. 21.45 Žena, mož in nepridipravi, ang. nad., pon. 22.40 Od blizu: Josipa Lisac, pon. 23.30 Bučke, satirično inf. odd., pon. 23.50 Slovenska jazz scena, pon. 00.40 Glasbeni spoti 01.45 Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte 03.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti 05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Vikend paket 10.30 Moji, tvoji, najini, nad. 11.10 Moj pogled na znanost, dok. 11.45 Kraji in običaji, odd. TV Koper- Capodistria 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Karmen Pečar, Simfoniki RTVS in Sian Edwards (A. Dvorak, N. Paganini) 14.25 K2, dokumentarni f. 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 15.55 Hommage Tomažu Pandurju 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, poletje 2017 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Prifarci Sloveniji, 2. del, pon. 21.25 Slovenska polka 2016, pon. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Metropolis, nemški f., 1927, pon. 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris., pon. 07.05 Svet živali:, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris., pon. 07.35 Leonardo, ris. 07.50 Niko, ris. 07.55 Hrček Miha, ris., pon. 08.00 Bine: Kamen, pon. 08.20 Kaj je tam?, kratki igrani f., pon. 08.35 Slovenski vodni krog: Rižana 09.15 Dobro jutro, poletni izbor 11.30 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 12.05 Dober dan: Družinsko drevo 13.00 Bleščica, odd. o modi 13.50 Bučke, satirično inf. odd. 14.20 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 15.00 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 15.35 Tour - ura resnice, 3. del, povzetki kolesarske dirke po Franciji 2017 16.45 Migaj raje z nami, odd. za razgibano življenje 17.25 Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte 20.00 Ogenj v strehi, fr.-mar. f., pon. 21.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 22.50 Polnočni klub: Vodi me pot v daljavo 00.05 Moveknowlegment, koncert 01.25 Glasbeni spoti 02.30 Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte 04.00 Zabavni kanal, glasbeni spoti dfOTifc 04.00 Zabavni kana , g asbeni spe pop pop 24UR, pon. 24UR, pon OTO čira čara Oddbods, ris. Maša in medved, ris. Viking Viki, ris. Trgovinica za živali, ris. Winx klub (Winx Club), ris. Mary-Kate in Ashley, ris. Hotel 13, nem. nan. TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna, nem. nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, meh. nan. TV prodaja Utripajoča srca, nem. nan. Naša mala klinika, slov. nan. Jaz sem Luna, arg. nan. Drugače srečna, nem. nan. 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj, meh. nan. Mentalist, nem. nan. 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik, 1. sez., 1. del Gorski zdravnik, 1. sez., 2. del 24UR zvečer Na čelu države, nem. nan. Brez sledu, nem. nan. Park avenija 666, nem. nan. Nikita, nem. nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 06.00 007.00 07.01 07.05 07.10 07.35 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.10 00.00 00.50 01.40 02.10 08.25 Lestvica zab. in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Čas za nas, tabornike 10.45 Kreativne glave 1, Kaj je zoetrope? 10.55 Ustvarjalne iskrice (195), Tulipani 11.10 Pop corn, Mistermarsh, Banditi 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zab. in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Kreativne glave 2 16.40 Mojca in medvedek Jaka 17.20 Ustvarjalne iskrice (196) 17.45 Videospot dneva 17.50 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Videospot dneva 18.40 2497. VTv magazin 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Lestvica zab. in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Naj viža: ans. Golte, Trio Domna Trobiša 22.20 Dotiki gora, Krofička - lovska pot 22.40 Strokovnjak svetuje 23.10 Iz glasbenega arhiva: 50 zvezd za otroke (1) 00.00 Lestvica zab. in narodnozab. 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.35 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 21.45 22.15 22.20 00.10 01.00 01.50 02.20 24UR, pon. OTO čira čara Oddbods, ris. Maša in medved, ris. Viking Vik, ris. Tačke na patrulji, ris. Winx klub, ris. Mary-Kate in Ashley, ris. Hotel 13, nem. nan. TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna, nem. nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, meh. nan. TV prodaja Utripajoča srca, nem. nan. Naša mala klinika, slov. nan. Jaz sem Luna, arg. nan. Drugače srečna, nem. nan. 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj, meh. nan. Mentalist, nem. nan. 24UR vreme 24UR Nadomestni ženin, kan. f. 24UR zvečer Eurojackpot Klic v sili, ameriški film Park avenija 666, nem. nan. Nikita (Nikita), nem. nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 05.50 Poletna scena 06.10 Odmevi 07.00 Ali me poznaš, pon. 07.05 Biba se giba, ris., pon. 07.30 Kljukec s strehe, ris., pon. 07.50 Vetrnica, pon. 07.55 Studio kriškraš, odd. za otroke 08.15 Vetrnica, pon. 08.20 Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. 08.40 Mulčki, ris. 08.45 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice: OŠ Beltinci in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, kviz, pon. 10.05 Infodrom, poletje 2017, pon. 10.20 Adrenalinci, dok. o mlad., pon. 10.45 Tedenski izbor 10.45 Medijska vojna - padec tabujev, 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.45 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti 15.00 Človeško vesolje, ang. dok. ser. 16.00 Od blizu, pog. odd. zVesno Milek: Milena Zupančič 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Oblikovanje vrtov, pon. 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuh. odd. 18.35 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Marina, belgijsko-ital. f., pon. 22.05 Poročila, šport, vreme 22.35 Poletna scena 22.55 Slepe stene - ljubezen v virtualni dobi, koprod. f., pon. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon. 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 09.15 10.00 10.45 12.15 13.00 14.30 15.35 17.25 20.15 21.55 22.30 23.55 01.30 02.35 04.05 10 domačih, pon. Dobro jutro, poletni izbor Kraji in običaji, odd. TV Koper-Capodistria 10 domačih Nagelj, jap. nad. Bleščica, odd. o modi Zakleta bajta, druž. kom. Presenečenja Shana, glasba volka, kan.-švic. f. Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte Poletni koncert iz Schönbrunna 2017, Dunajski filharmoniki, Renee Fleming in Christoph Eschenbach, komentator Igor Velše Zvezdana: Na tesnobi, pon. Vse je mogoče, pon. Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude, ireditve iz ljubljanskih Križank, pon. Glasbeni spoti Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte Nabavni kanal, glasbeni spoti 06.35 Poletna scena, pon. 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.30 Minka, ris., pon. 07.35 Penelopa, ris., pon. 07.40 Pujsek Bibi, ris., pon. 07.50 Dinko pod krinko, ris. 08.00 Niko, ris., pon. 08.05 Pri Slonovih, ris., pon. 08.15 Čarli in Lola, ris. pon. 08.25 Dinotačke, ris. 08.35 Leonardo, ris., pon. 08.50 Kalimero, ris. 09.00 Vila Mila, ris., pon. 09.10 Knjiga o džungli, ris., pon. 09.20 Kljukec s strehe, ris. 09.45 Bacek Jon, ris. 09.55 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.10 Nabriti detektivi, pon. 10.50 Ozare 10.55 10 let novomeške škofije, dok. odd. 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Prifarci Sloveniji, 2. del 14.45 Slovenska polka 2016 15.15 Poštna kočija, am. f. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 18.40 Dinotačke, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Modna hiša Velvet, špan. nad. 21.25 Intervju: dr. Marko Juhant 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Poletna scena 23.05 Presladko življenje, češki dok. f. 00.25 Za lahko noč: I. Kovač - S. Podgoršek: Vašava / Vashava, eksperimentalni plesni f. En-Knap, pon. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, pon. 01.45 Zrcalo tedna, šport, šport, vreme, pon. 02.15 Info-kanal TV SLO T 07.00 Glasbena matineja: 39. mednarodni folklorni festival Beltinci: Le plesat me pelji, pon. 08.20 Oblikovanje vrtov: Zelene stene 08.45 Pregreha brez greha, kuh. odd. 09.30 Nagelj, jap. nad. 11.30 Polka f.: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, dok. f. 13.00 Ljubezen popoldne, am. f. 15.05 Zvezdana: Ranljiva 16.00 Derren Brown: Poskusi: Krivda 16.45 Avtomobilnost 17.25 Plavanje - svetovno prvenstvo, prenos iz Budimpešte 20.15 Žrebanje Lota 20.20 Mož, ki je rešil Louvre, fr. dok. 21.20 Inside - Offside: V zaledju predsodkov, dok., pon. 21.45 Pogrešana, fr. nad., pon. 22.30 Anno Domini, am. nad., pon. 23.15 Glasbeni spoti 00.20 Plavanje - svetovno prvenstvo, posnetek iz Budimpešte 01.50 Žabavni kanal, glasbeni spoti pop pop 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zelena luč, risanka 07.05 Lena Lučka, risanka 07.10 Zebra Zigbi, risanka 07.20 Robocar Poli, risanka 07.35 Smrkci, risanka 07.50 Turbo, risanka 08.00 Oddbods, risanka 08.05 Mašine pripovedke, risanka 08.10 Čebelica Maja, risanka 08.20 Heidi, risanka 08.45 Heidi, risanka 09.10 Divja brata Kratt, risanka 09.35 Ninja želve, risanka 10.00 Slugterra, risanka 10.25 TV prodaja 10.40 Jaz sem Luna, arg. nan. 12.35 TV prodaja 12.50 Na modni pisti z Rihanno 13.45 Kuharski mojster 14.40 Čaj z Mussolinijem, angleški film 17.00 Čez progo, ameriški film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Črno zlato, francoski film 22.30 Dave, ameriški film 00.35 Najboljša igralka, ameriški film 02.25 Zvoki noči 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Zelena luč, risanka 07.05 Lena Lučka, risanka 07.10 Zebra Zigbi, risanka 07.20 Robocar Poli, risanka 07.35 Smrkci, risanka 07.50 Turbo, risanka 08.00 Oddbods, risanka 08.05 Mašine pripovedke, risanka 08.10 Čebelica Maja, risanka 08.20 Maša in medved, risanka 08.30 Peter Pan, risanka 08.55 Peter Pan, risanka 09.20 Divja brata Kratt, risanka 09.45 Ninja želve, risanka 10.10 Slugterra, risanka 10.35 TV prodaja 10.50 Jaz sem Luna, arg. nan. 13.40 TV prodaja 14.00 Kuharski mojster 14.55 Dave, ameriški film 17.05 Zlobna dekleta 2, am. film 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Očka v krilu, ameriški film 22.20 Očetov dan, ameriški film 00.15 Zakonske laži, angleški film 01.50 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zab. in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Mojca in medvedek Jaka, Regratove lučke 10.45 Ustvarjalne iskrice (196)11.00 Naj viža: ans. Golte, Trio Domna Trobiša 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.40 Videospot dneva 12.45 Lestvica zab. in narodnozab. 13.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Bodimo varni v prometu 17.10 Ustvarjalne iskrice (197), Pomladna dekoracija 17.15 Videospot dneva 17.20 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Iz glasbenega arhiva: 50 zvezd za otroke (1) 19.25 Lestvica zab. in narodnozab. 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Jesen življenja: Bojan Glavač in Velenjske zgodbe 21.30 Koncert ans. Vikend z gosti 23.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.50 Lestvica zab. in narodnozab. 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zab. in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.00 Ustvarjalne iskrice (200)10.15 Kreativne glave 2 10.20 Napovedujemo 10.25 Videospot dneva 10.30 Jesen življenja: Bojan Glavač in Velenjske zgodbe 11.00 Nastop folklorne skupine Maribor iz Argentine 12.00 Lestvica zab. in narodnozab. 12.25 Videostrani, obvestila 16.00 Vabimo k ogledu 16.05 Lestvica zab. in narodnozab. 16.30 Kreativne glave 2, Naredi svoj 16.40 Pikin studio (4/2016) 17.25 Videospot dneva 17.30 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Naj viža: ans. Golte, Trio Domna Trobiša 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Jutranji pogovori 21.50 Ptuj 2016, posnetek 1. dela festivala 23.00 Iz glasbenega arhiva: Velenje, mesto rocka - Chateau in Tomaž Domicelj 23.50 Lestvica zab. in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 05.50 Poletna scena 06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd. 10.35 Moji, tvoji, najini, nad. 11.15 10 domačih 12.05 Pregreha brez greha, kuh. odd. 12.35 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Grapa, dok. f., pon. 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi, odd. za otroke, pon. 15.55 Z glasbo in s plesom: Muzikajeto 16.30 Poletna scena, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Adrenalinci, dok. ser. o mlad. 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Vila Mila, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Peš po Himalaji, popotniška odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Zločini v Walesu, ang. miniser., pon. