255. številka. Ljubljana, v torek 7. novembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za jubljano brez pošiljanja na dom ?.& vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če »e trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „G1edali5ka stolba1*. U pravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Mešcanje ljubljanski! V O- či, Da padla glava je z voza, od prangerja. Komaj daN se je zaznamval, Ko so priprla li ga, Vsaki je v veselji plaval Zavol lubga prangerja, oj prangerja. Al Srenjani so žalvali: Kam je zdaj pravica šla? Našo čast so odpelali, Našiga prijatela, oj prangerja. Dva žandarma naprosili, Ž nima purgarja tud dva, Gor na voz so poskočili, Da so šli po prangerja, oj prangerja. Glejte žalost to nesrečno! Vpregli voleka so dva, Iz Šouipctra čez Skopečno Odpelali prangerja, oj prangerja. Z veseljem pričakovali So Srenjani ga doma, Z voza vzeli, spoštovali Lubiga prijatela, oj prangerja. Ali pa žalost to pustimo, Rajš nalimo vinčeka, Žejno grlo napojimo Pa pozabmo prangerja, oj prangerja. Priloga „Slovenskemn Narodn" št. 255. 7. novembra 1882. premembo ustave. Ko bi se to ne posrečilo, skusilo se bo s »pojenjem liberalcev in naprednjakov radi-kalcem izviti iz rok večino. Zadnji srbski ministerski veliki zbor je določil, da ima dosedanji kabinet Puočancev ostati na svojem mestu in je vzel naslednje točke v svoj program: Strogo izpolnjevati zakone; pozvati takoj redno skupščino; energično postopati nasproti šču-vajočim elementom v dopuščeni postavni meri. „PungoIo" poroča, da se bo, predno se snide italijanski parlament, oklicala občna politična amestija, vsled katere bi bili izpuščeni vsi zaprti iredentisti. — Kakor trdi „N. Fr. Presse", je bilo sklenjeno, da se Nj. Veličanstva koj iz Trsta podasta v Italijo, a došlo je zadnjo minuto pismo od kralja Umberta, kateri Jima je potovanje odsvetoval kazaje na „ poslej nastopivše dogodjaje". „Gauloisu govori obširno o navalu nihili-stov v rraiieij» in odkrije marsikako potajnost. Število izven Rusije živečih nihilistov ceni na 3000, iz teh živi jih 2000 na Francoskem. Povsod, koder se nastanijo, ustanovo si komite s pododseki. Vsak tak komite v Angliji, Švici in Franciji ima svojo tiskarno in kemičen atelier, ne daleč proč pa tovarno za bombe. Propaganda se širi v prvej vrsti po kro-šnjarjih. Neki Taskini da je glavni raznosilec mej Francijo, Švico in Rusijo. Bombe, ki so usmrtile cara Aleksandra II., bile so v Parizu storjene. V Londonu da imajo nihilisti atelier za napravo ponarejenih rubljev, ki jih razuašajo krošnjarji. Glava vsemu je knez Krapotkin. Načelnik parižkemu ko-mitetu je neki Krukov, imenovan Petruski. Razen šest drugih vodij, mej temi polkovnik Lavrov, so še tri ženske, ki posebno v svojem spolu delujejo za razširjenje nihilistnih idej. Angleška vlada izdala je zopet „ modro knjigo" o Egiptu, ki obseza tri depeše. Prva, ki jo je poslal v dan 5. oktobra Granville Dufterinu, omenja ob kratkem vseh dogodkov v Egiptu in skuša dokazati, da Anglija nikakor nij nameravala tako osamljenega delovanja, h kateremu je bila prisiljena. Porta, koje suvereniteto je Anglija izrecno priznavala, pravi Granville v tej depeSi, prišla je vsikdar prepozno. Še 13. avgusta, ko je bil lord Dufterin uže pooblaščen za podpis vojne konvencije, zavlekel jo je sultan do 15. in potem so bile pa še vnovič predložene prenaredbe, katere je bila Anglija uže prej odbila. Granville omenja tudi brezvspešnosti pozivov na Francijo in Italijo k sodelovanju ter na-znači konečno angleške namere: pridobiti khedivu zopet avtoriteto in skrbeti za blagostanje vseb stanov Egiptskih. — Druge dve depeši Granvillevi na Maleta obravnavajo izročitev Arabija ter njegov proces. Najprvo je Wolseley se branil izročiti Arabija khedivu, kar je bilo kabinetu po všeči. Granville pri voli v izročitev s temi-ie pogoji: Ustaška vojska naj se razpusti, predajo naj se vsa orožja in vse trdnjave ter njih načelniki, da se v krajih, kjer so se godili zločini, proti njim kazensko postopa. Zagovornik Arabljev je našel pričo velike vrednosti, in to je Ahmed Bey Rifaat, tajnik ministerskega sveta pred bombardiranjem. Ker je bil on pri miuisterskih posvetovanjih vedno navzočen, je lehko iz svoje izkušnje pričal, da sta Derviš paša in khedive bila popolnem zfidovoljua z uporom proti zahtevam angleškega admirala Seymura. Derviš paša je imel dvojne napotke, ko je došel v Ka-hiro : na jednej strani je moral Arabija očitno napadati, na drugej pa skrivaj podpirati njega in nje govo stranko. Khedivu postaja pri teh izpovedbah vedno slabeje pri srcu, posebno, ker pride lehko do tega, da bode v prihodnjem procesu sam imel biti zaslišan. Do sedaj ima preiskava nasledek, da ■pod' kopava upliv in ugled khedivov. Dopisi. Iz kamniškega okraja 4. novembra. [Izv. dop.] (Nekaj o Zimi.) No, mislil si boš, dragi bralec, ko pogledaš sprednje besede, uže se je oglasil vremenski prerok, ki hoče videti v pri-hodnjost. Toda zmotil si se, ne o prihodnjosti ampak o preteklosti in sedanjosti se bo govorilo. Povod dalo je tem vrsticam naključje, da mi pride v roko listič „Laibacher Schulzeitung" imenovan, v katerem g. Sima s solznimi očmi učiteljem kamniškega okraja k slovesu prav prisrčno roke stiska. Mož se jako moti in ima kaj pretirane misli o svoji osebi, ako meni, da se je tako zelo učiteljem nu srce prirastel, kakor njemu inšpektorat. Vse svoje častilce, katere je milostljivo s svojimi žarki obseval, lahko sešteje na prste svoje leve roke, in še tem čestileem je po padcu Sime tudi solnce mr-knilo. Razumimo, da je teško ločiti se od časti, ako se kedo še pred malo časom hvali: sedaj smo pa zopet dobri za G let, kakor je on nekje na Posavji storil. Toda