♦ v ' r i J % • i < s? a « ■fP .-f S / V : . ' I ' ' S \ / • . '••• • » :• 1 . > .'•4 .v t« NOVOLETNA POSIAITICA BORCEM GORENJSKEGA ODREDA V znamenju velikih in odločilnih dogodkov vsto- pamo v novo leto. Svoboda, tovariši, se dviga na obzorju novega leta, zmagoslavni pohod Rdeče armade na vzhodu, zavezniške armade v Italiji in skorajšnji iz- bruh druge fronte na zapadu, so zarja novega dne, za katerega je dalo življenje toliko naj- boljših sinov slovenske zemlje, 5e se brani hitlerjanska zver, če bije okrog sebe kot poginjajoČ nestvor. Zato v borbo to- variši, da ji skupno z zavezniki zadamo posled- nji, smrtni sunekl Minula so leta teptanja, ponižanj in trpljenja . Vstaja leto obračuna in maščevanja! Zato ne po- zabimo nedolžne krvi, ki so jo prelili faši- stični krvniki I 17e pozabimo požganih domovi Ne pozabimo ponižanj, ki so nam jih prizadejali Hitlerjevi rabiji! V tem poslednjem letu naše velike in svete bor- )e poznajmo eno samo geslo: Naprej! Maščujmo jpadle brate in oskrunjene domove! Ojeklenimo svoja srca v tej poslednji borbi. Naj nas dviga velika zavest: Sami tremo suženj- ske okove. Svobodni sinovi svobodno zemlje sto- pamo v bodočnost, ki je naša, ker jo bomo zgra- dili sami s svojo borbo in trpljenjem, Naprej tovariši, s podesetorjeno silo v boj za naš končni veliki cilj - za našo svobodo! Štab Gorenjske^ Odreda - 1 - Niko Kova 6 Zgodaj spomladi leta 1919 se je vrnilizruske- ga ujetništva Podlipnik Martin,Precej se je za*" . kasnil in mnogi so ugibali,če ne bo hotel povr- niti. Oče in mati sta umrla med svetovno vojno in dom je oskrbovala in ga uživala sestra s hčerko, Domačiji se je opazilo,da nima gospodarja,ki bi poskrbel za obnavljanje strehe,zidovja,oken in vrat.Martin je bil zdrav fant,visokorasel,kore- njak,ki je že pred svetovno vojno služil pii vo- jakih in hodil na manevre.V začetku svetovne voj- ne je bil mobiliziran.Žtirim letom mirnodobne vojaško službe,je svetovna vojna dodala še pet let,tako,da je Martin slabih deset let nosil vo- jaško suknjo* Fantovski,obložen s skoraj štirimi križi na plečih,se je znašel osamel pod domaČo streho.Čh- til je do dobra svoja leta in zrelost;zato je kmalu stopil za svojo že zdavno izbrano deklino, visokoraslo in krepko šiviljo Katk o. Pomenila sta se potrebne stvari in odločila za "ohcet"« Dan je bil hitro določen,poprosila sta Še priče, o~ pravila in ustregla predpisom cerkvene in svet- ne gosposke ter se popeljala v spremstvu svatov s kočijami k poroki.Hi-hot1Skočili so konji in potegnili voz s tovorom,ki je bil povezan za vse življenje,na ^artinov domJjtara hiša pod lipo je nanovo zaživela.Kmalu je bil pričakan vesel do- godek, kateri 30 je kasneje še ponovil.Leta so •ežala in kmalu sta na prag hiše priplezala dva slada fantička. Ooe ITartin je že tretji gospodar pod to stre- i0,l;i so je preživljal z prevažanjem ljudi in tovorov,na jv ?č k./uhn pa si je prislužil z sapo- ilitvijo pri prevozih na cesti,Obdružinski nre- ži se mu je topilo srce.Dobrovoljen je stopil na merico in rad pogovoril v družbi.Kade. je zasedel ni mogel preko svojih spominov iz dobe ujetništva in marsikaka ruska beseda se ga je za 3talno oprijela.Matjuške Rusijo ni mogelpo- zabiti in je na dolgo pripovedoval o revoluci- ji, delu in kruhu v tej deželi.Vzplamtel je pri mislih na tedanje življenje.Če na so ga obi- skale dnevne težave in so ran bile nevšečne raz- mere tega krive,se je razhudil,z - neponjeuaje ničevo- zaključil svojo pripovedovanje in po- meril korake d orno v«, Tudi gospodarska kriza ga je do dobra zade- la .Mart in, konj in še voz,vsi skupaj so komaj toliko zaslužili kot bi pravično pristojalo o- nemu samemu.Postajal je mrk.Ki-hot,je poganjal svojega konja zraven pa izpljunil svoj - nepo- njemaje ničevo! Fantiča sta mu doma rasla v zdrave £ante. Starejši je že zapregel,naložil in pognal me- sto .očeta.Zadovoljnejše življenje in nekaj u- pov v mlada dva 3e jo zaiskrilo v Martinovi gla- vi. Za zrl se je za fantomski je pametno vodil mesto njega uprego -haraso, ga je pohvalil. Zohrumela je zopet vojna .Martina ni prosaB- tila,še manj pa njegova dva fanta.Vsi so vede- li,da bo razdivjano zlobo treba krotiti s trdo pestjo.To so pa dvignili vsi trije. Miša,starejši sin,je vprogal konja in vozil v breg in dol.Brez uniforme se je spoznal za vojaka in nakladal vseh vrst tovore.I.Ied gramo** zom ali drvmi je prevažal,seda j letake, drugič puške,kar je bilo treba * Zorel je in dozorel.Mar- tinove oči so ga spremljale - zadovoljne in vzpodbujale fanta. Nekoč je Mišo objel gozd.Odtlej Martin ni i- mol miru in stalno so ga vrteli gostapovci in žandarji.Grozili so mu s selitvi jo,zaporom,po- žigom itd.Kič ga ni spravilo iz ravnovesja, TT- kazali so mu,na j gre na Rati^ovec in kliče si- na - namuzal se je in šel.Pričeli so mu ponoči vdirati v hišo in delati preiskave,nastavijali brzostrelko na prsa ter plašili tudi ženo Kak- ko.Slednjič je postalo rartinu dovol j . z manjka- lo ga je domaiNeponjemaje - je zabrur.( ''X v brke vsem Švabom in šel v gozd:;lMiša hara. _ £2oj fant le dela j, bi j, jaz sem s teboj-11 Minevali so meseci brez sledu za Martinom; Tudi drugi sin 3rzi je odpovedal pokorščino tuj- cu, ki ga je hotel v delo drugam in se napotil za bratom in očetom.