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris., pon. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris., pon. 07.35 Leonardo, ris. 07.50 Niko, ris. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Sprehodi v naravo: Koruza 08.20 Megabiti energije, dok., pon. 08.50 Slovenski vodni krog: Nadiža 09.30 Dobro jutro, poletni izbor 11.30 Dober dan: Kuharski dvoboj 12.10 Nina Pušlar s spremljevalno skupino in gosti, koncert 13.25 Ljudje in zemlja 14.30 Polnočni klub: Vodi me pot v daljavo 16.00 Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič, dok. f. 16.50 Avtomobilnost 17.35 Pregreha brez greha, kuh. odd. 18.00 Bela sužnja, kol. nad. 18.50 Dinotačke, ris., pon. 19.05 Tabaluga, ris., pon. 19.30 Simfonorije, ris., pon. 19.35 Studio kriškraš, odd. za otroke 20.00 Derren Brown: Poskusi, pon. 20.50 Kjer bom doma, avstral. nad. 21.45 Znorite!, švedska dok., pon. 23.10 Večer z lutkami, razv. odd., pon. 00.00 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 06.00 07.00 07.01 07.05 07.10 07.35 07.55 08.20 08.45 09.00 09.15 09.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.20 23.10 00.00 00.50 01.40 02.30 03.00 24UR, ponovitev OTO čira čara Oddbods, risanka Maša in medved, risanka Viking Viki, risanka Tačke na patrulji, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka Hotel 13, nem. nan. TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna, am. nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, meh. nan TV prodaja Utripajoča srca, nem. nan. Naša mala klinika Jaz sem Luna, arg. nan Drugače srečna, am. nan. 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj, meh. nan. Mentalist, am. nan. 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau, nan. 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan. Brez sledu, am. nan. Park avenija 666, am. nan. Nikita, am. nan. Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 08.25 Lestvica zab. in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka 09.40 Miš maši 10.30 Ustvarjalne iskrice (201) 10.45 Pikin studio (4/2016) 11.30 2497. VTV magazin 11.50 Kultura, informativna oddaja 11.55 Napovedujemo 12.00 Koncert Big band orkestra Slovenske vojske, gost: Vlatko Stefanovski, ponovitev 13.45 Strokovnjak svetuje14.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.05 Lestvica zab. in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 16.30 Žogarija (3), Ljubljana 17.00 O kravi, ki je lajala v luno, gled. predstava Vrtca Velenje 17.25 Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja 17.35 Lestvica zab. in narodnozab. 18.00 Videostrani, obvestila 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Iz glasbenega arhiva: Velenje, mesto rocka - Chateau in Tomaž Domicelj 19.35 Amsterdam, dok. oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Golte, Trio Domna Trobiša 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn, Mistermarsh, Banditi 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica za. in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila © 05.30 05.50 07.00 09.00 10.35 11.10 12.00 12.25 13.00 13.30 14.35 15.00 15.45 16.05 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 01.10 01.35 02.30 Poletna scena Odmevi Dobro jutro, poletni izbor Slovenski pozdrav - Luštno je bilo! Moji, tvoji, najini, nad. 10 let novomeške škofije, dok. odd. Operne arije: Basbaritonist Marcos Fink Čudovita Japonska, jap. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Čez planke: Spodnja Saška Oblikovanje vrtov: Zelene stene Potepanja: Budimpešta pod zemljo in Pilis, odd. TV Lendava Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. Poletna scena, pon. Poročila ob petih, šport, vreme Kulturni vrhovi: Kum, dok., pon. Novice Utrinek: Varčni kuhar, izob. odd. Poldi, ris., pon. Niko, ris., pon. Vem!, kviz, pon. Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Durrellovi, ang. nad. Aljažev stolp: »Ta pleh ima dušo«, dok. f., pon. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Pričevalci: Jelka Mrak Dolinar, dok. odd., pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris., pon. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris., pon. 07.35 Leonardo, ris. 07.50 Niko, ris. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Martina in ptičje strašilo, pon. 08.10 Ali me poznaš, pon. 08.15 V beg, kratki igrani f., pon. 08.45 Slovenski vodni krog: Sotla 09.30 Dobro jutro, poletni izbor 11.45 Bela sužnja, kol. nad. 12.45 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Milena Zupančič 13.55 Dober dan: Kuharski dvoboj 14.45 Rok'n'Band, posnetek koncerta 16.35 Ruska kapelica - elegija pod Vršičem, dok. f. z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 17.45 Čarokuhinja pri atu: Bela krajina .00 Bela sužnja, kol. nad. 18. 18.50 Dinotačke, ris., pon. 19.00 Tabaluga, ris., pon. 19.25 Iz popotne torbe, odd. za otroke 19.40 Ves čas na spletu, kratki igrani f. 20.00 Biološka utvara, nem. dok., pon. 20.55 Kjer bom doma, avstral. nad. 21.45 Čas za Manco Košir, pon. 22.40 Skrivnosti Brokenwooda, ser. 00.10 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Tačke na patrulji, risanka Winx klu, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka OTO čira čara Hotel 13, nem. nan. TV prodaja Ana kuha TV prodaja Drugače srečna, am. nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, meh. nan. TV prodaja Utripajoča srca, nem. nan. Naša mala klinika Jaz sem Luna, arg. nan. Drugače srečna, am. nan. 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj, meh. nan. Mentalist, am. nan. 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau, nan. Preverjeno 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan. Brez sledu, am. nan. Park avenija 666, am. nan. Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 08.25 Lestvica zab. in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, O žabah 10.45 Jesen življenja: Bojan Glavač in Velenjske zgodbe 11.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.05 Lestvica zab. in narodnozab. 12.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Žogarija 4 17.00 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.25 Ustvarjalne iskrice (202), Napisne rožice 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Regionalne novice 18.30 Pop corn, Mistermarsh, Banditi 19.30 Lestvica zab. in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Kad bi bio bijelo dugme (Izbor) 22.00 Medvrstniško nasilje, pogovor 23.