deželni šolski svet je obračal, minister-stvo je pa obrnilo. Zopet lep nauk: nihče nuj dneva pred veče rom ne hvali. Gotovo si misli on: „O Schicksal des Menschen, wie gleichst du dem Wind". Vsi drugi učitelji morajo slovesno protestirati zoper take Simatove nesmisli, ki jih je nakopičil v svojem „Abschied-uw, ker sicer bi se mislilo, da so tudi oni ž njim jednako sodelovali, ne nurodu ampak germanizaciji in liberalizmu v prid. Jako smešno je slišati tega moža, ko govori o šolskem razcvitu in napredku pod zlato dobo njegovega inšpektorata. Kakšen napredek si on misli, je kazal jasno, ko je namesto dosedanjih spretnih kamniških učiteljev nasvetoval na prvo mesto mo/a, ki še svoje prošnje slovniško pravilno spisati nij vedel. To blamažo si je deželni šolski svet prihranil in zavrgel moža, ki ga je resnicoljubni (V) Sima tako gorko kot najsposobnejega priporočal. Naj bolj arogantno je, kar ta mož tveze o postavnosti in nepoatavnosti, mej tem ko je sam memo postave hodil, kadar je njegovim strankarskim namenom prav služilo. Naj se ozre nazaj na tisto znamenito sejo od 21., sept. kjer je nepostavno učitelje postavljal, tedaj je nepostavne (V)odnošaje z nepostavnostjo odpravljal — hudiča je z belcebu-bom izganjal. Zoper tako preziranje postave prisiljeni so bili 3 udje okraj, šolskega sveta uložiti pritožbo do učnega ministerstva. Poleg tega se je tudi v istej pritožbi zahtevala disciplinarna preiskava zoper g. Simo, ker se je glede krašeuskega g. učitelja z resnico čisto v protislovje postavil in v seji tedaj oficijelno neresnično o njem poročal. Udje okraj, šolskega sveta prišli so tej mistifikaciji, katere je zmožen le kaki Sima, na sled, ter iskali na višjem mestu zadoatenja. Iz tega lehko vsak posname, kako je ta vestni (?) mož za časa svojega inšpektorata postopal s kamniško šolo in bode razumel njegove strastne rtferate o njej. Po vsem tem je Sima vender nesramen dovolj, da gre, se usede in napiše ginljiv spis, v katerem hvalisa, povišuje in kadi sam sebe ter kvasi: o Berutsgtliihl. Diensteid, Aufschwung, o Beruhigung, die aus seiner eigenen Seele quillt, ect. ect. Se najbolj smešno je, ko govori o pozneji epohi, ki bo preiskovala in razsojevala padec njegov; on uže vidi v preroškem duhu, kako si bodo še čez sto let sloveči učenjaki in historiki glavo belili o tej pretresljivi katastrofi, in padec Sime bode zavzemal jedno najva/n<'JMh poglavjev svetovne zgodovine. — Ali vse bolj prozaično se glase besede sledečega pomena; „Ueber'in zerfallenen Haus träumt die Geschichte'. — Pravi tudi, da je marsikatero grenko z velikim zatajevanjem prenesel in raje molčal, na priliko: Ko mu je bilo na odprto pismo, (kjer je bil protislovja in neresnice obdolžen) odgovoriti. Sploh pa je ves ta njegov „Abschied" zlasti proti sredi tako zmeden in nerazumljiv, da mi je nehote prišel na misel znani citat: »Des Lebens-Unverstand mit Wehmutu zu gemessen, ist Tugend und lieg rill'4. Se nekaj bi bil kmnlu pozabil, namreč njegovih vzglediiih klopij, ki jih je posilil kamniški novi šoli, v katerih otroci, ko ustanejo, zopet nazaj popadejo, ali pa je odvzdignejo, ker mej sedalom in Bprednjo desko skoraj nobenega nara/ja nij. Krajni šolski svet si je omislil čisto porabne klopi po načrtu Grabenske šole v Ljubljani; toda gosp. Sima jih jo v svoji bistroumnosti kot praktični Schulmann zavrgel in tako kamniški občini zapustil za spomin lepo svoto stroškov, ki jih bo stalo popravljanje. Gosi>. Hočevar, šolski referent, je sicer obljubil, da pride preiskavat komisija in da naj plači tisti, kdor jih je skazil. Prav je tako; saj Sima pri „Schulzeitung" gotovo veliko zasluži. — Samo to bi g. Hočevarju svetovali, naj bi se glede kamniške šole nikdar in nikjer ne sklicoval ne na Simove in tudi ne na Pirkarjeve besede, ker o teh je uže ves svet sodbo izrekel; vam bi bili glede tega več previdnosti pripisovali. Toda pustimo Simatovo plodonosuo delovanje in končajmo s Sehillerjem, ki marsikateremu učitelju kamniškega okraja iz srca govori, ko poje: „Geendigt nach langem, verderblichen Stroit, war die heillose, die schreckliche Zeit". Jeden tistih, katerim Sima za slovo roko stiska. Domače stvari. — (Popravek.) V stev. 101) „Slovenskega naroda" od 12. maja je v novici „Ljubljanski po-hajkovalec", kjer je govor o porabi telovadnice tu-kajšne realke od strani ljubljanskega telovadnega društva, tudi rečeno, da „ti gospodje pozno v noč Dvojna prikazen. (Ruski spisal Vs. S. Solovjev, poslovenil Kmetov.) (Konec.) Prišedši v se jela sva z Glibovim, se zna, po-izvedavati, no nij se nama posrečilo dobiti nikakega razjasnenja. Stari stražnik povedal je, da je on v istiui okolo desete ure spustil v hišo meue in Gli-bova. On videl naji je jasno, ker prišel jo k nama s svetilnico. Ko se je zjutraj zbudil, se dolgo nij mogel odločiti iti v hišo. Nazadnje je vender šel, v kabinetu nij nikogar, na mizi larapa in odprta knjiga. Izvoščik 1 — No jaz vzel sem prvega, ki mi je pal pod roke in s tega časa nijsem ga mogel nikakor raziskati. Pri Glibovih so me uverjali, da zvečer nij bilo slišati nikakega zvonenja, no da so bile zvunanje vrata v istini odprte — to obstal je lakaj in uverjal nas, da se je temu jako čudil, ker je pred tem lastnoročno zaprl vrata. Vsi potrdili so jednogla-mo, da Glibov nij šel iz hiše, da je zaspal uže okolo devete ure in da je uže zjutraj tožil, da ga boli glava. Jako dolgo časa nahajal: smo se pod uphvom I te nevzmožne, zoprne dogodbe. No do danes ni jaz j ni Glibov najmenj ne sumničiva drug druzega v odkritosrčnosti. On pomni tedanji moj položaj, a jaz j ga h i j mam za sposobnega, da bi on napravil kako J prekanjenost. In vrhu tega predobro pomnim vse podrobnosti in znam, da