Čas pa je prinesel spremem- be. Martinovi preganjalci so bili premeščeni, na njihova mesta'pa so prišli ljudje,ki Marti- na niso poznali.Martin se je vrnil na svoj dom in ne oprijel zopet svojega dela.Zapregel je rjav ca in nadaljevala sta prekinjeno prevozniš - tvo.Tudi Miša je medtem bil ujet.Martina je vid- no grizla skrb kaj bo s fantom,ki so ga tišča- li v 33egunjah. Zgodnje poletno jutroyjo zapregel konja v zapravijivČok in peljal Žmaučevega Vinka na po- sta jo. Pogovarjala sta so med potjo o vsem rao- gočen^miiogo pa o Mišu.V okolici mesta sta pri- bližno cb šestih srečala prvi autobua 3 poli- ci jo,kateremu jih So še mnogo sledilo« V" cr*.:r vozu so sedeli tudi civilisti.S prodornim po - gledom je Martin iskal obraz Miae»„Nič ne bora premišljeval o l*1.šu,saj ga niso peljali hkolu. Hi-hotl" 3e jo otre3el zle slutnje. Dan mu je potekal v pričakovanju VJnkovega povratka.Na postaji in v mestu je preganjal čas in povpraševal pri ljudeh,kdo so bili ustre - 1jeni?Letakov še niso izobesili,1judje so mu pa dajali samo nejasne odgovore, 1'otilo ga je po- sebno to,da mu vsi znani izkazujejo pozornost in mu strežejo.Okolnosti so mu stopnjevale skrb in silno težko je pričakoval povratek Vinka s katerin sta se vračala domov,Skozi mesto,sta jo pognala v Sotesko in prve vasi v dolino.Za moč sta dvakrat obstala in si oskrbela malo žgane pijače.Slednjič je rjaveo pritopotal z vozom in potnikoma do ovinka iz katerega so bili naj- bližje vidni postavljeni koli.Martina je vzdi- gnilo in konj je sam obstal:„Če si ti Miša sto- ~ 4 - pil h kolu, Če so te ubili, gorje jira.ITo bon tožil . Le puško bora zgrabil,ko bo prišel mo.^ 5?.s l!* Vinko ga je miril,mu stisnil roko in de jal: rt in, ju- nak je tvoj Miša,živ ali mrtevlPomiri ; j> in ne da j,da bi opazili tvojo žalost.Tega no smejo do- seči.Bol j,če nas bijejo.bolj moramo biti trdni. Miša.tvoj sin,je naš ponos in zgled!" Martin je zadušil solze -„ponjejaaje harašo"je izstisnil iz sebe in potegnil za vajeti.Prešla mu je negoto- vost iri oelo ponos jo vzrastol v njom,ko so je še enkrat ozrl na okrvavele kolo. Nadaljevala sta vož- njo sko^i naslednje vasi v katerih pa je bilo q- paziti že letake z ovokovečcnim imenom njegovega sina I/išo. Predramil se je iz more in v njem so jo obudila narava boroa iz fronte in revolucije.Po- mislil je še,kako bo doma ob srečanju z ženo in vzkliknil t„0 poznam jih,ki so sovražili Klio in mu odvzeli živijenje.Prišel bo Čas,ko bora spet vzel puško in poravnal z njo krivdo,3torjeno mo- jemu sinu!" Tudi kasneje ni bil več potrt.V svojo mis^l na čas obračuna se je zagrizel.Mnogo bolj pa jo za- želel obstanka vsaj drugemu sinu,ki jo tudi žo ne3cce služil v boju za svobodo:MBrzi,pazi so *;... plačati nama je Miša,previdno pa gotovo ravnaj," jej bil 3rzi nopočakan.Skočil je na ogrado in 3repo zrl,kjw najde Si^prn^'? uteho.Dan mu jo bil predolg za čakanje pravo ure -kaj,da bi Čakal meseo ali loto.Oprozujočega pa jo zalezol zele- nec in ga prehitel - življenje su je utrnilo dru- gemu sinu podlipnikovega Martina. Ostala sta Martin in Katka-sama,Da bi tožila, nol^arodu in domovini sta dala najdražjo. Martin jo postavni oče,no kloni.Šesti križ se mu naslanja na pleča,a moči so mu ncokmjene.V spomitn mu sto- pata Miša in Brzi in jima odgovarja:„ Ponjemaje ničevo."Tožbe ni slišati iz njegovih ust,ker ve, da je svoboda.samo z žrtvami pribor jona .Pretehtal jo svoj položaj in ve,da je na domu brez nasledi stva,toda to mu ne moti zavest,da je oče dveh ju- nakov. Tiho motri čas in je prepričan,da bo pb pravem trenutku vzel puško in povelje navdušen o izvršil s „ponjemaje harašo!" PrešelJenka v lagerju Najlepših idealov srca vneta, iskreno vdana sreči domačije in upanje,da kmalu zor zašije; tako so šli - jokala so deklota. "Nesreče varuj Mati te Presvotal Naj mlado sroe svineo ne prebije slepo sovraštvo čustva ne pokrije", mu mati nauke med solze upleta. Pokril jo sneg to težko pot v noči, zabrisal sled njegovega koraka, sled majke solz zabrisal ni pekočih. Nešteto sro zaman re£ltve čaka strašno -preteče kraka vran ponoči, usiplje listje se na grob junaka. Miško Ml Mrnu v Prvič ko sem ga srečal sem ga bil vesel,,Mlad, korajžen fant je bil vnet za vsako stvar,Na niku je bilo.Sami fantje in dekleta iz Loke, on najbolj vesel med njimi,In takega sem videl pov- sod. Vedno vesel,vedno nasmejan,korajžen inprev- daren.Ko smo hodili z Vikom v goro,je s svojim smehom vedno prednjačil,ko sva se smučala,ko smo se zabavali, vedno je bil tak .Pogrešali smo ga, če ga ni bilo med nami,dolgčas nam je bilo ka- dar se zvečer ni prisraejal k nam v vas,In če smo le pol ure posedeli,smo si veliko povedali. Od vseh početkov sem vedel-,da je on eden ti- stih, ki se ne bo pomišljal stopiti v vrste na- ših borcev.Vsakokrat,ko smo s g srečali amo tudi največ govorili o podvigih jiaJih partizanov,Ka- ko se je navduševal nad njimi,ko so vršili ak- cije po Loki,ko so se borili po hribih nad Po- - 6 - 1janami in po Selški dolini.Zmeraj je prineselka- ko novico,katere s;no bili voseli.O vsakem uspehu, so ga naši dosegli v boju z Švabi. UavduŠevaJA smo se,kovali načrte,kako bomo,ko bo napočil ča,j tudi sami krenili v njihove vrste. Hič ni poraišljal,ko je dobil poziv v švabsko vojsko,da ne bi krenil v partizane.Zapustil lp,bra oklevanja domače,se poslovil od očeta.Pripre/1 jen po duhu in po opremi.kot ne vsak,je prevzel takoj ko se je javil v četi najtežje in najodgovornejše službe,Stražari1 jo,hod11 v akcije,vedno prvi med prvimi,nepoznan in nevsiljiv. Ko me je takrat,ko je zapadel prvi sneg zane- sla pot v tale konec;som ga srečal,ne da bi vedel prej,da je tukaj.Razveselil so je on,vesel sem bil jaz