242
Ameriške trte pomagajo proti trtni uši.
Po baron Bab o v eni spisu v „Weinlaube".
Kot pripomočke proti trtni uši priporočajo pesek, vodo, žvepleni ogljik in ameriške trte. Kateri teh pri-
pomočkov je najboljši, važno je zlasti za prizadete vi-nogradce.
Pesek, ako ga je v zemlji 70—80 % > dela, da trtna uš nič ne škoduje koreninam. Zemlje s toliko peskom ni pri nas drugod nego po nižavah. No, po ni-žavah ne kaže pri nas delati vinogradov, vsaj še po goricah nimamo ravno preveč dobrih leg, dovažati 70—90% peska v naše gorice, izplačalo se pa pri nas ne bode nikdar.
Tudi ni, da bi pri nas stavili vinograde pod vodo. Vinograde v ravnini, ki jih je moči pod vodo staviti, morejo imeti le na vročem jugu, pri nas ne. V gorice vodo napeljavati kaže še m?nj.
Zvepljeni ogljik pomaga ob gotovih pogojih, a pripomoček ta je tako drag, da se izplača le tam, kjer je pridelek neprimerno drag, kar pa pri nas ni.
Ce torej pesek, voda in žvepleni ogljik ne morejo trtnih uši uničiti, preostajejo nam le še ameriške trte, od katerih se v resnici nekatere vrste upirajo in branijo ušem, da jim ne morejo do živega.
Ameriške trte moremo rabiti za neposredno pridelovanje vina, ali pa kot podloge, na katere cepimo domače trte. Važno je torej, kako naj nam rabijo; zato hočem v pričujočih vrstah povedati svoje mnenje, katero opiram na mnogotere svoje skušnje.
Brez dvoma se da narediti iz grozdja ameriških trt vino. Takega vina v Ameriki napravljajo mnogo. Vendar tega vina glede finosti ni primerjati k našim pridelkom. Ees je pa, da so v Ameriki z vzgojo raznih trt uže toliko napredovali, da pridelujejo uže dobra namizna vina. Amerikanci bodo napredovali in gotovo še s časom prav dobro vino narejali iz svojega grozdja. Te trte bodemo še vedno lahko rabili ter si ž njimi vinarstvo ohranili.
Na drugi način nam rabijo ameriške trte v cepljenje domačih trt na ameriške. Ako cepimo n. pr. kraljevino na ameriško riparijo, rodila bode kraljevina na ameriški trti ravno tako vino, kakeršno do sedaj. Ker se je pa pokazalo, da tako cepljene trte začno čez nekaj let v rasti zaostajati, pričeli so proti cepljenju govoriti, češ, da ni dobro.
Takemu mnenju moram z vso odločnostjo upirati se, ker ne smemo reči, katera nam pomaga pridelovati vino kakor dosedaj. zato zametavati, ker so se nekateri poskusi ponesrečili. Ako smo imeli neuspehe, poiščimo rajši njih vzrokov in glejmo, da jih odpravimo z umnejšim delom.
Zakaj pa zastaja rast cepljenih trt? Prvič zato, ker nismo morebiti vzeli ameriške trte, ki bi bila ob vseh razmerah trpežna; drugič pa gotovo vsaka ameriška trta tudi ni enako dobra kot podloga za vsako našo domačo trto. Saj imamo najboljši vzgled v sadjarstvu. Ako hočemo špalirje in piramide hruškove vzgojiti, cepiti moramo hruško na kutino. Znano je pa vsakemu sadjarju, da nekatere vrste hrušek izvrstno uspevajo na kutini, druge pa slabo rasto in čez nekaj let celo usahnejo.
243
V-sled vseh svojih skušenj trdim, da so nekatere naše domače trte in ravno tako tudi ameriške take, da se morejo vsled cepljenja tako spojiti, da uspešno rasto. Pa tudi take trte, katere se nočejo med seboj dobro sprijeti, skušajo po vzgledu sadjarstva vendar do tega pripraviti.
Imamo namreč hruške, ki nikakor nočejo rasti na kutini, na divjak cepljene pa niso za špalir. A sadjarji so vedeli si pomagati. Cepili so na kutino dobro rastočo hruško, na to potem še le slabo rastočo. In glej, vzgojili so na ta način najlepše špalirje tudi iz hrusek, katere ne rasto na kutini.
Tako dvojno cepljenje moremo uvesti tudi v vinarstvo.
Ler je vsa ta reč jako važna, skuša naj vsak vinogradnik po svoji moči poskuse delati. Po vsem, kar sem imel priliko v Klosterneuburgu opazovati in skusiti, trdim, da se bodemo naučili popraviti kratko trpežnost ameriških trt.