nikake prekanjenosti, mi-stitikacije tu nij moglo biti. Več mi nij treba dodati. . . P. je umolknil in sedel bled, teško dihaje. Mi vsi bili smo pod utisom te pripovedi ter gledali na pripovedovalca z nevoljuim strahom. Prva uarušila je molčanje gospodinja. — Jaz slišala sem o tem vašem priklučji od mojega pokojnega moža, a on prosil me je jako prepričevalno nikoli o njem vas ne spraševati. Pomnim, on govoril mi je, da spomin o tem na vas jako teško upliva . . . — Da, to je res, odgovoril je P. — in povem vam, da sem se zagovoril. No kadar mi pride po kakem slučaji, spomniti se na vso to zoprno dogodbo, čutim potrebo povedati jo — to me nekako malo olajša. On storil je očevidno nad seboj usiljo, šel parkrat gori in doli po sobi ter ae nekako stresel. — Nu, kaj V dejpl je on obračajo se k vsem nam, — ue-li res, da sem imel jaz prav? Glejte, razložil sem vam slučaj bivši z menoj in vi morate me vsaka ko imeti ali za lažnika ali pa za blaznega. Prosim vas no prepričujte me, da to nij mogoče, vsaj je vse jedno — vi mene ne prepričate. Želim vam samo od srca, da bi nikomur iz vas ne bilo treba skusiti stoterega dela česar podobnega. On pogledal je na uro. — Ah kako pozno je! Bilo je v istini pozno in vsi jeli smo se po-slavjati od gospodinje. Nijsiuo skušali cbjasniti si ravnokar slišanega, in vsakemu izuuj nas bilo je nekako teikO, vsaj jaz prebl sem to DOC De posebno mirno. S P. sešli smo se potem večkrat in vsi morali so se prepričati, da on nikakor nij legal in nikakor nij blazen . . . kričajo, motijo ponočni mir prebivalcem v realki in okrog realkeu. Mi naznanimo, da je ta trditev neresnična in iznajdena. Odbor društva Ljubljanskih telovadnikov. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi 24 vrst obsežne domače stvari z naslovom „Konfiskac ija v Celji". Ker se nam ta popolnem nepričakovana zaplemba dozdeva neopravičena, vložili bodemo ugovor. Da odškodujemo naše naročuike po možnosti, priredili smo prilogo. — (Pozor!) Včeraj so jeli raznašati listke za volitev in listke za legitimacijo, ker bode uže v četrtek volitev državnega poslanca v Ljubljani. Opozorujemo naše častite volilce, naj nikdo ne odpotuje da bi ga ne bilo v četrtek doma. Nasprotniki hočejo vsaj one volilce, katerih ne bo, vse šteti za svoje in bodejo po končanej volitvi to razglašali za svoj vspeh. Naj pride tedaj vsaki naših volilcev prav gotovo in naj požrtvuje svoj čas kot narodni davek v korist vladi prijazne stranke. Ta četrtek hočemo zmagati tudi za prihodnjič. — ( V s 1 e d reklamacij) uloženih od narodne strani, priznala se je volilna pravica 14 ljubljanskim meščanom, ravno toliko pa je vsled reklamacij izbrisanih iz volilnih listin, v katere so bili napačno opisani. — (Deželni predsednik g. Winkler) odpeljal seje danes zjutraj ob 7. uri v Škof jo Loko, od koder se vrne danes na večer. — (Sokolski večer), kije bil včeraj zvečer v čitalničnej restavraciji, privabil je toliko ob činstva, da so bili napolneni vsi prostori. Izmej mnogovrstnega programa ugajal nam je posebno Stegnorjev zbor „Oblakom" s Puciharjevim bariton -samospevom in pa Mašekov cveterospev „Dete", pevan po gg. Pry bil, Pelan, Pucihur in Nolli tako izborno, da nam je bilo zares žal, da se nij ponavljal. Vojaška godba domačega 17. peSpolka in njenega kapeluika izredna virtuvozitéta na „Fliigel-hornu" sta pa itak uže tako priznani in priljubljeni, da bi bilo odvisno podrobneje baviti se s točnostjo in preciznostjo njih sviranja. — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba postaja vedno živahneji. Preteklo soboto imel je 55 obiskovalcev, katerim je predsedoval g. profesor Wies thai er. Berilo za ta večer prevzel je g. dr. Moše, kateri je s svojo obširno in jako za-nimljivo sestavljeno razpravo „0 odškodovanji za nedolžno obsojenje in kaznovanje", v katerej je z raznimi vzgledi osvetljeval, kako se je to znamenito pravno vprašanje pretresovalo v raznih časih in v raznih narodih, izvabil pozornost juristov in nejuri-stov. Berilo, ki je bilo vzprijeto z živim odobravanjem, priobči se v „Sloventkem Pravniku". Mej petjem in raznovrstnimi nagovori, mej katerimi je osobito omeniti poročila dra. Vošnjaka o gibanji in napredovanji Slovencev na spodnjem Štajerskem, ki na gmotnem in duševnem polji vedno utrjujejo svoje stališče in so si ravnokar tudi priskrbeli tako rekoč svoj „Narodni Dom" v Celji in katero poročilo je bilo vzeto na jako prijetno znanje, potekel nam je večer, pri kojem se je tudi sklenilo, prirediti si glasovir, da bode klub imel tudi muzi-kaličen užitek. „Republika", ki je nastala po 11. uri, posvečena bila je zlasti petju. — (Pevski zbor) čitalnični ima v torek zvečer ok b. uri svojo redno vajo, h katerej se vljudno vabijo vsi gg. pevci. — (MoDsignore Luka J er an) imenovan je kanonikom ljubljanskim. —- (Iz Celja) se nam piše v 2. dan t. m.: Znane svečanosti oziroma demonstracije v našem mestu udeležil se je, kakor uže poročano, tudi gimnazijski ravnatelj Svoboda z večino profesorjev. No, to bi se še prebilo, akoravno bi se tudi glede osobe ravnatelja moglo opomniti marsikaj tehtnega, a da je dovolil nemškim dijakom gornje gimnazije udeležiti se svečanosti in doneske nabirati za venec, kateri so potem v navzočnosti mnogobrojnega občinstva položili na spomenik, to je pa vender preveč. Kam pridemo, ako začnemo šolsko mladino zlorabiti za politične demonstracije, ako se bode v mlada srca sejalo sovraštvo do drugih narodnostij indo vlade? Čudno se nam pri tem zdi jedino, da se nobeden izmej gospodov profesorjev na gimnaziji v Celji tacemu početju zopersta vlj al nij. Pri tacih prilikah treba možate energije, s katero bi se bilo lehko preprečilo, da bi ne bili maloletni dijaki za stafažo