ko sen ga srečal prijatelje.Stal je ravno na straži vesten in previden.ITi se dal motiti. Zato sva le par besedi spregovorila in v teh ul. je po- vedal v3o.Ni mu bilo žal peta na katerega je kre- nil in na katerega se je tako temeljito priprav- ljal. To je bilo teden dni pred zadnjo nemško ofen- zivo.Fotem ga nisem več videl,2e v dolini sen pa sliSal.ua je na Pirtovču v borbi padel partizan in d a je to najbrŽe on.Nisem mogol verjet i. Srce se mi je stiskalo ob tej novici,vendar 3em se tola- žil,da morda ni bil on.Poizvedoval sem^.i ao bile tako različno vosti, da 3em še vouno upal.33aj Še- le sem natančno zvedel,da je bil on. Pripovedoval mi je njegov tovariš,ki je bil z njim v zadnjih minutah.Spet je bil na straži,kot tisti prvi dan ko som ga srečal. Vedel je,da je danes njejova služba še odgovornejša kot drugi5,zato je tudi še bolj pazil.Pa je legla megla in v tem so se pri- plazili JTemoi.Zagledal jih je ko so bili že pre- blizu,da bi mogel obvestiti tovariše,temveč se je žrtvoval za nje. Izgrajen partizan borec je stal na straži za- vedajoč se vojaških dolžnosti in pa požrtvovalno- sti,ki mora odlikovati partizana.Hjegovo stražar- sko mesto je bilo zasedeno med ploho svinČenk in ni se skril v sneg,ki bi ga lahko še rešil. Hlad- nokrvno na svojem mestu je zaustavil prvega Svaba, pričol streljati,da opozori tovariše na bližajo- čega sovražnika.Opozoril jih je in žrtvoval sebe« V boju je padel,,♦ Dragi Alija ItonllCot partizan s tražar 3i ob vr»- šitvi svoje dolžnosti padel.Tako mlad.tako poln upanja,tako močan,da bi drugače ne smel še umre- ti.Le boj za svobodo upravičujo tvojo smrt.Nosil si v sobi tolikanj veselja,da si z lahkoto pre- stajal vedno najhujše preizkušnje - tudi razoča- ranja.Seda j počivaš ob vznožju planin-Ratitovca, ki si ga tako srčno ljubil.Cvetoči rodedendron in planiko bodo rasle in cvetele nad tvojim gro- bom. Njih barva bo spominjala na tvojo kri,belina planik pa na čistost idealizma s katerim si bil borbo za svobodo»Prisluškoval boš veselju mladi- ne ,ki bo vriskajoča v svobodi posečala tvoj grob, izkopan v goro.Spavaj sladko v njem,ti sin gore. Prešeljenka v lagorju Tako smo čitali iz knjige svete, ko srečni,zdravi še doma smo bili: mučenci mnogi niso v zemlji gnili, njihovo duše k svetim so prištete. In romali so na grobove svete trohljivosti oteto njih častili, so srečo si življenja izprosili, igubljene duše so bilo otete. Moj sin je padel kot mučenec v gori. Nihče no hodi mu prižigat sveče, pojo mu večno uspavanko bori. ,,Usmili 3og se matere proseče, vsaj enkrat, da običčem grob v gori, nato zatisnom naj oči skeleče." - 8 - glana Kakor mno&o Gorenjcev tako sem budi jaz pri- šel na -DOlenjsko, Tovariš Darko je bil z mgnoj dodeljen v TJčlamo 3rigado Ljubomira Šeroarja.Spo- četka so~nas fTo^enjod .glodali malo ^.ostrgnl^čfcfi, da c!..o p?c. eni lol.nl patrioti,ter tudi ve led -oejga. ker jo je reka^ tovarišev popihalo ;;asaj na renjsl o. Ostali smo večali, zarita j smo prisil na Do- Isnjsko.Silo je pričakovati /olike sp^omonjbe - razpad Italije. Po tri u.ievni borbi na Krvavih poči ah z 'I tali- * jani in belogardist i. katere so ved 13 i .nemški , o- fibirjI-smo stali 3»bbl„v atroju.T-adana je bilo povelja uf.iiVio11 in komandant bataljona je čital nnrelbo oziroma poročilo divizije o poteku teh borb.Bil sem zelo presencčon,ko je bila posebna porivala za Gorenjzc,kateri so se v>do jstvovali v teh iborbah,IT«hoto ml je zdrsnila solsa pc licu.Ifo- to smo poči i 2 dni v lioki vasi in dfcw.ll po- velje zt\ p.' t« - „Kam gre, ,/ janup se apračevalijkakor vedno brez- uspešno.Po večumi hoji se i-stavimo. Tovariš ko- mandant nam pove-da ^r^mo v Grčarice nad wplnveV Izdal je točna navodila z opominom, d a so; plavi dobri bo.? oi in berao ml morali pokarati kaj zna- mo. Obkolili smo vas od vseh strani in utr3i.ll na- še položaje.Past je bila zgrajena-ali treba bo še malo ro^O banja orodno se bodo nasprotniki pre- dali. Tudi oni .so ;iač"jLtili,da neknj ni v redu ter so ob zori poslali z vasi patrole.Prvi naši ra- fali sor zdrdrali,nekaj jih je obležalo,drugi pa so pobegnili poročat o obkolitvi.Plavi so nam za- čeli odgovarjati s streljanjem in borba se je pričela.Istočasno pa so tudi hiteli utrjevati šo- lo, župn^šče in Še neko večjo hišo.Spoznali smo, da bo'treba preoej truda prodno jih uženemo,zla- sti,ker je bilo med njimi bivših jug.ofirjev, ka- - 9 - -teri so se znali boriti«Prepričani, v našo zrna- . go so nismo oplašili. Prvi dan je bila borba bolj na daiaS,a nasled- ijo noč 3mo jih prisilili na umik v njihove trdbe.Parlamentarci so jih pozvali na prodajo,^a -ao izognemo nepotrebnega prelivanja krvi,V odgo- vor so naa pričeli obmetavati s psovkami,tako,da ■smo še belj stisnili pu3ko v roki.Borba se jortf- ttaljevnla vso noč in ves dan.Bilo je 8,3ept. in novica o razpadu Italije nas je navdušila tako,da smo s podvojeno silo začoli „palitilf. ~ Stemnilo so jo»Komandant pošlje: našo četo v vas. da pregled amo hiše, So nismo dobili vseh na- vodil, ko so zasveti plamen sredi vasi in objame "Titomaj.hiŠ ter cerkev z zvonikom,v kateri so ime- li več uij traljezov.Nato ae usuje rafal za rafa- lom iz utrdb,ker so se beli,da jim tudi teh ne bi za2gali.Kr.5n četa krope v vas in zdelo so mi je, kakoor, da vidim v filmu, ko smo preskakovali od hiše do hiše. Ogenj je žarel na V3e strani, samo naše senae so se plazilo naproj mod tinrtvaško pes- mijo miti al jo^ov,Qolo noč je bilo svetlo in vsa'" ko •\-\-undo je počil naš ali sovražni strel. Na t? i so zoppt pozvali na prodajo?