Predslovansko *sebbrb „zadrugar". Donesek k praslov. socijalnemu sestavu. K. Oš tir, Ljubljana. Okrajšave: A = K. Oštir, Alarodica (Razprave znanstv. društva za hu- manist, vede I). BA = K. Oštir, Beiträge zur alarodischen Sprach- wissenschaft. DAN = K. Oštir, Danuvius-Asamus-Naissus (Arh. za arban. star., jez. i etnologiju II). IP = K. Oštir, Illyro-Pelasgica (Arh. arb. II). IT = K. Oštir, Illyro-Thrakisches (Arh. arb. I). J = K. Oštir, Japodi (Etnolog III). M = K. Oštir, Voridg. Metallnamen in Alteuropa (Arh. arb. IV). jM = K. Oštir, Vorgriech. β&λυ (Natalicium-Schrijnen). PE = K. Oštir, K predslovanski etnologiji Zakarpatja (Etnolog I). SA = K. Oštir, Sumerski izvor abacističnih številčnih imen (Čas XVI). T = K. Oštir, Kleinasiat. Τερμίλαι „die Wölfischen" (Razprave V—VI). Valb. = K. Oštir, Zum Voralbanischen (Arh. arb. IV). VA = K. Oštir, Veneti in Anti (Etnolog II). VZ(f) = K. Oštir, Voridg. (= alarod.) Zahlwörter auf dem Balkan (Fortsetzung) (Arh. arb. II—III). § 1. Radi boljšega razumevanja sledeče razprave na kratko o jezikovnih odnosih na severnem Balkanu in srednji Evropi do Baltika, o čemer več v zgornjih delih passim. Najstarejša plast na tem teritoriju so Staroevropejci, ki so sorodni s Pikto-Liguri, Ibero-Baski, Raeto-Etruski, Predgrki in Staroprednjeazijati (Lyki, Lydi, Kari, Predhetiti etc.). Njihov jezik ni indogermanski, dočim spa- dajo na tem ozemlju še le doseljeni Traki in Ilyro-Veneti k centralnoidg. skupini, kjer sovpadajo labiovelari s palatali v v e I a r e in odkoder g mesto z v slov. ggsb etc. Drugo i d g. plast na istem ozemlju tvorijo istotako doselivši se satamidg. Baltoslovani in Albanci. Z Albanci spajajo navadno Trake in Ilyre, ki so baje tudi Satamindogermani; nikakor ne zanikam mož- nosti, da eksistirajo na severnem Balkanu še drugi satamidg. dijalekti poleg Albancev, vendar ohranjeni besedni zaklad, predvsem osebna in geografska imena, so večjidel predidg. in, v kolikor so idg., jih vsaj deloma prištevajo k centumidg. skupini. 1 2 K. Oštir: Zatorej pomeni „pred-" η. pr. v „predslov." etc. dvoje: a) predslov. = ilyrotrask. η. pr. v idg. *ghans- > ilyrotrask. *g(h)ans- > slov. ggsb „Gans"; b) predslov. = staroevrop. (seveda po ilyrotrask. posredovanju) n. pr. etrušk, *äblon- „Apfel" v Aulun-i&- „Pomona" = staroevrop. *äb(^)l- id. v slov. äblän-, germ. *apl- etc. Različne od teh reliktov so izposojenke kakor let. efms „Affe" iz etrušk. αριμος; poleg tega je mnogokrat nemogoče odločiti, ali je slov., z ilyrotrask. korelatom se krijoča beseda ilyrotrask. relikt na praslov. teritoriju, ali poznejša izposojenka od sosednjih, kulturno višje stoječih Ilyrotrakov, kar velja n. pr. za bersky „Pfirsich" iz lat. persica z ilyr. p- > b- ] 92 in z ilyr. femin. končnico -S mesto lat. -a. § 2. V velikoruščini nahajamo sjäbn sjaben sjäbon, sj'äbrä, dalje dijal. s sj > š šaben šabra „Nachbar, Kamerad, Genosse, Be- kannter, Freund; Bauer, der ein Stück Ackerland bearbeitet und in der Versammlung