pri takej, vse drugo kakor spra-vedljivost in pomirjenje nameravajočej veselici. Omenjeni ravnatelj dejal je tudi dijaku, ki se je hotel učiti slovenščine: „Wir müssen alle deutsch sein, wenn sie slovenisch lernen wollen, so gehen sie nach Laibach". Po tem takem g. Svoboda Ljubljano vender ne prišteva nemškim mestom. — (Noč ga je vzela.) Sinoč izginil je iz Ljubljane trgovec Z. s svojo rodbino, zapustivši upnikom prašno štacuuo in dolge obraze. Kam se je obrnil, se ne ve, a nekateri slutijo, da v lepo Italijo, kjer je sedaj topleje nego pri nas. — (Šenoa v Italiji.) Pod tem naslovom poroča „Vienac": Te dni izšla je krasna pripovest Šenoe „Karaufil s pjesnikova groba" v italijanskem jeziku pod naslovom: II garofaiio dalla tomba del poeta. Itacconto di Augusto Šenoa. Traduzione dal croato di Doimo Bego. Bologna tipografía Fava e Garagnani „Akademije Mickiewicz.u Elegantno izdanje v 8ini str. 83. Uvod napisal predsednik „Akadernije Mickiewicz" na vseučilišči v Bologni, gosp. profesor Dominik Santagata. — Razen prevoda natisnen je tudi kratek životopis Šenoe. — (Meseca oktobra 1882) se je v me-stnej klavnici pobilo 298 goved, 910 prašičev, 519 telet, G5G kozlov in koštrunov in 18 kozličkov. Osem prašičev ikrastih pokončal je konjač. — (Koliko povžije Ljubljana mesa.) V mestnej klavnici v Ljubljani se je tekom jednega leta od 1. novembra 1881 do konca oktobra 1882 pobilo 3225 goved, 7G10 prašičev, 8457 telet, 4542 kozlov in koštrunov in 223G kozličkov. Od pokon-čanih 77 prašičev poginil je jeden na vraničnem prisadu, ravno 1%, to je 7G prašičev, je bilo pa ikrastih. — (Pri zboru hmeljarskega društva v Ž a vc i) v 9. r!an t. m. predaval bode g. profesor Wilhelm iz Gradca o obdelovavji hmelja. — (Iz Št. Jurja ob južnej železnici) se nam piše G. nov.: Pri včerajšnjem zborovanji sadjerejskega društva za Spodnji Štajer izvolilo se je ravnateljstvo in sicer gg.: dr. Ipavic, predsednik; vitez Berks, graščak, podpredsednik; V. Jate, učitelj, tajnik; Praunseis, trgovec, blagajnik; Bizjak, po domače Pečovšek, od presvitlega cesarja z zlatim križcem obdarovani sadjerejec v teharski fari; Franc Lenček, veleposestnik na Blauici pri Sevnici in Mih. Vošnjak, inženir v Celji, odborniki. — Društvena pravila v slovenskem in nemškem jeziku, kakor tudi povabila in pristopnice se takoj odpošljejo v tisk, da se bodo potem razpošiljala vsem prijateljem sadjereje na Spodnjem Štajerskem. — Želeti je, da bi se to prekoristno društvo — prvo te stroke na Spodnjem Štajerji — obilo podpiralo s pristopi. V zdramimo se, na noge! Z združenimi močmi brez odloga delajmo na prospeh in blagor naše mile do niovine! — (Sadjerejsko društvo za spodnji Štajer.) Prejeli smo o zborovanji tega društva razen dopisa iz Šentjurja tudi še drugo poročilo, kateremu povzamemo še to: „Sklenilo se je tudi, da v začetku društvo ne bode izdajalo posebnega lista, ampak da bo časnik „Slovenski Gospodar" v Mariboru organ za oglasila. Nadejati se je, da bode to društvo za naš kraj in sploh za celi spodnji Štajer prav mnogo koristilo, ker so sami taki možje v ravnateljstvu, kateri so poznati vneti rodoljubi. Kot ustanov-niki pristopili so društvu gg.: Fr. Lenček, posestnik na Blanici, Mihael Vošnjak, inženir in posestnik v Celji, dr. Josip Seruec, odvetnik v Celji itd. Pri nedeljskem zboru bila sta tudi kot gosta navzočna: ravnatelj viuorejske šole v Mariboru g. Kalmau in potovalni učitelj in pristav vinorejske šole v Maiiboru gosp. Hansel. — (Čehi — in mi.) V jednej svojih zadnjih številk pretresava „Pokrok" vprašanje, so li Nemci v Českej opravičeni zahtevati, da se jim na deželne stroške sezida gledališče. Pri tem pretresovanji navaja tudi vsote, katere je češki narod uže žrtvoval za svoje gledališče in te vsote so zares ogromne. Za narodno in poprej deželno gledališče nabrali so Čehi od 1. 1851 do 1. 1881 o krogli znesek 1,050.000 gld., po požaru narodnega gledališča pa do današnjega dne (ne računivši zavarovalnine in do sedaj še nevplačanih a podpisanih zneskov) 750.000 gld. vsega vkupe tedaj 1,800.000 gld. Pri vsem tem pa so v poldrugem letu za „Matico šolsko" nabrali posebej še nad 110 000 gld. Taki zneski govore in opravičujejo vspehe Čehov na političnem polji in po teh premisah je tudi zaključek naraven, da narod ki toliko žrtvuje v denarji, tudi'sicer v javnem življenji povsod in vsikdar zna pridobiti veljavo svojemu življu, svojej narodnosti. Nečemo delati primere mej nami in Čehi, ker nam je znano, da šepa vsaka primera, a napisali smo gori navedene podatke vsaj v premislek, morebiti tudi v razmerno — posnemanje. — („ Reform".) Pod tem imenom začel je 5. t. m. na Dunaji izhajati tednik, kateremu je urednik g. G. vitez S mol s ki, marsikateremu našemu čitatelju od svečanosti na Muljavi in Zatičini še v živem spominu. Program mu je v prvej vrsti narodna ravnopravnost in obramba poštenega dela, kot priloga pa mu je pridejana „Slavische Rundschau", katero uredujejo G. vitez Smolski, Julij Meixner in Josef Penižek (slednji poznat kot prestavljalec Preširna, Gregorčiča in Jurčičevega Tugomera). Tej literarnej prilogi je namen seznanjati nemško občinstvo z leposlovnimi proizvodi Slovanov bodisi v pripovedovalnej liričnej ali pa epič-nej obliki in z vsemi novosti na polji umeteljnosti in znanosti. V prvej številki je mej drugim tudi „Pan-kraz'Vater. Aus dem Slovenischen des Janko Kersnik". Sodeč po prvem povoljnem utisu in ker nam je gosp. Smolskoga ime dobro poroštvo, da bodeta oba lista zastopala in branila slovanske interese, priporočamo prav gorko to novo časnikarsko podjetje vsacemu, kdor se hoče poučevati o razvoji slovanskih literatur, komur je mari berilo slovanskih proizvodov in kdor sploh hoče podpirati to, ker novo kolikor toliko tudi težavno početje. .Oba lista „Re-form" in „Slavische Rundschau" staneta za vse leto 12 gld., za pol leta G gold., za četrt leta 3 gold., za mesec 1 gld. Administracija je na Dunaji, IX okraj, Universitatsstrasse Nr. 4. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 6. novembra. V vojnem odseku ogerske delegacije poročal je referent, da se na podlagi posvetovanj podkomisije predlaga vzeti na znanje razjasnenja vojnega ministra o teritorijalnej uredbi vojske. Po rešitvi ordinarija pričelo se je posvetovanje o extra-ordinariji. Predlog, da se od onih 500.000 gl., ki so namenjeni za prenaredbo utrjenj v Boki kotorski, odbije 100.000 gld., nij bil vzprijet. Paris 6. novembra. Finančni minister zatrdil je v budgetnej komisiji, da se bode doseglo ravnotežje v budgetu, brez da bi se potreboval poseben kredit, ker znašajo prebitki državnega zaklada 259 milijonov. Petrograd 6. novembra. Na Nevi mno-gobobrojne ledene plošče. Isto tako na Lado-škem jezeru. Promet ladij je ustavljen. Razne vesti. * (Umrl) je 2. t, m. slavni profesor in učenjak Palmier i, večletni opazovalec Vesuva, v baš v ta namen sezidanem observatoriji. * (Nov vulkan) nastal je, kakor se Czas-u poroča brzojavno blizu Temrinka v Jekatarinodarskej guberniji na bregu Karabetova. Lava razlila se je na pol vrste daleč in krater vulkana je baje velik. * (Velikansko sladkorno peso) dobili so pred nekoliko dnevi na polji pri Liptici blizo mesta Dux v Českej. Debela kakor dve človeški glavi tehtala je nad IG funtov in bila skozi in skozi popolnem zdrava. * (Električna razsvetljava) vdomačuje se vedno bolj, osobiti po Ameriki, kjer je uže mnogo mest uvelo električno luč. Tudi v Mehiki nečejo zaostajati in vzgled drugih mest posnelo je tudi primorsko mesto Veracruz, ki je v zadnjem času tudi uže razsvitljeno električno. * (Emancipacija žensk.) V Norveškej potrdil se je nov zakon, da smejo tudi ženske delati izpite iz znanosti in umeteljnosti, izključene so le od tistih izpitov, po katerih bi mogle dobiti kako državno službo. * (Pes za 100.000 gld.) V Wellingtonovem jahališču v Londonu bila je pred nekoliko dnevi razstava bernhardinskih psov, pri katerej je bilo pripoznano prvo darilo velikanskemu in izredno kosmatemu Bernhardincu „Snoeu po imenu. Lastnik, kateremu je „Snoeu pri raznih razstavah pripomogel uže do mnozih daril, se od tega psa neče ločiti, akoravno se mu je uže 10.000 funtov šterlingov (100.000 goldinarjev) ponujalo zanj. * (Ženska lepota pri sodniji cenjena.) V kratkem obravnavala se bode pri deželnej sodniji v Liiueburgu civilna pravda, ki utegne zanimati širše kroge. K premožnej dami, ki je v varstvo svojega imetka imela velikega psa, nosila je brdka deklica mleko. Nekega dne pripogne se deklica, ko je bila ravno na vrtu, da bi utrgala nekoliko cvetlic. Pes, kateremu se je menda dozdevalo, da se s ta-cim početjem moti posest njegove gospodinje, skoči na deklino, jo podere na tla ter jej razmesari obraz. Rane morajo se zašiti in ko deklica ozdravljena zapusti bolnišnico, nij bilo od nekdanje lepote niti sledu več. Deklina, ali prav za prav njeni oče, zahteva tedaj odškodnino za bolečine, za zamudo, stroške za zdravnika in zdravila, posebe pa še za izgubljeno odnosno uničeno lepoto 10.000 mark. Lastnici psa zdela se je ta zahteva pretirana in nij ho tela plačati tolike odškodnine. Poskušalo se je uže stranki z dobrega poravnati, pa do sedaj vse zaman. Deklica ostala je pri svojem zahtevanji in tako bode morala sodnija razsojevati v tej pravdi za žensko lepoto. Narodno-gospodarske stvari. Narodna razstava 1882 v Moskvi. (Dalje.) II. Usnje. Posebno lepo izdeluje se v Rusiji vsakovrstno usnje, podplati, telečje, konjsko usnje, janČje in kozje kože in pa „Juchten". Safianovo usnje izdeluje se tudi jako dobro, vendar v razstavi izložeuo nij tako lepo v izdelavi in barvi, kakor ono iz prvih fabrik Avstrije in Francoske. Opomniti pa moram pri tem, da prvi fabrikant safijanovega mi „Juchten" -usnja Ivan Savin v Astašku in Petrogradu v Moskvi ničesar razstavil nij. Ta fabrikant, ki potrebuje na leto nad 120.000 ruskih kož in kožic v vrednosti nad 500.000 rubljev, izdeluje posebno lep „Juchten" in se iz tega usnja vrezane škornje izvažajo tudi v Avstrijo, vender k nam dovažana kvantiteta nij izdatna, rabi to usnje le posamičnim črevljarjem, ki na naročbo maloštevilnih naročnikov izdelujejo škornje za lov in ježo. Mej fabrikanti, ki so razstavili v Moskvi, zavzemajo poljski in sicer zlasti Varšavski strojarji prvo mesto. Ti imajo v delu velike kvantitete ruskih in amerikanskih kož, suhih in surovih, avstrijske in ogerske in gališke telečje kože. Pri tem dozvoljujem si omeniti, da s 1. julijem t. 1. uvedeni novi carinski tarif določuje uvoznino bodisi za suhe, bodisi za mokre in mokro-soljene kože s 50 kopekami v zlatu za vsaki pud; s tem je dobivanje mokrih in mokro soljenih kož iz inostranstva, osobito pa iz Amerike jako otežavljeno in bi utegnil vsled tega eksport težkih in suhih volovskih, kravjih in bivolskih kož iz Avstrije in Ogerske v Varšavo se pomnožiti. Veliko število fabrikantov napravilo je Bicer vlogo na mini sterstvo v Petrogradu, da bi se znižala carina na mokre in mokro-soljene kože, a prošnja bila je, kakor se čuje, odvrnjena. Poljski fabrikanti usnja uporabljajo pri stro jariji hrastovo skorjo, dividivi, quebrachon, v velikih kvantitetah pa vallonejo, katero dobivajo večinoma po posredovanji avstrijskih firm, katere imajo za stopstva v Smirni, iz Male Azije deloma preko Odese deloma preko Trsta, nasproti pa strojijo drugi ruski fabrikantje skoraj izključljivo s hrastovo in vrbovo skorjo; slednji jemljo kože in kožice, kolikor je potrebujejo, le