češ,da je Itali- ja odgovorili so nam:,,Ali nas mislite ujeti na ko liai&nco?", kajti. oni tega niso vpde- .lt.Opazilo se je,da omahujejo in da samo komopdir ♦ rioče proda je. Zavzeli smo pošto janlco zelo blizu u- trdb v 3J.utnji;da iSci naslednji »dan odločilen,TTa- komanda jo vodela,da se ne bodo predali ter že ob svitu zastavila napad s topovi »To nam je pri- bližalo zmago. Granata za granat o, strel za • stre*- lom je udarjalo ve3 dan.Utrdbe so bilo pretoj zaa? dbjane,kosva z Darkotom menila,da bo juriš odlo- čil zmajo.Mračilo soje in plavi so streljali sa~ tco so iz bojazni prod £ol* mom,dočim je naše top- ništvo imelo tako odlične zadetke,da so nam sr- ca poskakovala v prsj.h od pričakovanja odločitve.- Naenkrat pozove komandant:,,Tovariši, juriš Na 3 bataljon se vzdigne v naskoku proti utrdbam.Vtom trenutku se pokaže skozi lino bela zastava, znak - 10 - preda je.Vendar zavratno iz drugo zgradbe še za- drdra rafal in podre štiri tovariše tile pred znn- go.Ko so videli iz sosednjih utrdb,da je poraz neizbežen, se jo vsa posadka podala. Plavi so pila - ho stopali iz utrdb .prašni in umazani ou ometa. Vedeli so,da so se borili za okupator ja proti na- rod^ »To jim Je ucepljalo strah pred kaznijo ter jih de.13?-0 smešne,ko so stopali eden za drugim "roke kvišku"«^ redek je stopil k nam,češ:,, Na tovariš,govori zame J tSI* po.Wjal šop bankovcev. Nihče izmed nas 3e ni odzval.Nekateri so hiteli zatrjevati,da so zapeljani. Awo so bili vsi v vrsti,okoli dvesto po ste- vilu.se je pričelo zasliševanje.Zvedeli smo, da so jih agenti nabirali po v3ej Sloveniji ,pod pre- tvezo, da 30 bodo borili za novo Jugoslavijo pro- ti okupatorju.Izkazalo se pa je,da 30 bili pla- čanci tujega kapitala,ker je ob vstopu v to ban- do prejel vsak 24000 Lit ter dnevno 100 Lit, iz česar nam je bilo jasno zakaj imajo toliko de- narja. Zvezo z Italijo je tudi orožje italijan- skega porekla pričalo,katerega smo ogromno za- plenili. Slučajno sem spoznal med njimi bivSega oficirja ter mu rekel,zakaj se spuuča vbratomr« rilno vojno.dokazal sem na zaplenjene Italijan' 3ko tanke,vozila in razorožene vojake,ki so 3e pomikali po cesti,rekoč:„Poglej Italija jo pro- padla in vi se še tepete z braxi!"Spoznal je re- snico katero smo jim prejšnji dan sporočili in odgovoril:lfPa sta se još tučemo,kad jo Italija propala?wIIov velik dokaz zvezo z okupatorjem. Poizvedovali smo od njih,čemu 3o imeli toliko o- rožja«Izpovedali so,da so hoteli ravno na dan foraza pričeti po našem vzorcu z mobilizacij ..Na- a zmaga pa je bila še vrednejša zato,ker smo u- jeli več glavnih voditeljev te bande.S tem smo preprečili nevarnost,da bi se razpasel tapcic^t. Veliko veselje je zavladalo med nami in civil- nim prebivalstvom,v zavesti,da se bliža svoboda. Nabrali smo novih pušk,novih mitraljezov ter se dobro opremljeni podali na Primorsko.Padel je 1- talijanski fašizem in ne bo dolgo,ko do tudi rim- ski strt.Tovariši naprej v borbo za zlato svobodo! - 11 - Dvorjan Pozdravljen! Čudil se boš,ko bral boš te vrste, besede ti tuje,črke skrivijene, oh,kako zebe me v prste. Dovolj je,da eden neprostovoljno bori se za to, kar nam prineslo je sužnost in zlo. Bori,za tirana ljudi! Haj grem še jaz v mraz, v bedo ti3očev, ki gazi zmagoslavne vojske jih gnev? Za 3ovraga ne tvegam! Ostal 3em, sredi domaČih bregov, z begom sera rešil se tujih okov.; Krvniku več ne bora služil! ZaSv.obodo, za boljše življenje zdaj bije se b. marsikateri ne bo užil ta napoj, mnog v borbi za pravdo bo strt: SVOBODO NARODU - tfAŽIZOT SMRT! L < «•■•»» «5*t I/ V • l. j i ,f \ + - t m Ar i f r i ff Črt javanje C l^štev./ Povedal je sestri vse zgoraj opisane dogodke in končal z besedami:Hiijuba moja sestra,mnogo sem medtem mislil na vas tam doma.A vedno sem si v svoji sebičnosti,ki je lastna vsakemu človeku,že- lel samo eno,namreč smrt.Želel sem umreti, da bi se izognil bodočemu trpijenju.V svoji,nevem iz kakšnega vzroka porojeni častihl^pnosti,niti ne- vem kakšne vr3te častihlepnost je bila to, da bi -12 - bil med prvimi,ki bi dali življenje za svobodo. Porodilo se mi je to čustvo in me se danes pre- vzema vsega.Zelja Jo življenja se mi porodi samo še v redkih primerih, Lul:rai,,ko se živo spominjam vas tam -.cm,draga sestra in kadar gledam b/ojo ljubo Gorenjsko,ko vsa žari v znaku vzhajajočega sonca.Takrat mi postane vas in domovine,ko bo zo- pet svobodna,v to trdno verujem,žal.Spomin na pretekla leta in kar som že povedaljine še priklty - pa k živijenju.Vse drugo 30 zame tu v enem samem trpljenju puhle fraze. Toda te 3pomine ljubim blazno.In ti draga se- stra me tako živo spominjaš nanje. OdkritO pove- dano ne želim^da me pridp še kdo obiskat.Če ni nikogar, tedaj pozabim na vse tovCe pa samo zaslu- tim drago bitje v bližini,tedaj mi zažare spomi- ni v ^Icoo^či !"*iJJ'e pravi tega mami doma. Vem, njej. bi bilo težko in hudo razumeti in če bi me,bi ji bilo še stokrat huje„Vidiš,zdaj prihaja zopet oni človelc med zvermi.Moral bom nazaj v to hišo trpi jen ja.Ha j ti ne "bo hudo. Jaz sem že na- vajen.Ta hiša je hiša trpljenja 3amo za vas tam zunaj. Tudi za nas je bila, a sedaj smo se temi pri vabili.Za mesec v. n prej veš kako bo,če te no bodo seveda medtem us lili. ziogo« in pozdravi mi vso tam doma!" • « Ko Je odhajal s stražnikom je sestra videla ka- ko mu je počasi polzela solza po liou,kljub temu, da so je temu upiral z vso močjo.Vedela je, da njej noče pokazati,kako hudo mu je ob zavesti,^ se morda zadnjikrat vidita. Tri meseoe je nato čakal v iegunjah smrti. 