Crni* GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVI. KAMNIK, 29. SEPTEMBRA 1986 S seje Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti Odlokov o prenehanju lastninske pravice ne smemo enačiti z nacionalizacijo Kljub obsežnemu dnevnemu redu tokratnega zasedanja občinske skupščine seje vse vrtelo le okrog razlastitvenih odlokov na območju zazidalnih načrtov soseske B-2 na Perovem, B-17 na Duplici, B-3 v Novem trgu in B-8 na Zgornjem Perovem. Čeprav so bili prvi trije odloki v javni razpravi vse do konca avgusta in bi se občani torej lahko temeljito seznanili z njimi, razčistili nejasnosti, uskladili mnenja s predlagatelji odloka, ...jena seji zbora krajevnih skupnosti prišlo do zapleta pri sprejemanju omenjenih odlokov. Delegacija Krajevne skupnosti Novi trg je predlagala, da se predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na območju B-3 Novi trg in Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju B-8 Zgornje Perovo umakneta z dnevnega reda. To seveda pomeni usklajevanje in ponovno zasedanje zbora v zvezi s to problematiko. Iz razprav delegatov o omenjenih odlokih in nejasnostih v zvezi z njimi je bilo razbrati, da bi stvari po mnenju nekega delegata bolj »gladko stekle« skozi skupščinski postopek, če bi ljudem že v javni Po njegovih besedah daje zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 možnost odlokom o prenehanju lastninske pravice, Ustava pa glede tega pravi, da zemljišča, kjer je načrtovana kompleksna gradnja, ne smejo biti v zasebni lasti. Seveda pa si občani to razlastitev napačno.razlagajo. To namreč ni razlastitev v smislu bivše nacionalizacije, kjer je šlo za temeljno materialno odtujevanje lastnine. Tu pa gre za razlastitev le v formalnem smislu, saj občanom, ki na tej zemlji živijo še vedno ostane popolna pravica uporabe vsega funkcionalnega zemljišča okrog hiše. Albert Rejc je v uvodnem govoru tudi poudaril, da edino tak odlok pripelje do učinkovitega in hitrega rezultata. Prejšnji način dogovarjanja s posameznimi lastniki zemlje, ko se je gradila kakršnakoli infrastruktura (za kar je bila potrebna odprodaja tistega dela zemlje), je vodilo le k dolgim postopkom, pregovarjanjem in tudi tožar-jenju. »S tem odlokom pa omogočamo kompleksno graditev zemljišča, preprečili bomo stihijsko gradnjo, najprej pa bo na teh zemljiščih Stališča Občinske konference SZDL o razlastitvi stavbnih zemljišč Predsedstvo občinske konference SZDL, je na zadnji seji razpravljalo o vseh razsežnostih problemov, ki jih je v krajevnih skupnostih, v katerih se pričenja načrtna in celovita pozidava, povzročil predlog izvršnega sveta, da se stavbna zemljišča razlastijo. Člani predsedstva so ugotovili, da je bila pri pripravah realizacije zazidalnega načrta, kar zlasti velja za BS-3, podcenjena vloga lastninskega odnosa v naših družbenopolitičnih odnosih, is da je zato tudi prišlo do takšnega razburjenja med krajani. Ker problematika ni bila temeljito ocenjena, ni bilo dovolj strokovne, argumentirane in politično podkrepljene priprave na sprejem teh dokumentov. Izhajajoč iz te ocene predsedstvo predlaga, da v bodoče predlagatelj prostorskih izvedbenih dokumentov vendarle pravočasno informira občane o vsej problematiki in organizira razpravo o njej, ne pa, da se ta začne takrat, ko je zadeva ze »vroča«. Na predlog predsedstva naj M izvršni svet čimprej pripravil program izvedbe in sprejema posameznih prostorsko izvedbenih aktov, da bi na tej osnovi lahko planirali tudi aktivnosti posameznih družbenopolitičnih organizacij, še zlasti socialistične zveze. Sicer pa predsedstvo občinske konference SZDL soglaša s predlogom odloka o prenehanja lastninske pravice, ker gre za območje kompleksne stanovanjske izgradnje. Pri tem pa popolnoma podpira amandma, ki daje popolno zaščito kmetom. razpravi tako potanko in s tako zavzetostjo kot predlagatelji in strokovna telesa to delajo zdaj, »ko se borijo, da bi bila zadeva gladko sprejeta,« razlagali občanom, kaj v bistvu pomenijo ti razlastitveni postopki in bi delegati 'o na seji morda brez pripomb sprejeli. Delegati zbora združenega dela so omenjene odloke sicer z večino glasov sprejeli, kljub temu, da je imelo več delegacij na konkretne probleme v zvezi z razlastitvami veliko pomislekov in predlogov. Na vprašanja in pobude delegatov sla odgovarjala predsednik komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja Albert Rejc in predsednik izvršnega sveta Janko Ge-drih. Uvodoma je Albert Rejc delegate seznanil z amandmajem k omenjenim odlokom, ki ga je izvršni svet sprejel tik pred zasedanjem skupščine, ko je pretehtal vsa delegatska vprašanja v zvezi s to tematiko. Amandma govori o tem, da se mora kmetom, katerim z odlokom preneha lastninska pravica na njihovi zemlji, dati enakovredno zemljišče in pravična odškodnina, in to v času, ko je za poljščine najmanjša škoda. Kmetom se torej s tem amandmajem še posebej zagotavlja varnost. Gradnja na razlaščeni zemlji se zato ne sme začeti Prej, preden ne najdejo kmetu enakovrednega zemljišča. Teh pa Je po zagotovilu predsednika komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja dovolj, tako v Kamniku, kot v Podgorju. zgrajena kompleksna infrastruktura. V zadnjih letih v Kamniku nismo imeli nikakršne organizirane gradnje, zaostajamo v razvoju nasploh, še posebej v razvoju drobne- ga gospodarstva (z enim od teh odlokov bo namreč omogočena gradnja obrtne cone). Zato in ob domeni, da je prostorski del plana usklajen z zahtevo, da se ne posega v kmetijska zemljišča (ti odloki pa v.ta zemljišča ne posegajo!) moramo nujno zagotoviti nemoten razvoj na tem območju,« je dejal predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih. Na zadnji seji zborov skupščine sta veliko vroče krvi povzročila tudi predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po novi zakonodaji so določena štiri območja, ki so razdeljena glede na razvitost infrastrukture in na različne vrednostne momente, ki dajejo zemljišču tak ali drugačen kakovostni razred. Višina nadomestila se poleg tega računa tudi glede na kvadraturo in glede na to, ali je zemljišče zazidljivo ali že pozidano stavbno zemljišče. Tako zbrana sredstva se stekajo v sklad za stavbna zemljišča, ki s tem denarjem razvija infrastrukturo, 15 odstotkov tega denarja pa dobi tudi vsaka krajevna skupnost. Ker je višina tega nadomestila ostala na ravni iz leta 1983, je v tem trenutku povišanje navidez res veliko, vendar gre pri vsem le za valorizacijo zdaj res smešno nizkih cen za uporabo stavbnega zemljišča. To je tudi pogoj za izvedbo družbenega plana, ki smo ga sprejeli na julijski skupščini. Ker je naslednja pripomba v kontekstu do sedaj navedenega, povzemamo stališče delegacije Rudnika kaolina in kalcita Kamnik, ki pravi: »Delegacija je ob pregledu gradiva za Zbor združenega dela ter ob dejstvu, da smo sprejeli srednjeročni in dolgoročni plan občine, ter ob ugotovitvi, da smo v preteklem mandatnem obdobju sprejeli več prostorskih načrtov (kot so: pokrita tržnica, zemljišča, namenjena drobnemu gospodarstvu, sejmišče ipd.) ugotovila, da je skrajni čas za realizacijo teh načrtov, ob dejstvu, da smo za novo srednjeročno obdobje sprejeli že nove plane, ki naj ne bodo ponovno le plani želja. Samo sprejemanje odločitev na zborih skupščine, ne pa tudi njihovo izvajanje, zavira razvoj občine In ustvarja nezaupanje delegatov.* Navedena pripomba je vsekakor umestna, vprašati pa se moramo, ali morda včasih tudi sami ne zavi- PROGRAM PRIREDITEV OB TEDNU OTROKA OD 6.