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila 05.30 Poletna scena 05.50 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.15 Slovenski pozdrav - Jesenska turneja 2016 10.55 Moji, tvoji, najini, nad. 11.40 17. mednarodni festival ustnih harmonik, posn. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: dr. Marko Juhant 14.20 Kulturni vrhovi: Kum, dok. odd. 15.00 Pod drobnogledom: Beg možganov, odd. TV Lendava 15.40 Male sive celice: OŠ Beltinci in OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava, kviz, pon. 16.30 Poletna scena 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zapeljevanje pogleda: Jure Zadnikar in Žiga Okorn, dok. 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Aplikacija, izob. odd. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 F. tedna: Osem baskovskih priimkov, špansko-baskovski f. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Goli med volkovi, nem. f., pon. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.35 07.50 07.55 08.35 09.00 11.00 11.30 12.15 13.10 14.25 15.25 16.50 18.00 18.50 19.00 19.10 19.30 19.50 20.00 20.55 21.45 22.45 23.20 00.10 06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.55 08.20 08.40 08.45 09.00 09.15 09.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.35 23.05 23.55 00.45 01.35 02.25 02.55 08.25 Lestvica zab. in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.30 Žogarija 4 11.00 Ustvarjalne iskrice (202) 11.15 Kad bi bio bijelo dugme (Izbor) 12.15 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zab. in narodnozab. 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab. in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Kreativne glave 2 16.40 Nanovo, Spoznajte oblikovalca novega kovanca za 2evra 17.15 Ustvarjalne iskrice (203) 17.30 Videospot dneva 17.35 Videostrani, obvestila 18.30 Vabimo k ogledu 18.35 Skrbimo za zdravje 19.30 Lestvica zab in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 2498. VTV magazin 21.25 Koncert ans. Biseri, 1 .del 22.10 Popotniške razglednice23.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.10 07.35 07.55 08.20 08.40 08.45 09.00 09.15 09.45 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.20 23.10 00.00 00.50 01.40 02.10 Otroški kanal Minka, ris., pon. Svet živali, ris. Kravica Katka, ris. Biba se giba, ris., pon. Leonardo, ris. Niko, ris. Studio Kriškraš, pon. Slovenski vodni krog: Nevljica Dobro jutro, poletni izbor 10 domačih Bela sužnja, kolumb. nad., Dober dan: Idealni zet Dan D - koncert DNA D, dok. f. Večer z lutkami, razv. odd. Zborovski BUM 2017, odd. TV Maribor Čas za Manco Košir: Požrešnost Bela sužnja, kolumb. nad., Dinotačke, ris., pon. Vila Mila, ris. Ribič Pepe, odd. za otroke, pon. JJonina barka, kratki igrani f. Žrebanje Lota Na utrip srca: Pogled v arhivsko knjigo: Big band "RTV Slovenija, glasbena dok., pon. Kjer bom doma, avstral. nad. Rojeni v Siriji, špansko-danska dok. odd., pon. Lučaj od Sirije, am. dok. odd. Presenečenja, pon. Glasbeni spoti, zabavni kanal POP 24UR, ponovitev OTO čira čara Turbo, risanka Viking Viki, risanka Tačke na patrulji, risanka Winx klub, risanka Mary-Kate in Ashley, risanka OTO čira čara Hotel 13, nem. nan. TV prodaja Okusi brez meja TV prodaja Drugače srečna, am. nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj, meh. nan. TV prodaja Utripajoča srca, nem. nan. Naša mala klinika Jaz sem Luna, arg. nan. Drugače srečna, am. nan. 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj, meh. nan. Mentalist, am. nan. 24UR vreme 24UR Gozdarska hiša Falkenau, nan. 24UR zvečer Na kraju zločina (C.S.I.), am. nan. Brez sledu, am. nan. Park avenija 666, am. nan. Na kraju zločina, am. nan. 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči 08.25 Lestvica zab in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Spoznajte oblikovalca novega kovanca za 2evra 10.45 Ustvarjalne iskrice (203), stojalo za telefon 11.00 2498. VTV magazin 11.20 Kultura, informativna oddaja 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Lestvica zab in narodnozab. 12.10 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zab in narodnozab. 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Čas za nas, tabornike 17.10 Ustvarjalne iskrice (204), Poletni nakit 17.15 Videospot dneva 17.20 Videostrani, obvestila 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Regionalne novice 18.30 Popotniške razglednice: Južna Italija 19.30 Lestvica zab in narodnozab. 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop corn, DMP, Mark Bogdanovič 22.05 Skrbimo za zdravje, Kdaj v dežurno ambulanto? 22.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila Naš čas, 27. 7. 2017, barve: CM K, stran 11 27. julija 2017 PRIREDITVE KNJIŽNI kotiček kdaj • kje • kaj Jung, Carl Gustav: Psihologija in alkimija od - Odrasli / 159.9 - Psihologija Utemeljitelj analitične psihologije, psihiater in mislec C.G.Jung je velik del svojega strokovnega raziskovanja posvetil alkimiji. Zaradi poskusov starih mojstrov, ki so iz grobih kovin želeli pridelati zlato, je alkimija na prehodu v novi vek slovela kot Ars magna - velika umetnost. Jung je na temelju dolgoletnega proučevanja alkimističnih tekstov ugotovil, da so alkimisti pri svojem opusu svoje nezavedne procese projicirali na materijo, kar kaže na dvojno naravo alkimije, ki je po eni strani kemični in po drugi mistično-duševni proces. Njeno simbolno govorico je prepoznal tudi v študiji primera - preučeval je tisoč sanj nekega znanstvenika, ki ni vedel ničesar o simbolih starodavne velike umetnosti - in tako razkril transcendentno naravo človeške duševnosti. V drugem delu knjige je Jung celovito predstavil sámo zgodovino alkimije, ki se je ohranila od antike vse do moderne dobe, ko jo je iz relevantnih znanstvenih disciplin izrinila kemija, znanstveno raziskovanje pa od takrat omenjalo le kot slepo ulico na poti do prave znanosti. Simbolno govorico alkimije in kompleksen psihološki fenomen te velike umetnosti je osvetlil tudi z bogatim slikovnim gradivom. Nietzsche, Friedrich: Pisma Salomé od - Odrasli / 821-32 - Kratka proza Izbor pisem v izvrstnem prevodu slovenskega filozofa Gorana Vraneševica nam slikovito pričara duha 19. stoletja in izostri vpogled v način, kako so ljudje v tistem času komunicirali; predvsem pa razkrije, da