2e dvakrat Je bila 3estra pri nj»*.vsakikrafc je po- vedal isto in edina sprememba,ki jo je opazila na njem je bila,da je strašno shujšal.Sicer pa je ostal popolnoma isti,kot pri prvem obisku. Enkrat go je obiskala tudi mama.II je j se jo od- kril popolnoma. Ko sta se pomenkovala se ji je na- slonil Ea prsa in milo z jokal.I-iati ga je prema- gala.Ted^j je tudi prvič izrazil upanje,da se bo povrnil vi,iov,pa naj si bo tudi šele po vojni.Da je bil;* uj bol;' tolažba materi,kot resnično nje- govo upanje,se vazuae* * - 13 - Mati je odšla.Tudi on je krenil svojo pot.Ali kljub različnosti potov je oba navdajalo isto čustvo.Grenkoba dolge ali pa morda tudi večne lo- čit ve.Mati je odšla od njega domov,m ?d svoje in on je odšel med svoje.Materini so bili otroci pfc- govi pa tovariši,ki so trpeli najhujše okupator- jevo nasilje. Odšel je naša j za zamrežena okna be- gunjske kaznilnice. Minuli so trije meseci zapora v Begunjah. JTe- ke^a jutra so ga poklicali tisti njegovi proslu- li mučitelji predse. V roke so mu dali nek rdeč pa- pir s pripombo ng) ga pod piše. Premer i ga z očmi in vidi,da piše na njem sledeče podpisani potrjujem, da sem pri komunističnih sabotažnih akcijah so- deloval.Uprl se je,da tega ne bo podpisal,ker se niti malo ne strinja z resnic o. Na ponovno vpra- šanje gestapovoev ali bo podpisal ali ne,je od- govoril ne. Tedaj so ga popadli in odvlekli v bunkar, v ka- terem naj bi ostal toliko časa.da bi bil voljan podpisati. V njem jo ostal tri dni brez vsake hra- no. !?iti vodo mu niso prinesli,pač pa so ga vsaki dan pretepali »Čet jrti dan ga je zlomil o. Spoznal je, da ga čalp isto,pa naj podpiše ali ne. Njegovim sodnikom tak ni šlo za resnioo,ampak,da prizna, kar oni hočejo.Zato je četrti dan soglašal s tem, da podpiše,zavedajoč se,da to njegove usode ne more nikakor spremeniti/Obsodba je bila že pod- pisana,ne da bi vedel kakšna in kedaj. Nekega jutra so ga prišli iskat.Vzeti.'je mo- ral vse kar je imel,veliko ni bilo in oditi znji- mi.Odvlekli so ga pred poslopje kaznilnice, kjer je že čakalo sedem tovarišev,ki jih je čakala i- sta u3oda.raložili so jih na tovorni auto,pri tem njim primemo, z njimi postopali in jih odpeljali naprej v neznano smer.Ustavili so se v Celovcu. Naenkrat dobimo nazaj domov vse njegove stva- ri. Ostalo mu je saracr še perilo,ki ga Je imel na sebi,hlače,suknjič,nogavice in čevlji.Vse drugo tildi najmanjše drobnarije,kakor prazne škatljice otf cigaret, milo in sploh vse malenkost i,ki jihra- bi človek vsak dan,vse so poslali domov.K"er žo dalj časa ni bilo od njega nobenega ^lasu* smo - 14 - -rlslilijda je uiarl ali pa.da so ga ustrelili. Tedaj dobimo njegovo prvo pismo iz Dachaua. frišol je v štirinajsti blok. kamor mu ni3mo sme- li poslati ni$esar,a on je lahko pisal vsakih Šti- rinajst dni in samo domov.Vedeli smo,da ^ ne aomo videli nikdar več,saj so pripovedovali, da Lz Dachaua ni vrnitvo.Pozne je pa smo zvedeli,da se lo dobi som in tja kak revež,ki je prestal tudi Dachau.da pa ni potem več zmožen nikakega resnega dela.Toda prišlo jo še huje.Po presled- ku enega tedna dobimo od njega drugo pisr.»o,v ka- terem je 3poročal,da je prestavljen v najhujši addelek kar jih Dachau ima,v blok petnajst, ko- Aor mu pravtako nismo smeli ničesar poslati.pi- sati pa je smel le vsake tri mesece.Ta oddelek ae jo značilno imenoval 11 Strafkolona11 .Kako se mu je tam godilo smo prav malo zvedeli.Samo toliko ▼oiQo,kolikor mi ja pravil neki tovariš,ki je bil iudi gori.Bil jo tam samo štiri mesece in to v lažjem oddelku kot Tone,pa je prišal domov kot kak okostnjak,v glavo popolnoma rumen in skoro *blojen.Šrata je v vseh štirih mesecih videl dva- ont.Enkrat je osenl takih rovežev sestradanih, -to so komaj stali na nogah,vlačilo vagonka- erem je bilo štiri tone premoga. Videl je ravno; f3ko je brat opešal,a surovi stražniki so pri- stopili in ga pretepali toliko časa,da je vstal in prijel vnovič za delo.Drugič pa ga je videl ▼ bolnici na pregledu.IToge je imel strašno za.-" tokle in vse podplute.V tisti strašni zimifleta 1941 je tako ozebel,da je imel na nogah čez in Scz eno samo rano. Vso zimo je bil oblečen samo v letno perilo a Se in suknjič, da jim v lagerju, fco je še drugje tako pomanjkanje,niso kurili,se razume.Isti izpuščeni je pripomnil še to,da mla- di nemški zdravniki - mazači,preizkuša jo svoje preparate in operacije.ne oziraje se na to ali 3e mu poizkus posreči ali ne.Podcenjevali30 jih torej daleč pod žival.Jesti 30 dobili vsskidru- gi dan,malo tople vode,v kateri je plavalo kako zelje ali repa,kar pri nas požro navadno, praši- či ali pa vržemo na gno j.l;Čudim se" je č "ka- &o to.da je tvoj brat vzdržal v ,rštrafLo^oni"ce- - 15 lih osem dolgih mesecev.Nikogar nisem poznal, ki bi vzdržal preko treh raesecev4Res,čudim se," potem so ga prestavili v drug blok.Pisal je lahko vsakih štirinajst dni in kar je glavno,vsak teden je lahko prejel, *.?iket člo 15 kg.Potem je en- krat pisal :„Sedaj mi jj še kar dobro,tehtam zo- pet 5o kg.Prod kratkim sem jih imel le 1-2.Vzbuja se mi zopet upanje,da so bomo še videli. PARTI ZAITI MORNARJI Večkrat smo že slišali o partizanih mornarjih. Službeno sporočilo TTOV je javilo že v mesecih septembru in oktobra,da so partizani mornarji o- čistili okupatorja otoke Cres ,Krk,Iošinj ,Lastovo in še drugih. Vem,da sto so vi tovariši Miško.Kalenko,Janez, Miha,začudili in vprašali,kaj tudi na morju so že partizani?Saj to ni mogoče,na morju pa partizan^ ste vzkliknili .