-11. 10. 1986 Občinska zveza prijateljev mladine pripravlja v Tednu otroka naslednje prireditve: 6. 10. 1986 dopoldne lov OŠ Kamnik sprejem predsednikov pionirskih odredov OŠ pri predsedniku SO Kamnik in pri predsednik dniku OK SZDL popoldne - otvoritev likovne razstave mlajših članov Likovnega društva Kamnik 7.10.1986 dopoldne - portretiranje cicibanov na Titovem trgu. Mladi slikarji bodo učenci višjih razredov OŠ. V slabem vremenu bo portretiranje v prostorih članov likovne sekcije nad Maleševo galerijo. ob 16.00 - kino predstava Učna leta izumitelja Polža ob 18.00 - Nastop mladih glasbenikov v Glasbeni šoli 9. 10. 1986 ob 10.00 - kino predstava - risani film Zajček dolgouhec ob 16.00 - kino predstava Tarzan in njegova prijatelja 10. 10. 1986 - zabavne štafetne igre učencev OS pri OŠ Frana Albrehta. V primeru slabega vremena bo v telovadnici pri Zdravstvenem domu. Otroci prinesejo copate s seboj. 11. 10. 1986 dopoldne rabite več. otroški bolšji sejem - vsega, kar ne Točen čas prireditev bomo objavili na veliki oglasni deski na Titovem trgu v Kamniku. tov, na primer, z nestrinjanjem z odloki, sklepi, ki so neposredno povezani s samimi planskimi akti, ki pa včasih seveda pomenijo odrekanje lastnih, kratkoročnih interesov na račun skupnih, dolgoročnih, družbenih? Prav zato včasih izgubimo veliko družbenega denarja, ki izgublja vrednost s čakanjem na vsa potrdila, dovoljenja, sklepe, odloke,... ki jih sprejema delegatska baza. Z mnogo večjim odobravanjem so delegati sprejeli spremembe odloka o davkih občanov. Sprememba je namreč v tem, da se davek od osebnega dohodka delavca zniža s sedanje stopnje 0,75 na 0,40. V kolikor bi namreč stopnja davka ostala nespremenjena, bi po zaključku leta 1986 prišlo do proračunskih viškov, ki pa jih naša občina ne bi smela porabiti. Na svoji zadnji seji so delegati kamniške skupščine med drugim sprejeli tudi polletno analizo uresničevanja letnega plana o izvajanju srednjeročnega družbenega plana, odlok o razglasitvi mesta Kamnik za kulturni spomenik, odlok o valorizaciji odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda v občini Kamnik, spremembe in dopolnitve odloka o upravnih organih in strokovni službi občine Kamnik in rebalans občinskega proračuna, kjer gre le za inflacijske in ne vsebinske popravke. ROMANA GRČAR • Komite OK ZKS Kamnik o gospodarjenju Dobre rezultate kazi le premajhen izvoz Delavcem v kamniških gospodarskih orgnaizacijah je treba dati priznanje za dosežene rezultate gospodarjenja v prvem polletju, ki presegajo regijska in republiška poprečja, so poudarili na seji občinskega komiteja ZKS Kamnik. Obenem pa je bilo slišati tudi misel, da bi te rezultate bilo potrebno pogledati tudi skozi očala, ki bi odprla pogled na realno ustvarjeni dohodek skozi meglo »administrativne ekonomike«, da nas ne bi prihodnje leto bolela glava, tudi zaradi visoke porabe, če le-ta nima za podlago dejansko ustvarjenega dohodka, pač pa tako imenovani »napihnjeni dohodek«. Zato so bili v večini kamniških gospodarskih OZD previdni pri izplačilu osebnih dohodkov, kar kaže podatek, da je rast osebnih dohodkov v prvem polletju za 8% zaostajala za rastjo dohodka. Po mnenju komisije za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS naj bi izvršni svet pri obeh izgubaših, Biroju Kamnik in Planinki, pomagal sooblikovati tak sanacijski program, ki bo pomenil dolgoročnejšo rešitev, ne samo začasno premostitev problemov. Obe OZD sta namreč rezultat oz. posledica začasnih ukrepov družbenega varstva pred nekaj leti. Člani komiteja so tudi ocenili, da je bila družbeno politična akcija v zvezi z usklajevanjem gibanja osebnih dohodkov z resolucijo v letošnjem maju v naši občini dobro zastavljena, saj so OZD v veliki večini upoštevale sprejeta priporočila. Precej zmede pa so povzročila navodila raznih republiških institucij, po katerih bi morala vsaka OZD, ne glede na dosežene rezultate, pred izplačilom povečanih osebnih dohodkov dobiti potrdilo izvršnega sveta. Taki napotki zbujajo dvome v sposobnost samoupravnih organov, da bodo znali v skladu z usmeritvami trezno presoditi delitveno politiko. Člani komiteja so menili, da so vzroki za zmanjšan izvoz izdelkov naših OZD na konvertibilno področje predvsem v nespodbudni zunanjetrgovinski politiki, ki ekonomsko ne spodbuja večjega izvoza. Zato bo treba okrepiti napore za spremembo ustrezne zakonodaje. F. S. Iz delegatskih vprašanj Na pobude in predloge delegatov, ki so se nanašala na vsebino zadnje skupščine, smo v glavnem odgovorili že v poročilu s skupščine. Veliko vprašanj delegatov se je tudi tokrat nanašalo na neurejene razmere na cest-no-komunalnem področju. Tako so na zboru krajevnih skupnosti na probleme z dotrajanimi cestami opozorili delegati iz krajevnih skupnosti Pšajnovica, Motnik in Stahovica. Verjetno ni krajevne skupnosti, kjer bi bile ceste zgledno urejene, sicer pa je to problematika, s katero se ukvarjajo vse slovenske občine, in dokler ne bodo bolje urejeni odnosi v Cestnem podjetju Ljubljana, Donitovo priznaje Kamniškemu občanu Ob svoji 40-letnici so v Donitu pripravili tudi novinarsko konferenco, bila je 11. septembra v Ljubljani, na kateri je generalni direktor Jože Zagore predstavil dosedanji razovj delovne organizacije, potem pa je skupaj s sodelavci odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev. Na tiskovni konferenci so v znak spoštovanja in za prispevek k ugledu delovne organizacije Donit podelili posebna priznanja sredstvom javnega obveščanja. Priznanje je prejel tudi Kamniški občan. ki je upravljalec regionalnih cest, so verjetno vsa vprašanja v zvezi s to problematiko zaman. Tokrat omenimo le dve delegatski vprašanji, za katera bo vsekakor potrebno čimprej najti ustrezne rešitve. Dupličani so namreč ponovno opozorili na pereč problem odlagališčne jame, za katero je sanitarna inšpekcija navedla rok - 30. september - do katerega mora biti dokončno sanirana in predana prvotnemu namenu, to je kmetijski dejavnosti. Ta rok se izteka, nobenega izgleda pa ni, da bo sanacija v resnici tudi kmalu opravljena, zato delegacija Krajevne skupnosti Duplica sprašuje, kdo je odgovoren za neizpolnitev sanacije v omenjenem roku in zahtevajo takojšnje ukrepanje na tem področju. Na to vprašanje je na seji odgovoril predsednik izvršnega sveta, ki je dejal, da so bili kljub vsem prizadevanjem občine pri "iskanju novega* odlagališča, vsi napori zaman. V torek, 30. septembra, bo izvršni svet ponovno dal pobudo Republiškemu izvršnemu svetu in izvršnemu svetu mesta Ljubljane, seznanil jih bo z resnostjo problematike na tem področju, vendar pa so izgledi slabi, saj se Ljubljana na vse načine otepa kamniških smeti. Vprašanje delegacije KS Volčji potok pa se nanaša na nestrokovno izvedeno melioracijo na njihovem področju, na dela, ki so potekala brez ustrezne gradbene dokumentacije in katerih investitor in izvajalec je Vodna skupnost Ljubljana. Pri melioraciji so tik ob cesti položili betonski jašek, ob tem pa se je zmanjšala širina banki ne. Med cesto in jaškom ni zaščite. Krajani se zato sprašujejo, kaj bo pozimi, ko ne bo vidna bankina, cesta pa visi v smeri jaška. Na taki cesti je že vprašljiv avtobusni prevoz, s to melioracijo pa je okrnjen tudi krajinski izgled kraja, še posebno če vemo, da je v bližini Ar bore t um. Krajevna skupnost zahteva, da si stanje na omenjenem območju ogleda gradbeni inšpektor in komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Delegacija