iz domačih krajev. Mej fabrikanti, ki so razstavili prav izvrstne baze usnja, moram imenovati v prvej vrsti brate Pfeiffer v Varšavi, ki izdelujejo usnje za podplate v kakoršnej koli teži za 23 do 25 rubljev za jeden pud, kravje usnje obrunkano (genarbt) od 8 do 13 rubljev, dalje črno-svitlo, satinirano, svitlo ali medlo šagrinirano telečje usnje od 2.15 do 2.85, rujavo telečje usnje od 1.75 do 2 rubljev na ruski funt. Pri tej priliki omenjam, da se za te baze približno jeduake cene stavijo pri vseh strojarijah v Rusiji. Pfeirlerjeva tovarna izdela na leto okolo 25.000 kož za podplate, 130 000 telečjih kož in 3000 vzhodno indijskih kvpsov, njeni fabrikati so vseskozi izvrstni. Bratje Szlenker v Varšavi in Brdičevem izdelujejo izredno lepe podplate in usnje za jermena, dalje izborno konjsko usnje in ima ta firma na leto nad dva milijona rubljev prometa. Isto se more reči o delniške j družbi za fabrikacijo usnja Tem-ler & Szvvede. A Bauernfeind v istem mestu proizvaja posebuo izvrstno telečje usnje in izvaža celo, Če tudi v Jako malih kvantitetah v Avstrijo, Nemčijo in v Švico za konsumente, katerim tako usnje posebno godi. Izborno usnje razstavile so tudi firme: J. J. Alafuzov v Kazanu, A. Bahrušin in sinovi v Moskvi, ki proizvajajo posebno lepo kordovansko, safianovo in rudeče juhtino usnje, imajo letnega prometa nad jeden milijon rubljev in 800 delavcev. Jako dobro izdelano safijanovo usnje po 1 l/a do 3 Va rubljev razstavili so W. F. Bachrušinovi nasledniki & Comp. v Moskvi itd. Drugi razstavljalci, kacih 100 na številu, so mali strojarji in fabrikanti usnja, ki so doposlali bolj ali menj dobro usnje, katero pa nij, da bi o njem omenjal. Oraenitve vredne so le Še v finlandskem posebnem oddelku dosti dobre vrste usnja iz tovarne v Abo itd. Usnje za rokovice razstavili so v odlifnej kakovosti VV. A. Dolgonosov, J. Thiel in L. Trimmister v Moskvi, Tribell v Žitomiru in more ta vrsta obrt-uije vspešno tekmovati z inostranimi fabrikati. Sploh je fabrikacija rokavic v Rusiji na jako visokej stopinji. Na razstavi je sicer razmerno po jako malo labrikautih zastopana, pa vsi izložili so zares izvrstno blago. Mej prvimi imenovati je Tribell-a v Žitomiru; njegove rokovice so vseskozi lepe v barvi, solidno in trpežno delane in kar se tiče cene, dober kup; tako n. pr. prodaje izvrstne rokovice za gospode v lepih in raznih hojah po 15 do 17 rubljev dvanajstorico, posebno lepe I rokovice za dame z 2 do 18 gumbicami in dolge je oprava bolj ali meuj elegantna. Obutev fa ki o-bučine s tenkimi podplati uvaža se v pičtej meri L-Avstrije in bi bila možna v tej zadevi večja kupčija. Zadnji čas povprašuje se tudi po škornjah za dečke z visokimi golenicarai in z lakiranimi našitki in je več avstrijskih eksporterjev poslalo uzorce svojega blaga v Rusijo. (Dalje prih.) Darila za Narodni Dom' Iz pusico Prenesek „Mercur* , Nordpol" v kavarni „ gostilni Kropenski tantje . G. dr. Tomie, želez, zdravnik..... G. Dragotiu Pleško, c. kr. okr. soda svetnik G. Fran Ravnikar v Ljubljani..... (i. Julij Polno, <■ kr. udjuukt v Kamniku« Gg. rodoljubi iz Logatca ...... G. A. Candusso iz Logatca..... Nil kegljišči v Logatei nabranih . . Pri obedu na deželnej vino- in sadjerej-skej Soli na Slapu na dan oklepa šol-ikega leta nabranih ....... G.Janko Krsnik, c. kr. notar na llrdu Iz pušic: Pri „Matijatu" na zgorenjem Uo/.niku .Žibertu4* v zgornjej Šiški .... ,Kankrotuu v spodnjej Šiški . . . ,Ancnikua . . . . M...... ,Žibertuu v spodnjej Šiški .... G. Josip PleivmtS, trgovec v IJubljani, za mesec avgust, september in oktober G. Josip Uačič in gospa soproga za inesuc avgust, september in oktober . . . . Ribnica 18 X 18 X 13 = */3 X 2 . . . . Na igralnih mizah v ljubljanske) Čitalnici meseca oktobra......... G. Miha Pesjak, trgovec v Kamni Gorici . Vkupo . . . 7438 Kld. S7 kr. 12 gld. 90 kr. Pri Pri Pri Pri 1 !» 40 n 5 n 2 n 86 n 2 n 10 n 1 » — n 16 It — n r> n — n 1 n n 27 ti 89 H 10 »i — 7ti.{:t gld. ö5 kr. i ii uicit upi'»viiištvM : Gospod F. G. v Krškem. Naročnino imate plačano do 81. januvarja L888. — tJospod F. St. v Pulji. Plačano do o\ decembra 1882. okovice za gospe brez gumb po 1 do 10 rubljev par. Jako originelno predstavlja ta fabrikant, iz kakih tvarin se izdelujejo njegove rokovice. Razobesil je namreč v svojej vetrini raznovrstne kože, na katerih so gorenji deli še surovi in kosmati, drugi del £Ože je navadno strojen, iz ostale kože pa so izgo-tovljene rokovice raznih boj, katere se pa še vse sože drže. Posebno lepe rokovice izložili so G. Ba-buškin, S. S. Sotov, W. in A. Dolgonosov & T. D. Sorokin v Moskvi Izključno samo rokovice za častnike in vojake dela S. A. Protosov v Moskvi v do-brej kvaliteti in solidno blago. Veliki petrogradski fabrikanti rokovic nijso se udeležili razstave, Surovino dobivajo obrtniki te vrste večinoma iz lastnih domačih tovarn, vender se uvaža tudi veliko francoskega usnja. Obutev. V tej obrtnijskej stroki razstavili so posebno lepo blago fabrikantje iz Varšave in iz Petrogradi in je mej prvimi imenovati Ileinricha Kirstena tovarna za obutev v Petrogradu, imajoč nad 500 delavcev. Ta tovarna zvrši vsak dan 1000 parov škornjev in prodaje solidno in ceno blago. Škornje za gospode in za dame iz telečjega in juhtinega usnja iz šagrina in priinel-a proizvaja Nikolaj Hiibner v Petrogradu in S. Blechschmidt & Soline v Varšavi. Ta dela so najlepša in najokusneja, kar se misliti more, in gre tem firmam, kar se tiče solidnega in lepega dela, največja pohvala. — B. J. Guttmann v Moskvi peča se najbolj z izdelovanjem šlap (pantotTel) in zimskih šolnov iz klobučine. Klobučino dobiva večji del iz Avstrije. V obče more se o tej obrtniji reči, da se iz deluje