-Razumemo .gozd, hribi in doline, da tukaj.kjer smo in sc borimo mi.Ali na morju? Na tej ravni površini,gol.i in prazni,kjer se ne mo- ro skriti niti Čolniček.To je nemogoč o. Pa vendar I Zapustimo za trenutek te naše zasnežene hri- be,steze,gozdove,To nase živi ' *nje,saj v mislih to ni tezko.-^opel jimo se pBti ušaku.proti morju in soncu.Saj boste šli vsi z u noj,kaj ne?Vsak si zaželi toploto,posebno v teli zimskih dneh.&sli si razgleda. s vata } ki jo" zdaj vsem tako zaprt« So smo na Plažah nad Sušakom?pred nam", se je razlila lepota,SpuŽ<5amo so in obračamo pogled., na vsq strani. fJn j človek ho ve kaj bi gledal in kam, povsod je toliko lepega f očarljivega., To mor je, vse plnvo in v njem s o koplje toliko otokov, potem te obale ,730 posejano z belimi vasicami, kraj .i .ki sc •cisto cb morju izgubljajo v zelenju.Pa poglejmo Kar po vrsti: pričnemo kar z leve strani/tam, kjer se goli,od burjo izjedeni Velobit,strmo spušča proti obali.Ha vznožju ta lepa Crikvenica,o ka- teri toliko govore .Selca.Novi in bližje proti nam Kral jevica,sa j je skoraj Čisto pod nami.Potem mor- je v njem se koplje ttr pred nami Krk,kako koba- last je in skoraj gol,za njim Rab.slovenski grob, - 16 - Pag in še bolj desno dolgi.grebenasti Cresv3cate- remu se pritiska Lcšinj, oto.1' najboljših in naj- hrabrejŠih mornarjev-pravj ;na svetu,Ci3to na desni pa je Istra z TJčko goro .'.11 lepimi kopališ- či,Poglej zeleno Opatijo,lepo T»oVrano inVolosko. Tu čisto blizu pod nami pa je Reka,naše mesto. Tukaj v tem prostoru so se pripravljali naši partizani-mornar ji za nnpade v mesecu ceptcm'br u in oktobru,tukaj aoltrjcjo 3edaj,:e zberejo na 0- bali pod Velebitom,p.Izvejo,napadojo,so spet vr- nejo po morski poti ali pa krenejo drugam. Stopimo k nj5m,poiščimo jih,saj so naši tova- liši.Poglej tamie v oni mali ribiški vasici ,pra- vi jo, da bodo pripravili ponoči vse.Obrali se bo- do z vseh tttxsni s svojimi ladjicami in čolni,na- to pa krenili na akcij o. Poglej.no, saj bo za nas partizane hribovce kaj zanimivega. Spušča so mrak,noč zajoma vasico,okolico •in hribe v ozadju,v3e skupaj 3e spaja in izgublja v nastopajoči tem .Sedaj js partizanski čas.V mrt- vi vasici je ož.velo,temne sanoe skačejo na ri- biško ladjico vezano v malem nerednem zalivu,ki jo čez dan izgledal tako samoten.Miši"as te roke se Opri jami je jo vezl,odrošu je jo.IJatc .'.grabijo za vesla in odrinejo od kamenja stran do večje glo- bine,Sedaj položijo vesla v ležaje,se vsedojo in že 3e nagibajo krepko roko zdaj naprej,zda j na- zaj * Enakomeren šum morja,kakor šepet se zdi , kadar vesla odrivajo mimo vodno površino.Ladji- ce in čolni drsijo.Sodaj jo se pridružile še ne- ke motorne lad jice/trabakuli/,ki niso krenile či- sto do malega pristana v vasici,da ne bi s šumom povzročile pozornosti;vso mora biti tajno. Pri- bliža?.« so so in sedaj tudi male ladjice in čol- ni hite,da se bodo privezali za njihove knruVzad- nji del ladje/.'"e se vlaki počasi premikajo, kot tajonstvene sence se vlečejo po morju,v tišini, katero moti le rahel šum počasnih motorjev in šum vode.ki 3e vali pred kljuni,vsa peneča. Po parih urah je šum prenehal.Kaj je to? Ko- mandant bataljona se je ogla3il.Čuje se njegov glas,ki ostro zapoveduje svojim komandirjem.Pri- - 17 - praviti je potrebno so enkrat vso akcijo in pre- delati v naglioi še en]: m t ves načrt,da ne bo po- grošk tedaj,ko bi m".biti usodne.Vse je pre- gledano.Čolni in ladjice na vesla morajo odveza- ti,zave3lali bodo proti obali bližnjega otočiča, omogočili bodo motornim ladjicam prihod v malo pristanišče in s .1 1 sne nad en napad vsega bata- ljona na sovražno poato Janko ilr;v rjo svetilnik in signalna postaja z velikim skladiščem hrane in streliva.lodjico in čolni Že drse k obali. Vodi jih izknšen mornar,ki pozna obalo,kot tj. tov^riS Miško svoj rojstni kraj Martinjvrh in loške hri- be. Vsaka skala,vsaka stena;vsak peščeni zalivček, ve kje in kakšen je.Sedajle to ne vidi pa čuti, zato krmari tako,kakor ti.kadar ponoči greš *po stezi.ne vidiš jo pa je ne zgrešiš.že par zave- slajev,še gibov krepkih rok,ki so pripojene ob držala težkih vesel.Dovolj.Čolni so nekaj tre- nutkov brzoli sami,v popolni tišini.Mornarji pa so zgrabili orožje, le dolgi Mate,ki sto ji tam spre- daj na kljunu; je prijel vrv in čaka.Rahel sunek in čolni no plovejo več^asuk^ni so na pesku. Tu smo,Mate se požene naprej, na: vrv in jo pr' ve- že ob bližnje oljčno d oblo, v Vratero so je skoraj zaletel.Tudi ostali mornarji s kljuna Čolnov sto- re tako. Ostali skačejo z arožjem vred in že so razporejeni za borbo na obali. Vsi čolni in ladji- ce leže prazni na mivki,v3ej mehki in isprani od morja. Bližnje pristanišče v mali vasici onkraj hri* ba je v pol ure pripravljeno za sprejem motornih ladjic,ki že hite s svojim tovorom proti njemu. Prislone svoje boke ob kamenito obzidje in udar- na skupina bataljona se iskroa s topom in mino- meti. Pričel je napad na poštojanko.Glej in nebo jo postalo svetlejše,svetilnik že kaže svojo obliko, ki se vzdiguje iznad temnega obzorja.Par strelov s topom in visoki 3tolp se je nagnil.Padel je na bližnjo hišo in se raslotel.Juriš.Sence visokih, koščenih teles brze proti poštojanki.Streljanje, ' vpitje. jcu-iitc« Zaplenjeno lirano in stre- livo nosijo na hrbtih partizani,borci,proti pri- stanu.Hl'co.Xo se bo danilo morajo biti/, ladjice spet v svojih vasicah,nikakor j-j sine sovražnik do- biti skrivališča naših mora?.. , ,s tem bi bilo izgubljeno v3e. Že talca j o motor j i, voda se peni pred kljuni, ki režejo vti love. 1-Iorjo je med tem oživelo,tudi ve- ter je pričel,burja 3o poraja.Zato morajo pohi- teti še bolj.