se sprašuje, kako je investitor in izvajalec del začel gradnjo brez gradbene dokumentacije. Zakaj se melioracija in rekonstrukcija ceste nista izvajali istočasno? Zaradi varnosti v prometu krajani zahtevajo, da se jašek čimprej prekrije. Odgovor v zvezi z omenjeno problematiko bo po besedah člana izvršnega sveta krajanom posredovan pismeno. ROMANA GRČAR Prvi po deležu akumulacije v dohodku Akcija uskaljevanja razporejanja dohodka z usmeritvami resolucije je po besedah predsednika Komiteja za družbenoekonomski razvoj SO Kamnik Iva Pirca v naši občini dela dobre rezultate. Prekoračitelji, ki so šli za 8,7 odstotka prek resolucijske usmeritve o razporejanju dohodka, so se sedaj v naši občini bistveno »poboljšali«, saj pri njih sedaj za 8,2 odstotka zaostaja rast sredstev za osebni dohodek in skupno porabo za rastjo dohodka. Torej se je delež akumulacije v dohodku v kamniški občini bistveno povečal in smo po podatkih službe družbenega knjigovod- stva v Sloveniji trenutno pa prvem mestu. Delež sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se je zmanjšal, po tem pa je Kamnik med prvimi tremi v republiki. Po besedah Iva Pirca, člana izvršnega sveta, so prekoračitelji v kamniški občini naslednji: Kočna (vendar so se že v juliju odločili za zniževanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo), Planinka (izguba, ukrepi za sanacijo so že v teku), Usluga in Biro (izguba, potrebna bo sanacija). Člani izvršnega sveta so tudi ugotovili, da v negospodarstvu ni prekoračiteljev. • Prednjačimo po deležu akumulacije v dohodku Kaj bo s Planinko? I Tudi letošnje izgube v Planinki dokazujejo, da posojila, kijih Planinka že nekaj časa dobiva iz občinskega sklada skupnih rezerv, niso dala vidnejših učinkov. Tako so kritično zaključili člani iz ršnega sveta na eni svojih zadnjih sej. Obenem pa zahtevali od Planinke, da pripravi boljši sanacijski program, saj ti-•iti, ki so ga obravnavali na seji, ni zaslužil tega imena, ker v njem ni bilo navedenih odgovornih nosilcev programa niti pot do ozdravitve te delovne organizacije ali vsaj do odprave izgub. Člani izvršnega sveta so v burni razpravi o razmerah v Planinki opozorili tudi na odgovornost vodilnih delavcev v tej delovni organizaciji. Salem Beganovič, predsednik občinskega sklada skupnih rezerv, je povedal, da so v Planinki koristili dvakrat po tri milijone dinarjev za obnovo inventarja in opreme ' (obnova kuhinje, restavracije in sanata-rij), kar pa ni niti malo povečalo obiska in torej izobljšalo poslovanja Planinke. Po mnenju članov izvršnega sveta izguba dobrih šestih milijonov din sicer ni tako skrb zbujajoča, bolj pa se bo treba zamisliti nad slabim delom v tej delovni organizaciji -tako nad slabimi pogoji, ki jih je ugotovila tržna inšpektorica, kot tudi nad nikakršnim odnosom osebja do dela v tem gostinskem lokalu in do gostov. Strežba in kakovost hrane namreč ne ustrezata normativom restavracije, ki kljub dobri opremljenosti tudi ne dosega sanitarnih minimumov. Družbeni pravobranilec samoupravljanja, Franc Svetelj, je povedal, da v Planinki tudi samoupravna organiziranost ni najbolj- ša, saj je prav zato večkrat prišlo do odtujevanja družbenega premoženja. Po njegovem mnenju ni rešitev za Planinko, ali se bo združila s Kočno (to je bil namreč njihov predlog na seji, direktor Kočne pa na njej ni bil prisoten, nedvomno pa Je potrebna temeljita kadrovska obnova. Zato so se člani izvršnega sveta strinjali s predlogom, da Planinka in Kočna pismeno pojasnita svoja programa in način, kako bodo programske zasnove kadrovsko izpeljali. Vsebinski sanacijski program mora Planinka pripraviti do 1. oktobra. V razpravi je nekdo postavil vprašanje, če oddaja Planinke zasebniku v najem (kar je tudi ena od možnih rešitev) ne bi bilo morda odtujevanje družbene lastnine. Člani izvršnega sveta so se strinjali, da to ni vprašanje, poudarili so celo, da se odtujevanje družbene lastnine dogaja prav zdaj, ko se črpajo družbena sredstva kot iz vreče brez dna, učinkov pa ni. Na seji se je pojavilo tudi vprašanje, kakšna je vloga gostinsko turistične poslovne skupnosti pri reševanju tega problema. V bistvu njihove vloge na tem področju že dolgo ni čutiti, vsaj učinkov ni nobenih. Skupno izhodišče vseh raz-pravljalcev je bilo, da je edina rešitev temeljita kadrovska obnova in sprememba organizacije poslovanja. Na seji je nekaj besed povedal tudi Ivan Dulmin, upravnik Šim-novca na Veliki planini, ki je pred kratkim zaradi nemogočih delovnih pogojev dal pismeno odpoved. Dejal je, da bi jo za nekaj časa morda še odložil, da pa bi tudi ostal (gostje so bili v Času njegovega delovanja s po- O žetvi in odkupu pšenice Na območju občine Kamnik je bilo v jesenski setvi posejanih 353 ha pšenice, od tega v družbenem sektorju (DO Agro-emona Domžale) 56 ha, v zasebnem pa približno 297 ha. Pridelek bo znašal okrog 1050 ton. Letino ocenimo kot slabo, za kar je več razlogov. Močna jesenska suša je onemogočila pravočasno in dovolj kvalitetno setev, zato so bili posevki na začetku zime slabo pripravljeni za prezimovanje. Pozen vendar hiter prehod iz hladnega zimskega v pomladansko obdobje je preprečil dobro razraščanje rastlin, kar je omogočilo večjo dovzetnost posevkov za bolezni (zlasti glivičnih) v topli drugi polovici maja. Kmetje-kooperanti so s Kmetijsko zadrugo Emona Domžale sklenili pogodbe o pridelovanju pšenice na skupno 18 ha površin, kar je le 40% predvidenih pogodbeno posejanih površin. Da bi spodbudili pogodbeno pridelovanje pšenice, je samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu namenil sredstva v višini 10.000 din na ha posejane površine, ki so jih pridelovalci uporabili za zavarovanje posevkov in nabavo zaščitnih sredstev za posevke. Rezultati kažejo, da tudi ta ukrep ni povečal zanimanja za tržno pridelavo pšenice. Do konca julija je bilo namesto predvidenih 45 ton odkupljenih le 13.170 kg pridelka pšenice. S prizadevanji za večji odkup pridelka pšenice bo treba nadaljevati tudi v bodoče, predvsem pa informirati pridelovalce o pogojih odkupa. ' Da bi akcija potekala bolj organizirano, je Republiški komite za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano SR Slovenije priporočil občinam, da aktivirajo koordinacijske odbore za intenzifikacijo kmetijske proizvodnje. Ta odbor v občim Kamnik ni ustanovljen, zato je Izvršni svet SO Kamnik imenoval odbor v sestavi: JURANČIČ Iztok, KZ Emona, ZE Kamnik - predsednik BERLEC Peter, KZ Emona, ZE Kamnik - član PINTAR Ivo, KZ Emona, ZE Komenda - član. Naloga tega odbora je informirati pridelovalce o odkupnih pogojih, zagotoviti čim boljšo realizacijo pogodbenih obveznosti in pravočasno pričeti s pripravami na jesensko setev. KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ Dan odprtih vrat v Svilanitu Ob prazniku Svilanita bo v petek, 3. oktobra 1986, v delovni orgnizaciji dan odprtih vrat. Kamničani in kupci Svilani tovih izdelkov si bodo lahko ogledali proizvodnjo od 11. do 16. ure. V obratu družbene prehrane pa bo v tem času odprta numizmatična razstava, ki jo bodo pripravili kamniški numizmatiki. Vabljeni na ogled proizvodnje frotirja in svile in razstave starega denarja! -le- strežbo in vsem v Simnovcu izredno zadovoljni, čisto drugače kot prej, ko je bil Šimnovec v rokah Viatorja), vendar brez temeljite obnove vseh objektov poslovanje ni več mogoče. Vanje dolga leta nihče ni vložil niti dinarja. Posebej pereč je problem sanitarij, tušev - ti so v hotelu še vedno skupni. Seveda