je Nietzche pisal privatna pisma v enakem slogu in diskurzu kakor svoje filozofske spise. Zbirka pisem je osredinjena na korespondenco med filozofoma Friedrichom Ni- etzschejem, Paulom Réejem in pisateljico, filozofinjo in psiho-analitičarko Louise von Salomé. Svetovljanka femme de lettres fatale ruskega rodu je bila genialna ustvarjalka in navdihovalka, kar trem velikim mislecem 19. stoletja: po Nietzcheju je pri svojih tridesetih usodno vplivala še na pesnika Rainerja Mario Rilkeja, dvajset let pozneje pa je s svojimi ostrimi uvidi navdušila še Si-gmunda Freuda, ki jo je sprejel v svoj najožji krog in postala je ena prvih profesionalnih psiho-analitičark. Pisma sv. Trojice - kot je poimenovala svoje duhovno prijateljstvo z obema filozofoma (z njima je načrtovala tudi skupno življenje na Dunaju ali v Parizu, kar se zaradi goreče zaljubljenosti obeh moških in njenih večkratnih zavrnitev njunih snubitev ni nikoli uresničilo), razkrijejo predvsem viharne čustvene turbulence Friedricha Nietzcheja, ki je po njihovem razhodu zapisal: »Moja učenka je postala moja učiteljica - ironični bog je dosegel popoln triumf! ... Navdihnila me je z zamislijo Zaratustre: moj največji poem opeva najino zvezo in najino tragično ločitev.« Osti, Josip: Pred zrcalom od - Odrasli / 821-312.6 -Biografski romani Biografski mozaik zgodb s podnaslovom Beležke za neodposlano pismo Charlesu Bukowskemu ali nedokončan roman, zgrajen iz posamičnih, včasih v življenju tudi nedokončanih ljubezenskih zgodb vsestranskega literata, prevajalca in pesnika Josipa Osti-ja, je edinstven poklon številnim ženskam, ki so se ga bodisi dotaknile le za hip bodisi usodno zaznamovale njegovo življenjsko pot ... prav vse pa so vtisnile vanj neizbrisen spomin. Prve tri zgodbe pripovedujejo o njegovi babici, materi in teti, v vseh drugih pa iskreno, drzno in duhovito razkriva svoja erotično-ljubezen-ska doživetja. ■Andreja Ažber VELENJE Četrtek, 27. julij 8.00 Velenjski grad Bojne ladje, dnevni tabor na Velenjskem gradu Petek, 28. julij 18.00 Gostilna pri Brigiti Večer morskih jedi 21.00 Titov trg Boom Pacha Boom, koncert z uspešnicami 50. in 60. let Sobota, 29. julij 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Krtek Zlatko ali kakec, ki je padel z neba 12.00 Letni kino Festival nasedlega kita, nastopajo: Špela in Jerneja 15 km z bicikloma letnika 1938 in1948 pri 33 stopinjah v senci Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesa-vinjski starodobniki je kot uvodno prireditev v letošnjo »flosa-rijo« priredilo 11. mednarodno srečanje lastnikov voznikov sta-rodobnih vozil iz Nemčije, Avstrije in Slovenije. Srečanja minulo soboto se je udeležilo 260 ljudi iz 33 klubov oz. društev, ki so na ogled v Vrbju postavili kar 106 oldtimerjev, 72 motorjev ter 12 traktorjev. S svojim že legendarnim fordom (letnikom 1928) se je iz Medloga pripeljal tudi Mirko Rems ter postavil me- Plastic knives, Žiga Murko, Jinho Jinza, Beatmyth Ponedeljek, 31. julij 8.00 Stala Glinšek, Skale pri Velenju Počitniške konjarije, počitnice za otroke 20.00 Cerkev sv. Martina, Velenje Koncert: Miklavž Pintar - trobenta, Barbara Mirkac - orgle 21.30 Pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Glej in se čudi: Sanjarjenje o povezanem svetu Torek, 1. avgust 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje 17.00 Torkove igrarije: Iskanje zlata 20.00 TRC Jezero, Velenjska plaža Beri z nami na Velenjski plaži, poletno branje Sreda, 2. avgust 10.00 Knjižnica Velenje, preddverje je vsem ostalim. Dve dami v ki-klah in s klobuki (Špela Jager in Jerneja Žagar iz kluba Ljudske tehnike) sta se iz Šmartnega ob Paki pripeljali s skoraj 70 oz. 60 let starima bicikloma. Med mnogimi zanimivostmi omenimo mercedes 170, letnika 1952, ki sta ga na ogled pripeljali (pa tudi sebe) šoferka in spremlje- Naredimo si poletni šopek, zabavna sreda ŠOŠTANJ Četrtek, 27. julij 10.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj S pomočjo igranja in ustvarjanja do novega znanja Petek, 28. julij 09.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj Govorim slovensko - učenje slovenščine Sobota, 29.-30. julij 05.30 Krške alpe planinski pohod Ponedeljek, 31. julij 08.20 Šoštanj in okolica (zbirno mesto valka, članici Društva Zgornje-savinjski starodobniki Gordana Jevšnik in Renata Meh. Zanimivi so bili tudi člani Fičo kluba Velenje, če seveda omenimo le tiste nam najbližje. Seveda je bilo še polno drugih. Manjkalo pa ni niti firbcev, ki si radi ogledajo takšno razstavo zloščene stare pločevine. ■ Jože Miklavc 17 pred občino Šoštanj) Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Bridge, redni tedenski turnir ŠMARTNO OB PAKI Petek, 28. julij 18.00 do 20.00 MC Šmartno ob Paki Hoja po vrvi »slackline« Sreda, 2. avgust 17.00 do 19.00 MC Šmartno ob Paki Igranje namiznega tenisa Lunine mene 9 • julija ob 17.23, prvi krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 27. 7. Biotržnica • Petek, 28. 7. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 30. 7. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Rožnati avtobus • MARACO - MINI AVTOMOBLIČKI, Izposoja mini avtomobilčkov LUXI na osrednjem prostoru vse do 31. avgusta • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycen-trovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Ponovitve: 28., 29., 30. julij in 3., 4., 5., 6., 11., 12., 13., 14. avgust Informacije in rezervacija vstopnic 051 61 61 51 | 051 61 41 41 | www.studenec.net Literarni razpis za erotično literaturo Velenje, 20. julija - Šaleško literarno društvo Hotenja in Literarno društvo Šentjur skupaj razpisujeta natečaj za literarne prispevke z erotično tematiko v slovenskem jeziku za avtorje iz celjske regije, stare nad 18 let. Izdali bodo namreč zbornik Vstali Valentin in Venera. »Osnovni namen zbornika je bralcem ponuditi žlahtno verzijo literature, v kateri je tema ljubezni, vključno telesna, upesnjena ali ubesedena z veliko mero estetskega ovinkarjenja. V današnjem času, polnem golote, seksa in bolj odprte miselnosti, erotični literaturi ni treba biti »sramežljiva«, pravijo v obeh društvih. Poezijo in prozo za zbornik bodo zbirali do 18. avgusta. Hkrati so do tega datuma podaljšali razpis za literarni zbornik Hotenja, ki bo izšel na pragu letošnje zime. ■ bš V Velenju polfinale Zlate harmonike Velenje, 25. julij - V nedeljo, 30. julija, se bo ob 14. uri na Velenjskem gradu začel polfinale 37. Zlate harmonike Ljubečne, državnega prvenstva v igranju na diatonično harmoniko, ki ga organizira Kul-turno-umetniško društvo Ljubečna v sodelovanju z Mestno občino Velenje. Prvenstvo poteka od leta 1981 in je edino tovrstno tekmovanje s tako dolgo tradicijo. V polfinale so se uvrstili tekmovalci s predtekmovanj, ki so potekala po vsej Sloveniji). V soboto bo v polfinalu sodelovala tudi 16-letna Velenjčanka Laura Borovnik, ki se igranja harmonike uči v glasbeni šoli Goter. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka VALERIAN IN MESTO TISOČERIH PLANETOV ZF akcijska avantura, 137 minut (ZDA) Režija: Eran Creevy Igrajo: Nicholas Hoult, Felicity Jones, Anthony Hopkins, Ben Kingsley, Nadia Hilker, Aleksan-dar Jovanovic Petek, 28. 7., ob 21.00 - 3D Sobota, 29. 7., ob 21.00 Nedelja, 30. 7., ob 18.00 - 3D ART KINO (cena vstopnice 4 EUR) DUNKIRK Akcijska vojna drama, 120 minut (VB, Francija, ZDA, Nizozemska) Režija: Christopher Nolan Igrajo: Kenneth Branagh, Cillian Murphy, Tom Hardy, Mark Rylance, Harry Styles Sobota, 29. 7., ob 19.00 Nedelja, 30. 7., ob 20.30 ART KINO (cena vstopnice 4 EUR) ZBOGOM, BERLIN! Mladinski pustolovski film, 93 minut (Nemčija) Režija: Fatih Akin Igrajo: Tristan Göbel, Aniya Wendel, Justina Humpf, Paul Busche, Anand Batbileg Petek, 28. 7., ob 19.00 Nedelja, 30. 7., ob 19.00 -mala dvorana ART KINO (cena vstopnice 4 EUR) PERNATA BANDA Sinhronizirana animirana avantura, 89 minut (Mehika, ZDA) Režija: Ricardo Arnaiz, Mike Kunkel, Raul Garcia Glasovi: Gašper Jarni, Andrej Murenc, Maja Kunšič Petek, 28. 7., ob 19.15 -mala dvorana Sobota, 29. 7., ob 19.15 -mala dvorana Mladi papagaj Cuco sanja, da bo nekoč postal podoben svojemu vzorniku, herojskemu televizijskem zvezdniku El Ame-ricanu, ob tem pa vedno znova pozabi na svoje obveznosti v družinskem cirkusu. Njegovo življenje na glavo obrne nasilni ptič, ki nekega dne ogrozi njegovo družino. Cuco se odloči, da bo s prijatelji odpotoval v Hollywood, kjer bo El Americana prosil za pomoč. S podporo Ministrstva za kulturo! ART KINO (cena vstopnice 4 EUR) SMRKCI: SKRITA VAS Sinhronizirana animirana komična avantura, 90 minut (ZDA) Režija: Kelly Asbury Slovenski glasovi: Katja Ajster Kataya, Primož Vrhovec, Janez Hočevar Rifle, Jernej Kuntner idr. Nedelja, 30. 7., ob 16.00, 3D - otroška matineja OTROŠKA MATINEJA (cena vstopnice 3,5 EUR) GLEJ IN SE ČUDI: SANJARJENJE O POVEZANEM SVETU Dokumentarni film, 98 minut (ZDA) Režija: Werner Herzog Nastopajo: Bob Kahn, Elon Musk, Sebastian Thrun, Ted Nelson, Lawrence Krauss Ponedeljek, 31. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (v primeru slabega vremena v mali dvorani Kina Velenje) ZVEZDE POD ZVEZDAMI (cena vstopnice 0 EUR) Naslednji vikend, od 4. 8. do 7. 8. napovedujemo: animirano akcijsko avanturo JAZ, BARABA 3 (2D in 3D), ZF akcijsko pustolovščino VALERIAN IN MESTO TISOČERIH PLANETOV (2D in 3D), dramo NA MLEČNI POTI, akcijsko komedijo NEKOČ V MESTU VENICE, kostumsko dramo LADY MACBETH, v ponedeljek, 7. 8., v Zvezdah pod zvezdami ob 21.00, slovenski film NIKA. ■ Starodobniki v Zgornji Savinjski dolini Naš čas, 13. 7. 2017, barve: CM K, stran 18 18 OBVEŠČEVALEC 27. julija 2017 Nagradna križanka »Športni park Jezero« RADIO VELENJE Športne aktivnosti na Jezeru POLETNI POPUST - 50 % odbojka na mivki mini golf košarka mali nogomet Popust velja med 8h in 16h. Delovni čas: ponedeljek - petek od 8.00 - 23.00 REZERVACIJE - 041 500 380 Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 13. julija 2017, so: • Anica Sekljič, Kidričeva 2, 3320 Velenje (mobilni telefon); • Melvin Kovač, Jenkova 27, 3320 Velenje (majica); • Olga Filipčič, Ravne 42 A, 3325 Šoštanj (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL SONY Komunalno podjetje Velenje 1 - t SI - A- • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna V ŠTEVILKA Hk * 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si nikoli sami 107,8: ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 17. julija do 23. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka ■ n J» t ¡ * - - i' - . _ í /p É m i Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Športni park Jezero«, najkasneje do ponedeljka 7. avgusta. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. 1 Á w Zdravniški nasveti: gostja bo Aleksandra Žuber, dr. med., tema pa bodo počitniške poškodbe. ČETRTEK, 27. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 28. julija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 29. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 30. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP PONEDELJEK, 31. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 1. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 2. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 17. julija do 23. julija so koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti v naslednih dneh: 20. julija, AMP mobilna Šoštanj 2 uri nad opozorilno vrednostjo. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 Naš čas, 27. 7. 2017, barve: CM K, stran 19 27. julija 2017 »'^AS OBVEŠČEVALEC 19 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495. RAZNO ŠIVALNI stroj Bagat Ruža prodam za 30 evrov. Gsm: 031 682 657. CITROEN XSARA PICASSO, l. 2003, vzdrževan, brezhiben, registriran, habit nepremičnine Hablf, d.o.o.. Koroška 48, Vet tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, ŠERCERJEVA, 28,7 m2, zgrajena 1975, VP/8 nad., EI v izdelavi, 35.000 € Prodaja, stanovanje, 4-sobno: ŠOŠTANJ, PRIMORSKA CESTA, 71 m2, adaptirano 2007, 1/2 nad., EI v izdelavi, 60.000 € GIBANJE prebivalstva Upravna enotaVelenje POROKE | DAČAJEV MAJR-BEK, Nemčija, Karben, Christinen-straGe 10 in SARABEN ADNANA, Šoštanj, Cesta talcev 15 SMRTI | REHBERGER BARBARA, roj. 1924, Velenje, Linhartova ulica 5; LIPNIK JOŽEFA, roj. 1934, Velenje, Šaleška cesta 18C; GLINŠEK STANISLAVA, roj. 1936, Velenje, Laze 41 dizel, prodam za 1100 evrov. Gsm: 041 657 628. NEPREMIČNINA PARCELO s starejšo hišo, 1 km od avtoceste LJ-MB, v izmeri 1300 m2, prodam. Gsm: 041 349 728. GARSONJERO, v Ljubljani ob Kliničnem centru, velikost 29 m2, oddam. Vseljiva avgusta 2017. Gsm: 041 201 248. PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI TELIČKO, črno-belo, staro 3 mesece, prodam. Gsm: 041 493 326. TELIČKO, simentalko, prodam. Gsm: 031 470 