Čolni,ki so vezani na krmah so zjb- ljejo in voda,vsa slana,škropi po ostrih obrazih mornarjev-par:izanov„Nihče se za to ne zmeni. Kc so jo danilo,so motorno ladjice odvezale svoj vlak.Jtfbraar ji-partizani so pograbili spet svoja vesla j vsa mokra in osol jons. .Spet veslajo, roke so krčijo in steguje jo. Ludjice in čolni po- skakujejo t,or hi t o domov v ribiško vasico.£ .»z oas bodo prazni in vezdni zibali svoji lesene trupu *pb oriprostih hišicah,kj>-«r bo le kak starec mor- nar ;podprt 3 p^.:.ico, ogled oval to praznoto in ki- mal z glavfl^kct da .jiu vso tc ni jasno,Sicer pa bo vse mirno. Z inevom jo izginilo tudi življenje v ž j vol o bo v nof-cn spet in spet/dokler ;yi bo iz- ginil bo-rražn:Lk iz lope domovino nas:'1 romarjev z morja,otokov in obaleP Vi d i š Tii £> o, vi tloli srno kra jo in dele naših -o- vnrlšcv parti^fer;)V-m^rnar,lov.Koliko ga imajo 'in kako težkp je, Pa j je to borba s priroelo iaorja?k^ i.a in če s .so/xazrd.koru.Kolxkor je bolj nevarna , toliko j., bolj za hrabre mornarje sladka ir lepa. Mi oa se povrnimo nazaj laod naše tovariše, kjer je naše delo borba prav tako Jožica in napor- na , o e j>ra v d ruga oik*. Poglej tam jo že spe.T -llncii vrh,Rativ >vec .Ko- privi: in naše vasi o o, ta ml e stoji tovariš .Dam- jan a tvojim komandirjem o«te,ali. ga vidiš? prav sed?*jle te jo zapazil 3kli t^ skoči lin ne poza- bi na lep Izlet,ra pur*-j in na tvoje tovariše morn - :r ^ -partizane. Rado o Ouj dolina, klic planino, prebudi se iz težkih sanj. Partizani, na še sile, zadajte tujcu vdar močan. Naj gozd se spremeni v zasede, trdnjave partizanskih src. Strel iz puške naj zadene, prežene tujca od naših vrst« Kaj čujo glas se mitraljeza, naj pesem glasna zadeni, za boj,svobodo domovine« V borbo zdaj Slovenci vsi I Zadajmo zadnji udareo JŠvabom, zapodimo iz naših jih vasi. V boj z vzhodnim našim bratom, naj klic Slovencev se glasil Oj tam, oj tam na sinjem vzhodu, kjer sonce vzhaja mi svetlo, oj tam so bratje mi po rodu, ki z nami se bojujejo. Dnu vi mu potekali mirno brez posebnih doživi jajev. 7, jutra j je šol v službo in se vr- nil zvečer domov,ne da bi tekom dneva kaj po*- sebnega doživel.Vojaške službe oproščen in vodeč se kot inozemeo prost tudi drugih dolž- nosti; kater in so sicer podlegli pripadniki Roicha}bi lahko na ta način mirno preživel vojno vihro in pričakal svobodo. Da,mogel bitMogel bi tako storiti in pu- » V PARTIZANE GR3M i r-c - 20 - stiti,da krvavijo drugi za njega in so borijo za sveto svobodo,Ali on toga ni hotal,Čeprav jo Ko- maj odložil vo jrt.iko ..\..jc.naveličan je d^ r^r^j- nosti,saj jo je nosil skoro tri leta,kot j»-jo- clovanski vojak in dve loti kot nemški vojni u- j otnik,Kl jub temu, da jo komaj zadihal civilno živ- ljenje,po katerem je v ujetništvu tako hrepenel, ni mogel ostati doma.Njegovo srce mu toga ni da- lo. Zaveda se da ga je rodila slovenska mati in v njem bije'sluvonako srca,za Slovenijo in drago mu domovino.Kako naj še čaka doma in gleda ,kako s > borijo in krvavijo bratje in palajo junaki v bor- bi za svobodo.Da bi Še čakal in si skušal ^ itira- ti svojo ves"t s krilatico Mto je Še vso prezgo- daj11 ,kot to mnogi delajo?!Te,nič več. In oaloči se in gro.ITe gano ga tarnanje doma- Čih in solze predragih,kaj bo z njimi naredil o- kupato^vJI jeinu je teptana in zasužnjena domovina več kot solza.matere.On ve,kje je njegovo mesto. Ve,da ga čakajo tam preko Savo tovariši,da bi je- jo skupni boj proti skupnemu sovražniku in ga bo- do bili.dokler ne bo tujoc pregnan in ne zasijo ■ • nee svobode vsom tlačenim.Domovina potrebuje reov in kdaj bolj kot danes.Toga bi se morali z vedati vsi ki 3e Še prikrivajo doma in spijo po drugih hišah in kozolcih,čo Čujejo o mobili- zaciji. Vsi bi morali iti,vt»i in ne samo nekateri,vsi bi se morali z?vedati,dd jih je rodila slovenska mati in da jo troba pregnati tujca z našo zemlja, da se ne bo šopiril po naših dolinah,domači si- novi, pa naj so 3krivajo kot divja zver po temnih gozdovih. i r adialL lU\i . i" :V-f> - 21 - AKCIJE GORENJSKEGA ODREDA Tudi v zadnjem Času so so ediniCv- ".0. dobro izkazalo v borbi proti okupatorju.prizadejali so mu veliko izgube tako ljudeh,kot i aterijalu. IZ dneva v dnn se okupatorjeva moč kilia in tista nepremagljiva sila propada.Tudi naše edinice i- na jo pri tem lep določi, saj mu zada ja jo krepke sun- ke in pomagajo uničevat i nemški vojni stroj. III.četa Gor.Odreda je 2.5.XI.napadla sovražno patrolo v okolici Ccrkelj ter pri tem ubila 1 in ranila 1 Nemca. III.četa G.O. je bila 30.XI.na počitku napa- dena ter je v x>rctinapadu ranila 2 Nemca. hkrati pa osvobodila ujetega tovariša, j inerski vod (t Triglav" je 2.XII.pregnal nam- ško zasedo na mostu v Soteski in pri tem ranil nekaj okupatorskih vojakov. Minerski vod,,Triglav" je 12.XII.ubil v Gorjah nemškega orožnika. I.četa G, o. je 13-XII.ujola 2 nemška vojaka v vasi Svet je. , . IV.