ni potrebno omenjati tudi velikega pro-blema-tekoče vode, ki jo je, in še marsikaj drugega, treba na planino prevažati z gondolsko žičnico. Zato bo nujno treba izboljšati tudi odnose s komunalnim podjetjem, s katerim Dulmin tudi ni bil v najboljših odnosih. Zato bi morala Planinka, oziroma tisti, ki bi hotel prevzeti v najem Šimnovec, vložiti v obnovo od 200 do 300 milijonov dinarjev. ROMANA GRČAR Staro mestno jedro kulturni spomenik Gre za odlok o razglasitvi starega mestnega jedra za kulturni spomenik, katerega osnutek je občinska skupščina obravnavala že septembra lani in ga dala v javno obravnavo, ki je potekala do 15. novembra 1985. Večino pripomb na osnutek odloka je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj obrazložil in po možnosti upošteval. Odgovore dobite na Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja. Omenjeni odlok, ki naj bi zaščitil mesto in dvignil raven bivalnega okolja, daje tudi veliko obveznosti občini kot upravnemu organu, in ima s tem tudi predpravico nakupa. Na ta način bo lahko usmerjala storitvene dejavnosti in drobno gospodarstvo nasploh, in tako aktivirala zaprte in sedaj neizkoriščene poslovne prostore in javne lokale v središču mesta. Ker je to zelo občutljiva problematika, je treba pripraviti temeljit program prenove. Lastniki hiš so sicer dolžni delno prenoviti zaščiten objekt, ostala sredstva pa mora zagotoviti družba. Zato je ta odlok po menenju članov izvršnega sveta, ki so o njem govorili pred obravnavo in sprejetjem na zborih skupščine, predvsem velika odgovornost, ki daje več obveznosti, predvsem finančnih, kot pa pravic. Čimprej je zato treba narediti program revitalizacije, sestaviti vrsto ukrepov in pripraviti globalni finančni načrt. Člani izvršnega sveta so na seji tudi opozorili, da mora družbeni svet za to področje začeti z delom; staremu je potekel mandat, novega pa je potrebno zato čimprej imenovati. Zadnji čas je tudi, da se sprejme revitalizacijski načrt mesta. Najksaneje do decembra je treba narediti temeljit program prenove, v katerem mora biti opredeljen način financiranja, prednostne naloge in dinamika obnavljanja z odlokom zaščitenih objektov. Zavedati pa se je treba, da dokler ni zagotovljenega denarja za prenovo, se o programu in zaščiti mestnega jedra lahko pogovarjamo le neprizadeto in brez večieea zanimanja. ROMANA GRČAR • S seje izvršnega sveta O toplovodnem omrežju Na predzadnji seji izvršnega sveta so se člani seznanili tudi s poročilom delovne skupine za recenzijo programa toplifikacije mesta, ki so jo po besedah predsednika te skupine, Staneta Zoba v nika, zaključili julija. Komisija je napisala obsežno sporočilo in izdelala predlog potrebnih ukrepov. Omenimo le nekaj ugotovitev delovne skupine. Verjetno je ena najpomembnejših stvari pri tem, da ljudem ha pravilen način predstavimo vse prednosti, ki naj bi jih imel nov, enotni sistem oskrbe Kamnika s toplotno energijo. S tem načinom ogrevanja so izkoriščene vse vrste odpadne toplote (Stol, Svilanit in drugi), izkoriščena so tudi energetska goriva in sicer s kombinirano proizvodnjo električne in I toplotne energije. S takim načinom ogrevanja je možno racionalnejše vodenje in upravljanje podsistemov s centralno oskrbo, kar pa je v današnjem času tudi zelo pomembno - ohranja se varno in čisto okolje kot tudi staro, zgodovinsko jedro našega mesta. S postopnim izločanjem razdrobljenih, tehnično in ekološko neustreznih kurišč, izpolnjujemo zakonska določila o povezovanju združenega dela in krajevne skupnosti pri komunalnem urejanju v občini. Kot smo že omenili, je ena najmočnejših postavk ta, da s tem načinom ogrevanja varujemo okolje pred čedalje hujšim onesnaževanjem. Dokazano je, da je kamniško področje v tretjem razredu po onesnaženosti zraka, slabša v Sloveniji so samo še večja mesta in Zasavje. Prva A faza omenjene toplifikacije našega mesta je bila zgrajena že lani - to je toplovodna povezava zazidalnega kompleksa Popravek V 14. številki Kamniškega občana (8.9.1986) je bila pri objavi Občinske zveze prijateljev mladine Kamnik napaka. Prosta dela in naloge objavljajo za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom in ne s polnim, kot je bilo pomotoma »napisano« v tiskarni Dela. Razpis še enkrat objavljamo. Kandidati, ki so že oddali vloge, naj jih ponovno oddajo, če želijo kandidirati za polovični delovni čas. Na lepi parceli v Nevljah (pri gostilni Zlata kaplja) prodam nedograjeno hišo. Pisne ponudbe pod šifro »najboljši ponudnik« pošljite na uredništvo Kamniškega občana. BS-3 Novi trg z obstoječo kotlovnico Svilanita. Delovna skupina je na seji izvršnega sveta v recenziji izhodišč investicijskega programa za izgradnjo toplovodnega omrežja ugotovila, da so doslej zbrali le 11 milijonov dinarjev (toliko stane samo posodobitev prejšnjih projektov), celotna naložba pa bi stala vsaj dve ali tri milijarde dinarjev. Na toplovodno omrežje iz prve A faze so priključili le novi zdravstveni dom, ne pa tudi zavoda za usposabljanje invalidne mladine in šolskega centra, zato je izkoristek toplotne energije le 28-odstoten; izgube v zunanjem razvodnem sistemu so namreč zelo visoke. Zaradi na- vedenega je tudi cena toplotne energije, ki za sedaj bremeni le zdravstveni dom, zelo visoka. Napajanje toplotne energije iz prve A faze iz Svilanita je začasno - do leta 1992 in z letnim zmanjševanjem dobave toplotne energije, zato je najvažnejša naloga strokovne službe energetske skupnosti opredelitev osnovnega energetskega vira, ki bo najracionalnejši in ekološko tudi najvarnejši. Dolgoročno je potrebno tudi določiti vire financiranja izgradnje energetskega sistema, s samoupravnimi akti pa urediti dinamičnejše finančno poslovanje, tudi preko občinske energetske skupnosti. Člani izvršnega sveta so bili enotni, da ni vprašanje, ali s toplifikacije nadaljevati ali ne, ker je že preveč sredstev vloženih vanjo. Ker bodo potencialni porabniki te' toplotne energije tudi bloki, ki jih bodo zgradili v Novem trgu, bo treba v program soinvestitorjev verjetno vključiti tudi samoupravno stanovanjsko skupnost. Izvršni svet je tudi sklenil, da je treba čimprej ugotoviti, zakaj financiranje ni potekalo, kot je predvidel samoupravni sporazum in opredeliti vse možne vire financiranja toplovodnega omrežja. Dejstvo pa je, da fazna gradnja nujno pomeni, da v nekem trenutku vložimo več, da bi kasneje več dobivali. ROMANA GRČAR Obisk iz pobratenega Grendingena in Kernsa V začetku septembra so bili na obisku v Kamniku predstavniki pobratenih mest iz Nizozemske in Švice. No, v tem času (Teden obrti, turizma in folklore v Kamniku) so imeli v Kamniku kaj videti. Lahko so odšli domov z vtisom, da je to turistično izredno razvito mesto, da zna poskrbeti za zabavno in družabno življenje ljudi, spoznali so se z ulično prodajo, z našo folkloro in narodnimi običaji. Predstavniki občine so jih peljali na kar najbolj »bleščeče* točke v kamniškem kotu: Mali grad, Zaprice, Arboretum, Velika planina... Predstavniki Grendingena so bili v četrtek, 4. septembra, na obisku pri predsedniku skupščine občine Kamnik, kjer so se s predstavniki kamniških družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o prijateljskih odnosih med pobratenima mestoma, ki bi jih veljalo razširiti še na ostala področja družbenega življenja. Sodelovanje z Grendingenom se je sicer začelo z izmenjavanjem kulturnih in športnih skupin in klubov (nastopi »Lire«, folklorne skupine »Kamniška Bistrica«, rokometni klub), potem