454. TELIČKO, simentalko, težko 150 kg, prodam. Gsm: 031 640 369. PODARIM TELEVIZOR, starejši, nerabljen, Gorenje Evelux, srebrne barve, podarim. Podarim tudi dva črna udobna in raztegljiva TV fotelja z električnim upravljanjem, potrebna obnove prevleke. Gsm: 031 682 657. od 28. julija do 3. avgusta ' 28. julija 1852 se je v Mozirju rodil vrsto let župan Šoštanja, častni šoštanjski občan in prvi lastnik Kajuhovega hotela (takrat hotel Avstrija) Franc Rajšter; ' leta 1930 se je 29. julija v Krškem rodil prvi ravnatelj Gimnazije Velenje Bojan Glavač. Glavač je bil tudi odličen športnik, saj je kot slovenski prvak in rekorder v skoku s palico leta 1953 osvojil prvi športni naslov v Šaleški dolini, hkrati je bil leta 2000 in leta 2005 slovenski prvak v veteranskem tenisu, leta 2004 in 2006 pa je postal tudi mednarodni prvak v veteranskem tenisu. Leta 2009 je izdal pesniško zbirko Pesmi iz klobuka. Je tudi član mednarodnega klu- 107.8 MH*5a.dÍ0- - Velenje DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898 18 80. ZOBOZDRAVNIKI (V dežurni zobni ambulanti ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure). 29. 7., 30. 7. - MOJCA PUSOVNIK, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o., tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: začasno zaprto. ba Magic Studio Maribor, v Velenju znan kot čarodej za otroke Čarovnik Boy; 29. julija 1954 se je v Celju rodil politik in vrsto let direktor Mlekarne Celeia v Arji vasi Marjan Jakob; 29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja. Jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja je vdrla skozi strop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji; leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Šilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik. Vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor. Šilih je bil tudi avtor številnih del, ki sodijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike. Objavil je deset knjig, nad 60 obsežnejših in okrog 300 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika; Franc Rajšter (Foto Arhiv Muzeja Velenje) 1. avgusta 1969 so svečano odprli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila v okviru akcije »Mesto -vasi« narejena z udarniškim delom; leta 1993 so 1. avgusta začeli za asfaltiranje pripravljati 1200 metrov dolg odsek magistralne ceste med Za-vodnjami in Črno na Koroškem; v dneh od 1. do 10. avgusta leta 1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeležbo na temo Energi- ja. Na zletu, ki ga je odprl predsednik Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih držav; ' v začetku avgusta leta 1974 so začeli graditi velenjsko Rdečo dvorano; ' 2. avgusta 1920 se je v Ška-lah pri Velenju rodila slovenska slikarka Majda Kurnik. Umrla je 28. maja 1967; ' 2. avgusta 2000 je v Šoštanju umrl Viktor Kojc, ki je šele po svoji smrti postal častni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse; ' 3. avgusta 1944 se je v Šentjurju pri Celju rodil gledališki ustvarjalec in član Gledališča Velenje Karli Čretnik; ' 3. avgusta 1966 se je rodil šaleški pesnik, pisatelj, urednik in publicist Ivo Stropnik, avtor številnih pesniških zbirk in drugih leposlovnih del; ' 3. avgusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so se težko poškodovali trije delavci, od katerih je eden kasneje umrl. ■ Damijan Kljajič u Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. HVALA TI ZA VSE -DOBRA MAMA IN OMA! Zaspalo je srce MARIJE NAPOTNIK Še enkrat ti kličemo hvala in zbogom. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi tvoji Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. (Mt 11) ZAHVALA Ob prezgodnji smrti naše MAGDE BRLOŽNIK (22. 9. 1958 - 15. 7. 2017) se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z njo v dneh njenega trpljenja, ki ste jo spremljali na njenem križevem potu. Hvala jeruzalemskim ženam, ki ste se srečevale z njo, hvala Veronikam, ki ste ji podajale potni prt. Hvala Simonom iz Cirene, ki ste ji pomagali križ nositi, in drugim, ki ste ji pomagali vstajati po padcih. Hvala Janezom, ki ste vztrajali z njo pod njenim križem. Odpuščeno naj bo rimskim vojakom z gobo z žolčem in sulicami. Upamo, da smo bili vredni stati pod njenim križem. Njena mati naj jo ob snidenju spet vzame v naročje. Njeni Naš čas, 29. 6. 2017, barve: CM K, stran 20 S psi odkrivali zgodovino Po zbirkah Velenjskega gradu je pse in njihove vodnike v nedeljo vodila psička Tia -Muzej Velenje tudi sicer psom prijazen muzej Bojana Špegel Velenje, 23. julija - Vabilo je zvenelo zanimivo, takšen pa je bil tudi dogodek, ki so ga velenjski muzealci pripravili v vročem nedeljskem popoldnevu. Tokrat so namreč na ogled galerijskih zbirk povabili pse in njihove lastnike. Pa ne le to, po zbirkah jih je vodila psička Tia, izurjena re-ševalka, ki ni imela nič proti, če so jo obiskovalci razvajali s pasjimi piškoti in božali. To velja tudi za njenega »kolega«, reševalca Rudija, psa kustosa Muzeja Velenje Blaža Verbiča, ki je ob vsaki zbirki razkril največje zanimivosti, skrite v njej. Avstralski ovčarki Tii in zlatemu prinašalcu Rudiju so se pridružili še avstralska ovčarka Lili, nemški ovčar Lex, mešanka Luna, simpatični bostonski terier in še nekaj kosmatincev, katerih imen nismo ujeli. Vsi so potrpežljivo čakali na »akcijo«, zadovoljni, ker v vročem nedeljskem popoldnevu v atriju gradu, kjer so se zbrali, vročina ni bila huda. Le tu in tam je kakšen od večjih psov močno zalajal, sploh, če se mu je približal kateri od manjših. »V Muzeju Velenje se trudimo, da bi bili čim bolj prijazni do vseh obiskovalcev, tudi vodnikov psov in samih psov. Kadarkoli pridejo k nam obiskovalci s psi, največkrat so to tujci, ki dopust preživljajo v kampih v okolici, radi poskrbimo tudi zanje. Osvežimo jih z vodo, psi pa obožujejo grajske prostore v vročih poletnih dneh, ker so prijetno hladni. Če so psi socializirani, si lahko lastniki naše zbirke ogledajo skupaj z njimi,« nam pove Blaž Verbič. Ideja, da z enim od reševalnih psov gredo po muzejskih zbirkah in si ogledajo določene eksponate, na katere jih je Zbrali so se psi vseh velikosti in različnih pasem. Med njimi je bilo kar nekaj psov reševalcev, pa tudi Velenjčanov, ki so s psi prvič prišli na grad. Vsi so pohvalili idejo in izvedbo dogodka: V velenjskem muzeju vedno poskrbijo za štirinožne obiskovalce. Pripravijo jim