boljše vrste obutev iz juhtine, iz telečjega, kravjega usnja in priinela prav dobro in v dober kup; cenejši fabrikati pa puste pogrešati marsikaj Ker se pa v teh kvalitetah zaradi klimatičnih raz mer zahteva le težka in močna obutev, nemožno je uvažanje iz Avstrije zaradi carine, ki znaša 00 kopek za ruski funt. V finej obutvi iz mehkega usnja tenkimi podplati za gospode kakor tudi za gospe bi se napravila kupčija z Rusijo, ker finih čevljarjev nij mnogo in ker ne morejo zadostiti potrebi, izvi rajočej iz luksusa v obutvi; ravno tako bilo bi možno uvažati solne za dame iz svile in baržuna kljubu carini jednega rublja in 20 kopek v zlatu za ruski funt. Rusija dobivala je tako blago do sedaj iz Nem čije in Francoske. Otročji solni se skoraj nikjer ne delajo in uvaža zlasti Anglija velike kvantitete po jako nizkej ceni. Par tacih šolnov z vračunjeno ca rino in voznino prodaje se po 2 do 4 rublje, kakor Umrli no v IJubljaiii: .'JO. oktokra: Matija Kune, krojače va hči, 1 tedne, Gospodsku uliee št. .'!, za drisko, — Li/.abeta pl. Guribold«, da\ karjeva udova, *>:* let, sv. Petra C6Sta št. 57, za Oi neiijem pluč. 4. novembra: Peter Denot, kavarnar, .'J6 let, kongresni trg št. 18, za jetiko. 5. novembra: Anton Hočevar, kovačev sin, Ki dn\ sv. Petra eesta št. 71, ia bo/.jnstjo. V ile/.rlnej bolnici: .'{. novembra: Antonija IJergant, natakarica, 21 let, za osepnieami. — lleza Gole, dekla, 98 hjt, M vnetjem trebušno kožico. 4. novembra: Jožef lliris, sluga, 58 let, za kron. tuberkulozo. 5. novembra: Marija Karmol, gostija, 7n h>t, za oslab-Ijenjem močij. Meteorologičnfc poročilo. A. V LJubljani: 1 »an 1 Gas opa-zovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. m K a s >■ o a co Ob 7. uri ijutriij ob 2. uri I ■■('■I'i.'iii'' uh 9. uri mler 787*70ra. 737-38 mm. 737 7 1 mm. 4- ;j-in; + 110°C + r>-4°c brei-lelrijt Lili'it'ii izhod br«-ittrije |.mw jasno jasno 0-00 min. dežja. tj o <4 4 7. uri ijotraj nb 2. uri popoludne oh t. uri iwltr 743-14 mm. 74P82 mm. 74068 a*. -f 3-4° C + 7-4° C + 1)0° C 1 _____ \irn-Titrije hm-utrijo j|;iliiiti-il laliod jasno oblačno jasno 01)0 mm. dežja. 5. novembra ob 7. uri zjutraj ob 2. uri popoludne oh 9. nri 740*84 mm. 741*09na. 742-38 mm. -f- 5-8u C + i3-e°c + 7-4° C ilaboterj aliod hrn-ittrije bru-Tttrije jasno jasno jasno 000 mm. dežja. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk se je v primeri s pretočenimi dnevi povsod in sicor precej jednukoinerno vzdignil: razloček mej maksimum in minimum je znašal vsled tega le 4 mm. Vetrovi so postali zategadelj še slabotnejši in bo bili sploh zelo spremenljivi. Temperatura je skoraj povsod na jutro in večer pala, opoludne pa ostala jednaka; bila jo vslod tega precej ekstremna; razloček mej maksimum in minimum je znala) 10° C Nebo se je vsled primeroma visečega stanja liarumeti-iivega skoraj povsod ali popolnem ali pa saj doloma zjasnilo; vreme precej ugodno in stanovitno. ZDijLnnL£m_sQs:a, borza dne 7. novembra. (Izvirno telegralično poročilo.) Papirna renta.......... 77 gld. Srebrna renta .... ..... 77 „ Zlata ronta........ . • 9f> , 5% marena renta......... 92 , Akcijo narodne banke....... 886 „ Kreditne akcijo...... . • 309 „ London ........... 119 » Srebro .... ....... — n 10 Ü0 40 20 10 L" I kr. Napol............. C. kr. cekini........... Nemške marke...... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 6°/0...... n n n 4°/fl ...... „ papirna renta 5°/„ . . . . 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava reg. srečke 5°/,, . . 100 gld. Zemlj. obC. avstr. 4Vt°/o zlati zast. listi . Pnor. oblig Elizabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 9 47 V, • 5 ■ 66 t 58 ■ 45 119 n 25 n 171 i« — » 95 n 50 119 n 50 87 10 86 ■ 05 h 104 n — a 115 75 ■ 118 n 75 n 97 80 i 174 n n 25 n n 18 m 75 n 127 n — n 232 • — Poslano. (54—40) GLAVNO SKLADISTE IJEVE najčistije lužne TC1SELINE poznate kas najbolje okrepljujuče pice, I kas Izkusan liek proti trajnom kašlju plučevine i ielidoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, VX5? " (PASTI LLEN) jMkod Hinke Mattonija (Karlovi »ari a Četkoj). Na etiketo in /iimidi, kakor kaže podoba, 9^F" treba oNlro puli i. MATTONI's GIESSHÜBLER Troje Mih krasnotiskov! Miiller-jev Theater-Albnm, S&Sfi ViS& ä 1 gld. 50 kr., z mnogimi portreti. Voigt-ov SuigetUere in Wort M Bili URtSS.1 TkBoioi Kurner-jeva iela, Ssrs&TSlA a 30 kr. Prvi vezki so na ogled. Naročila sprejema (7U—1) J. Gtloiitlni v LJiiblJaiii. Preselitev kupčije. Jemljem si čast naznanjati velečastitemu občinstvu, da sem se preselil s svojo | trgovino z jermeni in torbami, ♦ v Zvezdo, kongresni i rt* &t. 1-1, ♦ • ter si dovoljujem za prav mnoga naročila priporočati ♦ J se velečastitemu občinstvu z zagotovilom, da izdelu- T * jem prav trdno in dobro, po angleških, francoskih in X ♦ dunajskih oblikah. Popravlja se točno in dobro. ♦ t Anton Košir, J t jermenar in torbar. (710-1) i Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a .'to kr. ! 