pa je sčasoma ostalo le še pri vljudnostnih obiskih občinskih mož pri nas in naših na Nizozemskem. Na že omenjenem pogovoru pa so predstavniki Grendingena - župan mesta J. A. Janssen, njegov tajnik in soprogi - izrazili željo po razširitvi stikov med Kamničani in prebivalci Grendingena; da ne bi bili to le stiki občinskih mož, da bi bilo sodelovanje bolj organizirano. J. A. Janssen je dejal, da je bil prvič v Kamniku leta 1978 in da je opazil od takrat mnogo sprememb v mestu, predvsem pa, da je zadovoljen z gostoljubjem tukajšnjih prebivalcev in lepimi sprejemi. Povedal je še, da Nizozemci zelo radi zahajajo v tukajšnje planine in da bi veijalo razmisliti o organiziranem obisku nizozemskih turistov na Veliko planino in kar bi bilo za nizozemske goste najbolj privlačno na Veliki planini, je dejal J. A. Janssen, bi bila njihova nastanitev v planšarskih kočah z organizirano prehrano v hotelu. Nizozemski predstavniki so si Veliko planino in njene lepote namreč ogledali. Dejali so, da bi bilo nujno treba imeti na planini priročno trgovino in morda še samopostrežno restavracijo, sicer pa, da je od tam izjemna izletniška točka, z lepim izhodiščem za daljše izlete po Kamniško-Savinj-skih Alpah. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij so se gostje pogovarjali tudi o osnovah družbenopolitičnega sistema, o samoupravljanju in skupščinskem sistemu. Pri tem so poudarili, da je pomembno in zelo pohvalno, da se ljudje iz različnih družbenopolitičnih sistemov srečujejo, spoz- navajo in pogovarjajo o podobnih problemih, s katerimi se eni in drugi srečujejo v življenju. Naši predstavniki so pogovore o medsebojnem sodelovanju razširili še na gospodarsko področje in možnosti sodelovanja naših delovnih organizacij in njihovih podjetij. Pogovori s tega področja so še bolj do izraza prišli v Stolu, kjer so se nizozemski predstavniki seznanili z njihovo proizvodnjo in prodajnim programom. Župan Grendingena je obljubil, da bo po prihodu domov navezal stike s tamkajšnjimi predstavniki za pohištveno industrijo, s katerimi bodo proučili možnosti konkretnejšega sodelovanja s kamniškim Stolom. V petek, 5. septembra pa so prišli predstavniki pobratenega Kernsa iz Švice, ki so si ogledali Arboretum, Galerijo Repanšek v Rudniku, Glavarjevo knjižnico v Komendi, pa tudi zgledno, usmerjeno, kmetijo Emoninega kooperanta Marka Zadrgala iz Komende. ROMANA GRČAR J. A. Janssen — župan Grendingena; v pogovoru v DO Stol z Borisom Zakrajškom, generalnim direktorjem, in predsednikom SO Kamnik Antonom Ipavcem • XIX. srečanje delavske solidarnosti pobratenih občin v Peći Prisrčen sprejem v mestu pod Prokletijami Polni zanimivih vtisov so se preteklo nedeljo vrnili v Kamnik udeleženci 19. srečanja delavske solidarnosti, ki so se dva dni mudili v pobrateni občini Peč na Kosovem. V živopisnem mestu pod gorskim masivom Prokletije so bili udeleženci iz sedmih pobratenih občin: Kamnika, Kotora, Gornjega Milanovca, Slavonske Požege, Strumice, Travnika in Zrenjanina deležni prisrčnega sprejema in gostolubnosti tamkajšnjih prebivalcev in delovnih kolektivov. Kamniški del Karavane, ki je štel 42 članov iz naših delovnih organizacij, je krenil s Kompaso-vim avtobusom na skoraj 1000 km dolgo pot do Peči v sredo 17. septembra zjutraj. Po kratkih postankih in ogledu zgodovinskega Jajca in pobratenega Travnika smo se ustavili v Sarajevu, kjer smo prenočili v zdravilskem hotelu Ilidža. Seveda smo izkoristili priložnost tudi za (čeprav nočni ogled olimpijskega Sarajeva, še posebej zanimive Baščar-šije. Ker je bilo naslednji dan pred udeleženej Karavane še 420 km poti, smo iz Sarajeva krenili že zgodaj zjutraj. Na poti po razgibani dolini Drine smo se ustavili ob znamenitem Višegrajskem mostu, znanem iz Andričevega romana Most na Drini. Okrog 15. ure smo, kot po voznem redu, prispeli v motel Turjak v naselju Rožaj, kjer so nas dočakali gostitelji iz Peči. Pot nas je nato vodila preko 1800 visokega prelaza v Prokleti-jah, kjer smo se spustili navzdol proti Metohijski ravnini. Čez tri ure smo prispeli v slavnostno okrašeno pobrateno mesto Peč, kjer so nas pričakali številni prebivalci. Kamničane so namestili v hotel Metohija v središču mesta. Ob 18. uri smo se vsi udeleženci srečanja zbrali na trgu pred hotelom, kjer so nas pozdravili predsednik občinske skupščine in ostali družbenopolitični delavci občine. Besedo so dali tudi našemu predsedniku sindikata Tonetu Isteniču, ki je v svojem pozdravu povabil vse udeležence na jubi- Dušan Mugoša-Duc, Tovarno usnja in obutve, tovarno kovinskih konstrukcij Utva in iz zadnjega TV tednika znano tovarno bratov Karič. V pogovorih smo ugotovili, da industrija ustvarja 72% narodnega dohodka, da je bilo v zadnjih letih zgrajenih veliko novih industrijskih obratov, da pa še Zgodovinski Andričev most na Drini je bil vreden ogleda ljeno 20. srečanje delavske solidarnosti, ki bo prihodnje leto v Kamniku. Kulturni program z narodnim ansamblom in folklornimi skupinami je trajal še pozno v večer. Zvečer je predsednik občinske skupščine Ferid Džikoli povabil na sprejem delegacije vseh občin. Naslednji dan smo se vsi udeleženci podali pred veličasten spomenik revolucije, ki stoji na pobočju nad mestom in položili vence v počastitev 1400 padlih žrtev v revoluciji. Sledila je osrednja točka srečanja: obisk in razgovori udeležencev srečanja v delovnih kolektivih v Peči. Obiskali smo tovarno akumulatorjev Trepča, tovarno avtomobilskih delov Ra-miz Sadiku, Kmetijski kombinat načrtu predvidene precejšnje naložbe v turizem (osebna žičnica na planino v Prokletijah), v gradnjo cest (Peč-Čakor) in železnice (Peč-Mataševo). Zato je bilo v vseh pogovorih v ospredju združevanje sredstev in sovlaga-nje ostalih republik v te naložbe. Tako se s sovlaganjem Borova razširja tovarna obutve, kjer bodo zaposlili 900 novih delavcev. Tu računajo tudi na sodelovanje našega Utoka. Te dni so začeli graditi novo tovarno pohištva, v tovarni težkih metalnih konstrukcij bodo zaposlili 600 novih delavcev itd. Na zaključnem sestanku uradnih delegacij občin so se dogovorili, da se v enem mesecu v Travniku sestanejo predsedniki izvršnih svetov pobratenih občin, da bi konkretneje opredelili naloge v gospodarskem sodelovanju občin. K poznavanju zgodovinske preteklosti narodnih običajev in plesov tega območja Kosova je prispeval tudi ogled znamenite Rugovske Klisure - kanjona reke Bistrice v osrčju Prokletija in Kamničani pred spomenikom revolucije v Peči Tone Istenič, predsednik občinskega sindikalnega sveta Kamnik je udeležence povabil na 20. srečanje prihodnje leto v Kamniku vedno precej delovnih organizacij posluje z izgubo. Posledica tega so tudi za naše razmere nizki osebni dohodki. V prvem polletju so ti znašali 49.000 din. Seveda pa je treba istočasno tudi povedati, da so cene kmetijskih in industrijskih izdelkov nižje kot pri nas. Najprej smo to ugotovili pri čevapči-čih (150 din) in pivu (pollitrska steklenica 140 din). Glavni problem tako v industriji kot v kmetijstvu občine Peč je, kako zagotoviti, da bi vložena sredstva bolje izkoristili in zagotovili večjo učinkovitost naložb, saj nekatere tovarne zaradi pomanjkanja surovin ali težav v prodaji delajo s polovično (tovarna sladkorja) oz. s tričetrtinsko zmogljivostjo. Občina ima v srednjeročnem samostanov v Peći in Velikih Dečanih. Znamenita rugoška folklorna skupina nam je v slikovitem okolju pod strmimi pečinami pokazala splet narodnih plesov in pesmi, ki so res prava paša za oči in seveda za fotografske kamere. K razpoloženju je svoje dodalo tudi lepo sončno vreme, ki nas je spremljalo na vsej poti. Pred slovesom so nas gostitetlji pogostih še s partizanskim kosilom, ki so ga v avtocampu pripravili vojaški kuharji. V tem bežnem zapisu, ki ne more zajeti vse pestrosti doživetij na srečanju, moramo omeniti tudi prispevek prof. Zabričeve, ki nas je ob vsej poti seznanjala s pokrajino in njenimi značilnostmi ter seveda prijaznih vodičev, OBČINA PEĆ Šteje 125.000 prebivalcev, od katerih je 60% mlajših od 25 let. V občini je 82 temeljnih organizacij združenega dela v gospodarstvu in 60 negospodarskih s skupno 16.000 zaposlenimi. Naselja so vključena v 27 krajevnih skupnosti. 