četa G.o.je 14«XII.razbila talefonsk na- prave v čuvajnici na postaji Radovljica. , I.Minerski vod je 1.5.XII.miniral progo Jese- nice - Bohinj,Na mino je z:i- la tudi ona velika pod imenom "Dalmacija". Borba svobodoljubnih narodov: .torba podjarmljonih n i rod o v*""s e Irtfopri jujo"" in Siri.Tiko poročajo iz vseh dolov 'Tvropo o številnih* demonstraci jahystew- kah in sabotažnih akcijah.Posebno agilnost ka- žejo partizani v ?ranciji,Italiji in Poljski, da ne omenjamo ruskih partizanov,katerih borba in sabotažna dejanja so prav v zadnjem času zelo ob- sežna in uspešna.V Italiji so postavili partiza- ni skupnega - komandanta. Politična situacija: tYi ^ ; rr- Čeprav zabnjlh 14 dni nismo zabeležili kakšne vočje aktivnosti na politiČn polju,3mo vendar lahko zapazili par dogodkov. . so zelo pomembni in važni za nadaljni potok t,; vojne. Prvi ta dogodek kot odraov Teheransko konfornoe je imenovanje vrhovne komando za zavezniško invazi- jo na zapadu.Vse to kaže izpolnjevanje obvezno- sti, ki so jih zavoznilfci sprejeli na Teheranski konferenci in ki so tičejo Čimprejšnjo zaklju- čitvo te v< jne. Jt-^tem <;e potrjuje upanje vseh pod jarmi jenih na- rodov, da bo enkrat težko pričakovani konec in zaključek te vojne. Drugi dogodek jo bil konfacnoa med predstavniki naše Narodno-Osvobodilne Vojske ter zastopniki zaveznikov. Razpravljalo so je o materiJalni po- moči naši narodni vojnki.Vsa vprašanja so se u- spešno zaključila.Zavezniki so s;;1^an- namestitev kuharice pa pol strani.Zan^semr 3efda bo vaš trud v bodoče pokazal znaten napredek. III.četa je izdelala številko 2."Kovači smo*. Veliko boljša po Vsebini jo ostala v prejšnjem formatu.Prihodnjič na četrtinko pole,Lepo ste so poslovili od padlega tovariša."Vrni se ko bo svo- boda1' je Članek,ki spada v mobilizaoijski čas, 4 kar velja tudi za "TTovo trojko".Toda postali ste vojaki.Spregovorite še o tem.^ova trojka"nam da- je nade na polju borb in kulture.Vaše pesnitve: Dvorjan,Potok,Tomo,so boljše od prejšnjih. Vsak naj še poskuša.Ko ima sestavek naj si ga prebere na glas,da bo slišal,če pesem poje in o Sem go- vori vsebina.Popravi na j,kar je neprimernega in da v Čitanje tovarišu.T-važuje naj pripombe in Še popravija.Pe3nik ni vsak Človek.Talent in mnogo volje mora imeti kdor pesniku je.To je opaziti pri vas treh.Spletajte nove kitiče»Kritike ne jem- ljite, kot bi jo bili samo vi potrebni.Vsi naši časopisi prinašajo pesmi in mislim,da ne grešim Če vašim sestavkom posveča« največjo £a?>njo. Iz - 30 - te naj se uče drugi, ki: pišejo take bile, da bi jih naložil na vile in vrgel tja,kjer bi gnile. Va9"Za smeh in kratek čas" ,kaze,da vam ne manj- ka hudomušnosti." Poskusite se malo ravnati . po smernicah.Prihodnjo številko pa pošljite v štirih izvodih! IV.čete "Glas Jelovoe" ?Je prispel in nosi šte- vilko 4.Napredek je lep.Resni članki so zavzeli častno mesto.Vse kar je za šalo je dobilo svoj prostor.Doživetja partizana,njegove borbe, važne spremembe v svetu,zasledovanje okupatorja nam po- daja vsebina lista.Stašo naj bolj premisli kaj je branja vredno.Tovariš Mali si je nadel veliko na- logo opisovanja Dražgoš.Hvalevredno iToda poprimi se dobro in tovariš kulturnik naj ti pomaga.Draž- goše predstavljajo gorenjske partizane iz prvih borb,kot sijajne borce,jim dajejo legitimacijo za organiziranje slovenske vojske, in ovekoveču jejo na- rod in pokret. Skrbno zberi vse podrobnost i, ker bo iz njih zrastla mnoga pesem in povest.Doma si tam in dober spomin imaš.Potrudi se za natančen opis, v katerem bo ohrr.njen delež partizanov, doma činov, vse soseske,oblastnikov in okupatorskih zveri.Tu- di na slaba zadržanja ne pozabi.Vsaka številka naj ima vsaj 4 strani tvojih izpovedb.-V zabavnem de- lu je številka bogata in tudi smotrna.Tu ni kaj priporočati,le štiri izvode nam pošljite v bodoče. Mineroi nam niso to pot poslali ničesar. Došla poročila pove jo, da se kulturni večeri vr- ši jo.Mnogokrat pa morajo radi vojaške delavnosti edinic odpasti.Ali polagate pažnjo na eventuelfte analfabete,na tov.,ki slabo, bere jo, kulturno delo n. j se vrši tudi v prav majhnem krogu.Glasno či- tanje,razprave so vedno mogoče.Časi fUhrerstva gredo v zaton,raste nova družba mislecev,delavcev in kmetov,ki so vsi izobraženi in spoznavajo na- predeki človečanstva. MALI OGLASI Zamenjamo gtSVO že razbito vojsko,ki vsa razca- pana m utrujena podi za seboj "rdeče armejca", ki komaj požira 3proti raztrgane "tigre",za nove Se čile borce,ki bi 3e drznili postaviti v bran zmagovitemu batjuški.Ponudbe je poslati na PUh- rerjev glavni stan pod "Nujno" • Ifičem veščega pleskarja,ki bi bil zmožen mojo "oejLo" brado in brke prepleakati s takšno"plavo" barvo,ki jo je po potrebi mogoče spremeniti v itle- fco.Ponudbe »prejemajo redakcije vseh ljubljanski h časopisov pod šifro "Leo podRepnik" I38em zdravnika - ranocolnika,ki je zmožen zbra- ti moje možgane,ki so mi pri cvimanju iz Rusije prešli v tistj. del telesa,kjer dobiva hrbet dru- go ime in jih- spraviti na tisto me3to,kakor jih imajo ostali Zemljani.Pomoč je nujna.Plača po gmagi.Dolfe, 1 Ženitbe♦ Zaročila sta se Ftthrer in mična japon- sjca princesa Sieg-fuČ.Poroka bo v prvih mesecih leta 1944 na ruski stopi v "sami jami". Ali 8» veste, da mednarodne zavarovalnioe za le- To nočejo obnoviti življenskega zavarovanja Hitlerju9 tfa Je I.G.Farben odpovedala plavi gardi vse do- bave za leto 1944 in je ta prisiljena na ta na- čin postati brezbarvna, da plavi Kupnik nost sivo brado. Polfe In gtfring .Ti si pa res či3to brez pameti, prav ničesar ne "razumeš o letalski obrambi iHa,tu imaš 1 RM pa si kupi malo možganov,se je hud oval J)olfe na GSringa. Polfe ali bodo zate ali zamo? j j pobaral Goring. I