pasje piškote in ponudijo vodo. Največkrat k njim s psi pridejo tujci, ki želijo spoznati zgodovino krajev, kjer preživljajo počitnice. fokusiral pes, je uspela. Hkrati pa so z dogodkom opozorili, da so v muzej na Velenjskem gradu lastniki vabljeni skupaj s svojim štirinožnim prijateljem. »Vsekakor bomo take dogodke nadaljevali, saj se nam zdi pomembno, da posebej poudarimo dobrodo-šlost psov v načeloma med ljudmi zakoreninjeno konservativnih institucijah, ki se sicer močno spreminjajo. Te mite razbijamo ravno s takšnimi prireditvami,« je še dodal kustos Blaž Verbič, preden je s skupino 13 psov in njihovih lastnikov krenil po poteh zgodovine, ki jih pripovedujejo zbirke Muzeja Velenje. Muzej Velenje je zadnji dve leti pomagal tudi pri organizaciji taktične vaje za Enoto reševalnih psov Slovenije. Ponudili so jim prostore gradu, ki so se izkazali zelo primerni za tovrstna usposabljanja, zato se bodo nanj še vračali. ■ 110 let jamske reševalne čete Danes je reševalna četa dobro usposobljena, šteje 96 članov, od tega 76 reševalcev, usposobljenih za delo z izolacijskim dihalnim aparatom Varnost je vrednota, za katero si v Premogovniku Velenje z različnimi aktivnostmi in preventivnimi ukrepi vseskozi prizadevajo. Za uradni začetek delovanja jamske reševalne čete štejejo že davni 20. julij 1907, ko so imeli takratni reševalci ob navzočnosti inšpektorja prvo vajo reševanja v novih prostorih reševalne postaje. Šele takrat so imeli na voljo izolacijska dihalna aparata. Četa je leta 1926 štela petnajst članov in razpolagala s sedmimi izolacijskimi dihalnimi aparati različnih tipov. Rudarska reševalna služba se je ves čas razvijala in izpopolnjevala, tako v opremi kot tudi s kadri. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila proizvodnja premoga na vrhuncu (letna proizvodnja preko pet milijonov ton), je bila reševalna služba najštevilnejša. Tako je leta 1984 štela 272 članov, od tega je bilo 215 aktivnih reševalcev. »Ozaveščanje zaposlenih, da lahko za večjo varnost pri delu največ naredimo sami, vzpostavitev vrhunskega varnostnega sistema, izdelan Načrt obrambe in reševanja ter številni drugi ukrepi so le del aktivnosti, ki jih imamo v podjetju vzpostavljene za zagotavljanje najvišje možne stopnje varnosti,« je povedal mag. Bogdan Makovšek, glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje in hkrati vodja Rudarske reševalne službe. »Kljub naštetemu zaradi specifike dejavnosti, ki se odvija 500 metrov pod površjem zemlje, v jami še vedno lahko pride do neljubih dogodkov in izrednih razmer. V takšnih razmerah najbolj računamo prav na dobro usposobljene jamske Rudarska reševalna služba, v okviru katere sta organizirani jamska reševalna četa in reševalna postaja, organizira in izvaja reševanje ob morebitnih nezgodah, izvaja vse potrebne aktivnosti na ogroženih območjih ter zagotavlja prvo pomoč ponesrečenim v jami. Člani imajo ustrezno znanje, so usposobljeni za delo v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči, zato so povezani tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. Začetki segajo v leto 1893 Začetki organiziranega reševanja v Premogovniku Velenje po dostopnih pisnih virih segajo v leto 1893, ko je 30. januarja in 20. februarja v jami eksplodiral metan. Ponesrečene rudarje so na površino prenesli drugi rudarji, ki pa so lahko v jamo vstopili šele, ko ni bilo več nevarnosti. reševalce, ki letos beležijo 110 let delovanja.« Danes dobro opremljena jamska reševalna četa šteje 96 članov, od tega 76 reševalcev, usposobljenih za delo z izolacijskim dihalnim aparatom. Teh imajo v Premogovniku Velenje 147 -67 aparatov tipa BG-4 in 80 tipa R-12. »Za izobraževanje reševalcev je dobro poskrbljeno, saj organiziramo strokovna predava- nja, usposabljanja za nudenje prve pomoči - pri tem sodelujemo z zdravniki, preverjamo znanje nameščanja reševalnih aparatov, izvajamo fizično testiranje oz. t. i. Cooperjev test ter testiranje v dimni komori, organiziramo reševalne vaje v jami in požarnem rovu,« je še pojasnil mag. Bogdan Makovšek. a Foto: Aleksander Kavčnik Velenjsko jezero še letos s statusom kopalnih vod Stanje je po vseh kriterijih več kot odlično - Trajalo je nekaj let, da bodo dobili za to tudi uradno potrditev Milena Krstič - Planine Velenje - ERICo, inštitut za ekološke raziskave, tudi letos, peto leto zapored, redno spremlja element ne igrata nobene vloge pri spremljanju kopalnih vod, imata pa jo pri spremljanju ekološkega stanja jezera. Sulfat je element, ki ga celo priporočajo. raziskave v Velenjskem jezeru, in v tem, da oba za status kopalnih vod moteča elementa nista prav nič moteča, kadar je voda namenjena pitju. kakovost kopalne vode Velenj- V mineralni vodi Donat ga je ce- Vpetih letih niti en vzorec v času kopalne sezone ni bil neustrezen. skega jezera. Ves ta čas niti en vzorec vsakotedenskih merjenj v kopalni sezoni ni bil neustrezen. Še več - stanje vode Velenjskega jezera je po vseh kriterijih več kot odlično, glede na temperature zraka in temperaturo vode, pa tudi zelo prijetno za kopanje. Tudi uradno kopalna voda Še letos bo Velenjsko jezero dobilo (uradno) status kopalne vode. V Velenju čakajo samo še na dokončanje postopka, objave v Uredbi. »Zadržek«, da se to ni zgodilo že prej, je bil v dveh elementih, prisotnih v vodi, v sulfatu in molibdenu, čeprav ne en in ne drug lo 1000 mg na liter, v Velenjskem jezeru ga je 200 mg na liter. Koncentracije molibdena se gibljejo med 70 do 80 mikrogramov > Prvi vzorec so odvzeli 12. junija, zadnjega bodo 28. avgusta. na liter, kar je pod mejnimi vrednostmi za dobro ekološko stanje, a višje od mejnih vrednosti za kopalne vode (25 mikrogramov na liter). Absurd je v tem, da je v pitni vodi dovoljeno 150 mikrogramov molibdena na liter, torej enkrat več, kot so pokazale Dolgo so se trudili ERICo in Mestna občina Velenje, ki upravlja Velenjsko plažo, sta se zaradi tega nesmisla celih pet let trudila za status kopalne vode. S tem, ko ga bo Velenjsko jezero pridobilo, kakovost vode ne bo drugačna, ne boljša in ne slabša, bo pa dobilo uradno v Uredbo zapisana potrditev, da je jezero kopalno. Ministrstvo za zdravje je že leta 2013 podalo mnenje, da molibden in sulfat v vodi nista škodljiva ljudem in na njihovo zdravje nimata negativnih vplivov, pa vendar je trajalo potem precej dolgo, da je Ministrstvo za okolje to mnenje sprejelo. ■