25 osnovnih šol obiskuje 22.000 učencev. V centru za srednje izobraževanje se izobražuje 6.200 dijakov in v višji ekonomski komercialni šoli 600 študentov. V bolnišnici in zdravstvenih postajah dela 1007 zdravstvenih delavcev, od tega 170 zdravnikov. Hotelske zmogljivosti s 410 posteljami izkoriščajo letno s 60.000 nočitvami, od tega 22.000 nočitev tujih turistov. zdravnika iz medicinskega centra v Peči in njegove kolegice. Ne bi pa bilo prav, če bi pozabili tudi na pevko Francko iz Utoka in harmonikarja Jožeta iz Svilanita, ki sta dala poseben pečat dobremu razpoloženju udeležencev karavane. To je dokazal Jože zlasti na tovariškem sreča: nju v hotelu Metohija, kjer je s lltt'<'<■ 1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti ni imajo OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to, kje imajo sedež _ njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki /. i ;> i - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, - začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje, - niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev najmanj 2 leti oz. vezanim depozitom kot nadomestitvijo namenskega varčevanja v višini najnižjega zneska dveletnega namenskega varčevanja (24.000 din) 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem pri banki najmanj 2 leti oz. vezanim depozitom kot nadomestitvijo namenskega varčevanja (24.000.00 din) , 1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik in namensko varčujejo pri banki najmanj 2 leti oz. vezanim depozitom kot nadomestitvijo namenskega varčevanja (24.000 din) 1.5. Delovni ljudje, ki samnostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lastni občanov, pri njih zaposlenih delavcih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in ki zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem oz. vezanim depozitom kot nadomestitvijo namenskega varčevanja v višini najnižjega zneska dveletnega namenskega varčevanja (24.000 din). 2. Pri izračunu posojila za graditev sanovanjske hiše in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1986, ki znaša 151.564 din. 3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS je v letu 1985 znašal 54.967 din. 4. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje pa v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete. 5. Za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni in zasebni lasti se dajejo posojila le do vrednosti standardnega stanovanja s površino do 90 m2. II. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; - da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske gradnje nakupa in prenove: - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev; - da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; - da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD; - da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske gradnje SSS; - da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot. Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih članov Stanovanjska površina 1 32 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljenjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m . Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Slovenij v preteklem letu in sicer: Povprečni čisti OD v letu višina posojila Doba vračanja 1985 največ največ do 100% 50% 10 let od 100% do 120% 40% 8 let nad 120% 30% 6 let Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovnja v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene. Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se šteje stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posojilom pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji: - da so že izpolnili najmanj 2 letno namensko varčevanje za stanovanjsko graditev pri banki in poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasneje na dan odobritve posojila oz. da imajo vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja v višini najnižjega dveletnega namenskega varčevanja - pri nakupu stanovanja se izjemoma namesto namenskega varčevanja oz. vezanega depozita upošteva premostitveno posojilo, ki ga prosilec dobi v DO ali banki, - če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2, - da predložijo ustrezno potrdilo o višini dohodkov družinskih članov v preteklem letu in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih. Posojilo lahko pridobijo tudi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašjb 1, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in - da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, - da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazila o priglasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni izpisek in predračun. Za izračun posojila se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih članov Stanovanjska površina posameznega stanovanja ali stanovanjske hiše 1 32 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Višina posojila, ki jo prosilec lahko pridobi, je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim in čistim dohodkom na člana družine delavca v preteklem letu in med povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu 54.967 din. Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici: če znaša mesečni čisti znaša lastna pripada prosilcu dohodek na člana družine v udeležba prosilca posojilo v % od primerjavi s povpr. mesec. v % od cene cene stand. stan. čistim OD v SRS v 1.1985 standardnega največ do stanovanja do 50% od 51% do 75% od 76% do 100% od 101% do 120% nad 120% 20% 25% 30% 35% 40% 40% 35% 30% 25% 20% Pri izračunu posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanja se znesek posojila, pridobljenega iz sredstev vzajemnosti po prejšnjih razpisih valorizira po naslednji lestvici: ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in strica ALOJZA HUMARJA čevljarskega mojstra iz Godiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in spoštovali njegovo delo, da spremljali na zadnji poti, njegov grob zasuli s cvetjem, ki ga je tako ljubil, in nam izrekli sožalje. Hvala tudi duhovnikom in pevcem za zadnje slovo. Žalujoči: vsi njegovi Godič, 27. avgusta 1986 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta FRANČIŠKA ORAŽEM Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, KO ZZB NOV Duplica, pevcem, praporščakom, DO STOL Kamnik ter tov. Koželju za poslovilne besede. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Šmarca, Duplica, Mengeš, Kranj, julij 1986 Leto odobritve posojila Količnik 1975 16,97 1976 13,98 1977 12,13 1978 10,48 1979 9,35 1980 6,38 1981 4,77 1982 3,82 1983 2,64 1984 1,85 1985 1,48 1986 1,00 Prednost do pridobitve posojila ima prosilec, ki - ima nižji povprečni dohodek na člana družine, — kupuje standardno stanovanje, — kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, — bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje. Skupna vsota posojila prosilcev ne sme presegati: — pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%, - pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60% predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše. Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjskih skupnostih ali poslovni banki. Mesečna anuiteta za posojilo ne sme biti nižja od 1.000 din. IV. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 30 dni od objave v Kamniškem občanu. Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobnejše informacije in obrazce za prijavo na razpis. Prosilcem, ki so v letu 1986 že kandidirali na razpis za posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti, v primeru ponovne kandidature za pridobitev posojila ni potrebno prilagati dokumentacije, navedene v razpisu. GLEDE NA NIZKA RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA JE ODBOR ZA GRADITEV SPREJEL ŠE DODATNE KRITERIJE ZA DOLOČITEV PREDNOSTI PRI DOLOČITVI POSOJILA IN SICER BODO IMELI PREDNOST - PROSILCI, KI V LETOŠNJEM LETU PRVIČ PROSIJO ZA POSOJILO, - PROSILCI, KATERIH GRADBENI OBJEKT JE V V. GRADBENI FAZI OZ. PRED VSELITVIJO. O razdelitvi posojil bo odločal odbor za graditev, planiranje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik. ReZultati razpisa bodo objavljeni na oglasni deski SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi. SamouPravna stanovanjska skupnost občine Kamnik Kamnik, september 1986 VVO Anton Medved Kamnik bo v občini Kamnik, v šolskem letu 1986/87, organiziral za otroke od 4 leta dalje, ki niso vključeni v redne oddelke VVO, 80-urni program (cicibanove urice). Starši lahko prijavijo svoje otroke na upravi VVO Anton Medved Kamnik, Kidričeva 23 ali po telefonu 831-327 do 15. 10. 1986. Skupine otrok bomo sestavili na podlagi prijav in glede na bivališče otrok. Starše bomo o pričetku obvestili pisno. ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage mame, babice, sestre in tete ANTONIJE KRŽIČ se naj topleje zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za tolažilne besede, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za poslovilni obred in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: hčerka Magda s sinom Andrejem, sestre in bratje z družinami ter drugo sorodstvo Mekinje, 22. septembra 1986 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi mož, brat in stric JOHAN PIRNAT Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala zdravniku in vozniku reševalnega avtomobila ZD Kamnik, duhovniku in organi-stu za lepo slovo, pevcem Lire za ganljivo petje in tovarišu Merčunu za tople besede slovesa. Žalujoči: žena, brat in sestri ter ostalo sorodstvo Soteska, avgust 1986 Odbojkarji pred novo sezono Kamniški odbojkarji in odbojkarice so junija na svojem rednem občnem zboru pregledali in ocenili svoje delo in si zastavili še višje cilje, kot so jih dosegli do sedaj. Ker bo tudi v prihodnjem mandatnem obdobju, tretjič zapored, vodil ta uspešen in močan športni kolektiv ing. Roman Pogačar, smo mu, kot dobremu poznavalcu odbojke, in telesne vzgoje v Kamniku sploh, postavili nekaj vprašanj. Kako ocenjujete delovanje OK Kamnik v preteklih treh letih? »Glede na pogoje dela, kakršne I smo imeli v klubu, smo z doseženimi rezultati lahko zelo zadovoljni. Na vsej fronti našega delovanja smo razmeroma trdo delali in seveda zato tudi uspehi niso izostali. Člani, ki so v sezoni 1982-83 z odličnim 4. mestom že četrto leto zapored zelo uspešno nastopali v II. ZOL-zahod, so od tekmovalne sezone 83/84 dalje, zaradi stabilizacijskega skrčenja lig, igrali v I. slovenski ligi. V tej in sezoni 84/85 so bili naši odlični tretji, pa čeprav smo zlasti v letu 1985 skoraj v celoti pomladili ekipo. Sedanje služenje vojaškega roka nam sicer pri tako mladih igralcih dela nekaj težav, vendar računamo, da bo glavnina naših najboljših odbojkarjev že do prihodnje sezone vojsko odslužila in se bomo tako začeli resno potegovati za ponoven vstop v II. zvezni ligi, ki pa je sedaj seveda za en rang več vredna kot tista, ukinjena leta 1983.« Kaj pa ostale ekipe? »Se lepše uspehe, morda doslej največje v kamniški odbojki sploh, smo dosegli v mladinskih kategorijah. Mlajši mladinci (kadeti) so bili leta 1983 in 1984 absolutno tretji v Sloveniji, mlajše mladinske tudi tretje leta 1983 in starejši maldinci (17 do 19 let) tretji leta 1984. Še večji uspeh je dosežek mladincev OK Kamnik; kot kamniška mestna reprezentanca so lani na prvomajskem turnirju Bratstva in enotnosti v Beogradu med 32 najboljšimi mestnimi ekipami Jugoslavije zasedli odlično 6. mesto. Tudi z napredkom ženske odbojke smo kar zadovoljni. Pri članicah smo se v jeseni 1983. leta, po dvoletnem igranju v I. SOL odločili, da bo bolje zaenkrat še nekaj časa igrati v drugi slovenski ligi, saj so mlade odbojkarice imele za močno prvo ligo le premalo izkušenj. Ta odločitev je bila dobra, saj od takrat kvaliteta te vrste nenehno raste. Vsako leto so se uvrstile v zahodnem delu II. SOL za mesto višje, tako, da so, kot veste, v minulem prvenstvu zasedle že 2. mesto. Seveda smo tudi precej aktivni pri vzgoji najmlajših v osnovnih šolah. Zunaj občine so še kar vidne uspehe dosegli zlasti fantje (pionirji). Na prvenstvu ljubljanskega območaj so bili od 1983. leta dalje, razen lani (3), vedno drugi. Na prvenstvu ljubljan-sko-novomeškega območja pa so se najbolje odrezali leta 1984, ko so premagali prvaka novomeškega območja OŠ Mokronog in zasedli 2. mesto.« Kaj pa pogoji dela? »Pogoji dela so bili, lahko rečem, boljši kot v prejšnjih letih, čeprav bo, prepričan sem, tu z dobro voljo mogoče še narediti precej več. Naši člani (1. moštvo) lahko trenirajo na velikem igrišču, kjer igrajo tudi prvenstvene tekme, samo enkrat tedensko. Morali bi npr. najmanj trikrat, le tako se ne bi počutili več na domačem terenu kot gostje. Pri mladinskih kategorijah bo vedno bolj potrebno prožno prilagajanje terminov glede na njihove šolske obveznosti. Pri šolskih društvih pa bi bilo nujno zagotoviti poleg obstoječih vsaj še po en termin tedensko za pionirke na OŠ Frana Albrehta oziroma po en termin za pionirje na OŠ Toma Brejca. Sicer smo ob velikem varčevanju dosedaj še nekako shajali, zadnje čase pa nam zaradi velike draginje preti, da nam bo že do konca tega leta zmanjkalo za več kot polovico potrebnih sredstev. Tu bodo verjetno nujne radikalne spremembe. Novomeška odbojka, katerih člane, ki igrajo v II. ZOL, so naši fantje v slovenskem polfinalu za jugoslovanski pokal pred kratkim v Kamniku premagali s 3:2, prejme letno 1 staro milijardo din dotacij. Naša dejavnost je celo širša, kot njihova, naša ženska odbojka na višji ravni, razpolagamo pa komaj s četrtino njihovih sredstev. Zelo sem vesel, da so mdklubski odnosi v Kamniku razmeroma dobri, tudi odnosi z ZTKP in SITEKS-om so, mislim, v redu.« Kako stojite s trenerji, funkcionarji? V klubu imamo sedaj aktivnih 10 trenerjev ozrioma vaditeljev, na šolah pa jih je še kakih pet, ki se tudi ukvarjajo z učenjem odbojke. To je nekaj, vendar za doseganje še večjega razmaha odbojke in njene kvalitete, še premalo. Znanje trenerjev bomo morali stalno še izpolnjevati, in si stalno prizadevati za nove mlade moči. Enako je s funkcionarji v klubu. Razmere so res precej boljše kot včasih. Imamo nekaj odličnih moči kot so: Tone Štele, Peter Hribar, Biserka Zabrič, Gorazd Frontini, Aco Jonče-ski, Milan VVindšnurer, Jernej Konci-Ija, Primož Kajzer, Janez Škorjanc, pa Jože Jankovič, Marjan Novak, Grega Hribar in še nekaj jih je, vendar bi jih potrebovali še precej več, da bi laže in bolje delali. Zlasti bi tu želeli več sodelovanja staršev. Zelo smo nazadovali pri domačem sodniškem kadru, kar bo potrebno čimprej nadomestiti.