2W~~ Najnovejše spričalo. ^! Vaše blagorodje! Mnogo let vporabljaiu Vašo galrrPlno nstoo vodo in sii.M-ilni zobui prašek i izvrstnim vspehom in priporočati ja morem vsakemu najtop'eje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (466—13) -A.3^.torx Slama, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frisna v zalogi in jih razpošilja proLi poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu", v l.jiililjuhi. iičmiiii trg si. 4. A 2 > into j ! Čujte JP«/rri«! London I in strmite! Zakup trgovišča. Na Hrvatskem, ob glavnej cesti Kagreb-Brežiee, dve uri od Zagreba, 1 uro od Brežic, 1/4 ure od železnične postaje Smsiii Mutcil, na obljudenem kraji daje se dobro opravljena krčma, potem trgovski prostori, posebno pripravni za kramarsko prodajalnico takoj in prav ceno v najem. Natančneje se izve pri oskrbništvu gospoščine LhuIuč, pošta Navaki iVlarof na Hrvatskem. (684—5) Nova hiša, v Notranjih CJorioah v sredi vasi, vrh prijaznega klanca ležeča s hlevom, prostornim dvoriščem in vrtom ob hribu, iosebno pripravna za kakega kičmarja, kramarja ali pre-upovalca žita se proda ali pa v najem da. Natančneje se izve pri Mariji Smrek ar v Ljubljani, sv. Petra cesta 12. (706—2) Resna ženitbena ponudba. Mož, 28 let star, vrle postave, uradnik z jako lepo plačo, lastno hišo in premoženjem okolo 10.000 gld., išče za ženo zarad pomanjkanja poznanstva na ta dan danes precej navadni način Slovenko s primernim premoženjem, lepo in mlado, pa blagočutno in olikano. — Za tajnost mož beseda! — Ponudbe s fotografijo naj so pošljejo skoraj na ekspedicijo oglasov: Ilaasenstein & Vogler na Dunaji pod šifro T. A. S04S. (707—1) OskrbniŠtvo mase falirane ..velike auglo-liriti&ke HrehruiiiMke tovarne'* prodaje, vso čiherno robo pod pravo eeno. Oo so pošlje ali poštno povzame H gld., dobi se lična mizna oprava iz čistega, najfinejšega auglo-bri-tinkega nrebra, (katera jo veljala prej več ko 410 gl«l.<, in dobi vsak naročnik pismeno garancijo, da ostane jedilno orodje 10 let lepo bolo. 0 namiznih nožev z izvrstnim jeklenim rezalom, ii pravih anglo-britanskih srebrnih vilic, 6 masivnih anglo-britanskih srebrnih žlic, (» finih anglo-britiskih srebrnih žličic, 1 teška auglo-britiška arebrna zajemalnica za juho, 1 masivna anglo-britiška srebrna zajemalnica za mleko, G izvrstnih anglo-britiških srebrnih nožnih podstavkov, (3 masivnih anglo-britiških srebrnih žličic za pojužnik, (j pravih anglo-britanskih srebrnih vilic za pojužnik, 1 izvrstna posodica za poper ali sladkor, 6 lepih masivnih čašic za jajca, (5 najfinejših anglo-britanskih srebrnih žličic za jajca, 1 krasen anglo-britansk srebern podstavnik 30 cm. dolg, 3 krasne najfinejšo skledieo za sladkor z visokimi nožicami, 1 cedilo za čaj, najboljšo vrste, 2 izborna namizna salonska svečnika, 61 kosov. V dokaz, da moja anonsa nij «lt»|»arskn, se tu javno obvežem, da vzamem blago, ako ne ugaja, brez ugovora nazaj. Kdor hoče tedaj za svoj denar dobiti dobro in solidno blago, no pa kako šušmarijo, ta naj se, dokler je še kaj v zalogi, zaupljivo obrne na J. H. Rabinovitz-a, Dunaj, Central-Depot der anglo-britischen Silberfabrik, II., Schiff-amtsgasse 20. Nnažilni prašek za tako orodje se tudi pri meni dobiva. Cena škateljci 15 kr. (675—3) Filijale: v Parizi, Londonu. ♦ Umetne (574—20) I zobe in zobovja | ♦ poBtavlja po najnovejšem amerikanskem sistemu T v /.litin, valbanitu ali celulojldu brez bolečin. X Plombira a alatom itd. T Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin l zobni zdravnik A.Paichcl, ♦ poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. Pravo naravno pomuhljevo jetrno olje, pripravljeno po prostem odtoku jedua vrh druge naloženih svežih jeter, ne zamenjati ga s čisčenim aH pa s takim, ki se zadobi iz Bkisanih jeter. Vspešneje kot vsaka druga vrsta tacega olja, ki se prodaje v trgovini, so posebno uporablja proti skro-ieljein, rahitidi, plačnici, kroničnim oprham itd. itd. — V steklenicah a 60 kr. (10 steklenic 5 gld., za klgr. 2 gld.i; spojeno z železnim jodilrjem posebno vspešno v steklenicah po 1 gld. \ 10 steklenic 8 gld.) prodajo in razpošilja s poštnim povzetjem <3-_ PICCOLI, lekarnar ..pri angel j i" v Ljubljani, Dunajska cesta. (690—2) Marijinceljske kapljice za žeiodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihne-njc kislo podiranje, ščipanje, katar v ielodoi, zgago, da se ne nareja pecek in pSeno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodcu), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. (il:ivn:i znloga: Lekar C. Bra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane IV 93 kr. Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dun,,!skej ce3ti; lekarna Josip Svoboda, na PreSuuovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekai.ia Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekaina A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji." lekar J. Kupferschmied. V Kranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: l^kar Ivan Blaže k. Ker se v zadnjem Času naš Izdelek posnemlie in ponareja, zi'io proi'mo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih za'ogah in pazi naj se osobito na ta zn.-menja: Prave Mariiineeljske kapljice za želodec morajo ime. i v sklenico vJsnene besede: Echte Mari-zel'er Mageniroplen — Brady & Dostal — Apoihekei", sklenica mora biti zapečatena z i .' Mi m originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podob.; Marijinceljske matere božje, mora biti pole^ te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim vart»lveuiui sname-njcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-niajo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejen in proBimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—61) \ks' 1±S \AS \As NAy* ^AS -ils \AS \AS \AS \AS -^AS \AS \A/ • .^^^^ .^^^^v ' Bruseljske tovarniške družbe za klobuke J v IJublJani, glcdališčne ulice St. <>. Klobuki iz klobuCine 1 najboljše vrste, najnovejšega izdelka v raznovrstnih bojah, trdi ^Jv in mehki po 2 gld. 20 ki*. (709—i) O ^^>,^^. ^^^^v .^^^^v Prenehanje kupčije. V kratkem preneham zaradi družinskih razmer svojo kupčijo, zato razprodajam drobno blago, plašče in drugo žensko obleko po jako znižanej ceni. P. n. občinstvo prosim, da me blagovoli prav pogostem obiskovati g spoštovanjem udani (693—3) V. Bilek, V LJubljani, Mestni trg O. Izdatelj in odgovorni urednik Makso A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".