« Kako je vaše socelovanje z Odbojkarsko zvezo Slovenije in območno zvezo? »Dokaj dobro. Drug drugemu si pomagamo. Naša člana Tone Štele in Jernej Koncilja sta še do nedavnega sodelovala v tekmovalni komisiji, Milan VVindšnurer je že nekaj časa član predsedstva OZS, zadolžen za propagando odbojke, bil pa je tudi že vodja reprezentance SRS. Najbolje pa sodelujemo z našimi najboljšimi igralci in igralkami v slovenskih mladinskih in državni reprezentanci. V tem času smo imeli v slovenskih reprezentancah kar 8 fantov in dve odbojkarici, od teh Janeza Slabajno in Grego Hribarja tudi v državni mladinski reprezentanci. Imena, kot so Aleš in Matej Škorjanc, Janez Štele, Jure VVindšnurer. Damijan Rekanovič, Peter Ku-kovič, pa Nives Novak in Melita Sla-bajna, so dokaz, da smo v Kamniku na dobri, pravi poti, zlasti še, ker imamo poleg teh še celo vrsto tudi zelo oziroma enako dobrih odbojka ric in odbojkarjev. Zelo smo se potrudili tudi aprila leta 1984, ko smo v Kamniku imeli na pripravah državno in slovensko mladinsko reprezentanco.« Ste zadovoljni z obveščevanjem o odobjki, pa tudi o drugih športih v Kamniškem občanu? »Pravzaprav da, čeprav bi bilo glede obveščanje o odbojki mogoče z naše lastne strani napraviti nekoliko več. Več naj bi nas pisalo, tudi pogostje, pa čeprav s krajšimi prispevki. Tako bodo članki tudi bolj aktualni. Sicer pa pri člankih o športu sploh pogre-šem konstruktivno kritiko, tudi samokritiko če hočete. Vse preveč je hvale; ob vsakem uspehu bi morali poročati tudi, koliko je bilo npr. vseh udeležencev, kakšen je bil rang tega tekmovanja, če gre za reprezentante republiške in državne, koliko je neka športna zvrst razširjena, koliko ekip ah posameznikov nastopa v državnem ali republiškem merilu v tej panogi. Le tako, zlasti če gre za razmeroma nove, mlade panoge, bralec lahko ugotovi pravo vrednost nekega dosežka in jih med seboj primerja.« Vaše želje in načrti? »Radi bi seveda še bolje delali in tako dosegli še lepše uspehe. Volje nam ne manjka, bomo pa potrebovali še vnaprej vsestransko in precej izdatnejšo pomoč, tako s strani ZTKO kot tudi pri delovnih kolektivih. Nujno bomo morali pošteno obnoviti naša letna igrišča pri kopališču, katera so nam za dobro pripravo za vsakokratni jesenski del, pa tudi za številne rekreativce, čedalje bolj dragocena. V zvezi s tem prosimo vse priskojne, da ukrenejo vse, da se odpelje gramoz in očisti ter uredi zelenica na trikotniku pred temi igrišči. Drugo leto bomo praznovali dva visoka jubileja - 55 let odbojke v Kamniku in 40-letnico OK Kamnik, zato bomo morali vse še toliko lepše urediti. Sicer pa je start letošnje prvenstvene sezone pred vrati. Tako člani kot članice so imeli skupne priprave pod vodstovom trenerjev Kajzerja in Jon češkega, zaradi pomanjkanja sredstev kar doma. Pri prvi ekipi članov so se iz vojske že vrnili Aleš Škorjanc, Pe- ter Hribar in marko Matjan, v JLA pa sta odšla Obolnar in Grega Hribar. Ker so fantje precej igrali poleti na zunanjih igriščih, so že kar v formi, saj so se 14. 9. na republiškem finalu za jugoslovanski pokal v Ljubljani kar dobro upirali obema zvezno ligašema, tako mariborskemu Slav barju 3:0 (15, 9. 4). V prvi slovenski ligi se začno tekme 11.10., ko igrajo naši prvi tekmi doma in to 11.10., s P. Narodni dom in 18. 10. z OK Mi-slinjo. Odbojkarice začno v II. SOL-zahod ligo 11.10. s tekmo v Novem mestu, 18.10. pa igrajo doma z Ok Triglav. II. ekipo moških je sedaj začel trenirati Dare Gole. Tudi oni začno v II. SOL - zahod 11.10. doma z OK Plamenom (Kropa) in 18.10. doma z OK Zelezarjem (Jesenice). Upam, da se bodo naši fantje in dekleta v teh preostalih štirinajstih dneh še dobro pripravili in z dobrimi igrami tudi v bodoče razveseljevali številne ljubitelje odbojke v Kamniku.« MILAN VVINDŠNURER Na vrhu Koralni V organizaciji PD PTT Ljubljana so planinci tega društva 23. avgusta 1986 obiskali tudi DRUGI NAJVIŠJI VRH V JUGOSLAVIJI - KORAB (2764 m), ki leži na meji z Albanijo. Med obiskovalci sta bila tudi dva člana PD Kamnik, ki sta se povzpela na ta vrh in s tem še povečala število osvojenih vrhov. Stane Simšič Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra Kamnik objavlja po sklepu delavskega sveta šole javno licitacijo gostinskega plinskega Štedilnika s štirimi plinskimi gorilniki in plinsko pečico, tip GPŠ 4/1, dimenz. 735x823x860mm, let. 1980, proizvajalec: Kovinostroj - Grosuplje Izklicna cena je 100.000 din Licitacija bo v petek, 10. oktobra 1986, ob 13. uri v prostorih Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra, Kamnik, Novi trg 41/a. Ogled štedilnika je mogoč vsak delavnik od 12. do 14. ure. Štedilnik prodajamo po sistemu »videno-kupljeno«. Kupec lahko odpelje štedilnik takoj po plačilu izklicnega zneska. V ceni ni vračunan prometni davek, ki ga bo ob nakupu moral event. plačati kupec. Industrija pohištva »STOL« Kamnik Komisija za prodajo osnovnih sredstev razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: inv. št. izkl. cena fazonska stružnica (Varaždinka) 648 350.000 stružnica Hempel 508 350.000 čeparka 1942 300.000 čeparka 1875 500.000 štirivretenski vrtalni stroj 3513 500.000 mizni rezkar 2327 250.000 mizni rezkar 1678 250.000 mizni rezkar 304 100.000 mizni rezkar 173 200.000 motorna žaga Stihi, 50 cm 20.000 el. motorna žaga Hamburg 2507 25.000 motorna žaga Dolmar, 55 cm 1341 100.000 bencinsko-plinski viličar OM 4101 150.000 krožna žaga za kovino 5240 150.000 stružnica za kovino 1658 900.000 baterijski viličar Indos, 1000 kg 100.000 revolverska stružnica za kovino 4466 300.000 Ogled osnovnih sredstev za prodajo bo v petek, 3. 10. 1986 od 12. do 13. ure v DO STOL, pri glavnem vhodu. Prodaja bo v ponedeljek, 6.10.1986 ob 8. uri. V izklicni ceni ni obračunan prometni davek. Ob licitaciji se vloži varščina v višini 10% od izklicne cene. Šivalni stroj Bagat, v omarici, ugodno prodam. Tel. 832-065. Hišni svet Zikova 10 išče čistilko. Oglasite se pri Turk od 17. ure dalje. Instruiram kemijo in matematiko za srednje šole in vse osnovnošolske predmete. Tel. 831-625. Najamem garažo (lahko dve) in prostor za občasna dela. Janez Rizman, Zikova 5, Kamnik Lončarsko podjetje Komenda vabi k sodelovanju več kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji Kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo, zaželen pa je končan skrajšan program usmerjenega izobraževanja ustrezne smeri; odslužen vojaški rok; poskusna doba 2 meseca Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi pošljite 15 dni po objavi na gornji naslov. Hmezad Komisija za delovna razmerja TOZD Reja proizvodna delovna organizacij n.suo.o Ijubljana-polje objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge za več delavk in delavcev pri oskrbi perutnine in v sortirnici Jedilnih jajc na perutninski farmi Duplica pri Kamniku Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in tri mesece delovnih izkušenj Poskusno deio traja 3 mesece. Osebni dohodek približno 100.000 din. Ponudbe sprejema kadrovska služba delovne organizacije JATA, Agrokombinatska 84, 61260 Ljubljana-Polje 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. trgovsko podjetje k@čna k