des Mir-fe Stimme hat"; iz drugih ruskih narečij cf. beloruski sjabn, sjabruk^ „Verwrandter, Bruder; Genosse, Teilnehmer an einer Arbeit", maloruski sjäbra „Gemeindeackerland", sjäbri „die auf sjäbra Anbauenden", sjabro „Nachbar". Z ja- > je- pred palatali, posebno V nenaglašeni poziciji, cf. velikorus. sehen, sehen sehn, sehrä „gemeinschaftliche Arbeit innerhalb des MirTb", pri-sebritb sja — iz česar z metatezo malorus. pryserhyty ša „sich anschmiegen, ein- schmeicheln" —, belorus. sebrb „Kamerad, entfernter Verwandter". Iz staroruskih listin pr. САвр-к! v XII. stoletju, ohranjeno v listini iz XV. stoletja, etc. S o Im sen, KZ XXXVII 596 sq. in Ljapunov, Sbornik otd. rus. jaz. i slov. Akad. Nauk SSSR Cl/3 261, ki navaja tudi rus. dijal. sibra s *sja- > *sje- > *sji- črez *s'a 1. c. 262. Poljsko siabr „Gefährte, Gesellschafter, Mitbruder, Genosse" je najbrže iz ruščine, ker se je razvil ruski ja iz ς, ki bi v poljščini prešel v nosni 'Ч ali 'g. Za prvotni ξ govori po S o 1 m s e n, KZ XXXVII 596 grška izpo- sojenka iz južne slovanščine: οίμβρος v Patrasu, čigar pomen ,,γεωργός, φ δίδομΐν Tohs ayQohq ημών ηρόζ ΰποραν και τό ^ίμιΟν τοϋ ϋπόρον, 'όπως διανείμωμεν ε g ϊοον τήν ΰνγκομιόήν" Mi kl osi ch, Arch. f. slav. Phil. XI 633 se zelo približuje smislu ruskih besed. C. Jireček, Arch. f. slav. Phil. XXII 212 navaja še (in sicer iz Epira, Tesalije; iz otokov Korfu, Leukas in Kefalenija; slednjič iz Peloponeza): οέμπρός, ονμπρός „Teilbauer, Halbpächter", οέμπρα βεμπριά „Teilbauerschaft, Gesell- schaft", αεμπρεύω, 6εμπρώνω „verpachten", ξεοεμπρενω „die Teilbauer- Predslovansko *s^bbrb »zadrugar«. 3 i Schaft, Kompagnie auflösen", kjer pa je μπ = b. Nosni ξ je more- biti ohranjen tudi v Sember, Semberija „ein Teil der Nahija von Zvornik" 1. C, bodisi, da je ta izraz povzet iz starih listin — torej historična pisava in na tej sloneči izgovor? —, ali pa brže s sekundarnim nosnikom napram regularnemu *sebr- v krajevnih imenih Seberovo, Seberovac. Iz prvotnega južnoslov. *s§b(b)r% „poluzakupnik, zadrugar" se je po C. Jirečku, 1. c. in Istor. Srba I 95 razvilo shrv. ce6pb себри ,,εύτελής, zakupnik, seljak" v listinah iz XIV. stoletja St. Novakovič, Arch. f. slav. Phil. IX 521 sq., danes sebar. Shrv. sebar oziroma sekundarno srebar sreber pomeni „plebejus, rusticus, pučanin, kmet, seljak, težak, podložnik vlasteoski", ali ne „rab", o čemer cf. obširno C. Ji reče k, Arch. f. slav. Phil. XXII 211 sq. in Mažuranič, Prinosi za hrv. pravno-povjestni rječnik 1295. Radi shrv. sebar in rus. dijal. sjabem s/'abrä poleg sjabn sjabra — cf. tudi sebrd poleg sjabra — je izhajati najbrže iz praslov. *s§bbr'b' („·" = besedni naglas, „·" in „-" = intonacija) iz *senbir-^ z dolgim e radi rastočega | v shrv. sebar in s končnim naglasom radi novorastoče intonacije v sjaber%. Torej tip *kotbh' v rus. koteh kotla, shrv. kotao kotla, le prashrv. nominativ *sebä'r[i)J se je pod vplivom oblik *seb[b]r- v drugih sklonih nadomestil s *se'bar > sebar, kakor n. pr. rus. svekor, shrv. svekar, slov. sveker napram genet. shrv. svekra, gršk. ΐκυρός; seveda z novorastočim e v *sve'k%rb namesto ^sveki'ri iz *svekiri' napram ohranjeni prvotni rastoči intonaciji v sebar. Prvotni nosni g južnoslovanskega *sφbr'bla > ^sqbr'bla se poleg novogršk. αέμβρος ponavlja tudi v rum. simbrä „societas, communio, commercium, die Gemeinschaft, das Gemeinsame, Vergesellschaft- lichung"; iz rumunščine je prevzeto madžar. cimbora „consortium, pactio, partitio, Vertrag, Gemeinschaft; ein armer Bauer, der sein Stück Zugvieh mit dem eines anderen zusammenspannt; Genosse, Kamerad, Freund, Spießgeselle" Magyar-etymol. szotar 693 sq., kjer se izvaja rum. simbrä iz gršk. ούμβολα „Handelstraktat", dočim smatra Miklosich, Slav. Elem. im Magyar. 53 madž. in rum. besedo za slovansko. § 3. Težava je z baltijskimi refleksi praslov. *sqbbrb. Litavsko sSbras pomeni „Gefährte, bes. Teilnehmer an einem Geschäfte, Hälftner, Kollege, Geselle, Kunde", sebräuti „etwas auf die Hälfte nehmen oder haben, freundschaftlichen Umgang haben". V letščini nahajamo sebrs, säbrs säbris „Nachbar, Kamerad, Mitwirt in demselben Gesinde, Mit- inhaber, Bekannter, Freund, Verwandter" z dolgim e/ä-vokalom poleg 1* 4 K. Oštir: kratkega e v sebrs „Freund, Kamerad, Kunde". Na obliko s krat- kim e se naslanja tudi baltijska izposojenka v fin. seura — komaj iz *sebr- z eu > *ieu > eu kakor n. pr. v fin. dijal. *nieula > neula poleg niekla „Nadel" iz germ.-got. nepla id. etc. — „Gesellschaft, Gefolge", seuralainen „Mitglied einer Gesellschaft, einer Partei, Gefährte", seura- kunta „Gemeinde, Kommune, Kirchspiel", seurata „folgen, begleiten" — iz finščine so izposojene lap. dijal. besede: scervve, sebre „societas" —, estn. söbr „Freund" etc. V. Thomsen, Beröringer mellem de finske og de baltiške Sprog 215 sq. Slednjič se pojavlja v let. dijal. še uo mesto e/a v suobris poleg sub(u)rs = sebrs in sobaris „Bauerhändler in Städten", sohbars „ein Bauerhändler in Pernau", sobars „Mitgesell". Stpr. osebno ime Sambur Trautmann, Altpr. Personenn. 86 je ety- mološko nejasno, zato pride le eventualno v poštev pri določevanju prvotne oblike v baltijščini. Lit. sSbras in let. sebrs, iz česar v let. e > ä-dijalektih säbrs, se smatra za belorusko izposojenko iz снбрЂ črez *s'äbrh, kakor n. pr. kalidos :: колнда etc. Tudi let. sebrs se razlaga v Latviešu valodas vardnica s, v. iz belorus. ce6pb oziroma iz estn. söbr; let. säbrs reflek- tira v dijal, kjer e ne prehaja v ä, morebiti izposojenko iz let. e > ä- dijal. in suobris je po Endzelinu, 1. c. s. v. sebrs, nastalo iz *säbr- in to iz rus. снбрЂ? Let. sub(u)rs in sebrs se izvaja 1. c. s. v. iz estn. söbr; ravnotako sobaris 1. c. s. v. suobars. Na tem mestu nočem ospo- ravati možnost, da je lit.-let. *sebr- izposojeno iz belorus. *säbr- ог\- roma*s'äbr-, vendar mi ta relativno pozna rusko-dijal. izposojitev nikakor ne gre v sklad z dejstvom, da so finske izposojenke iz baltij- ščine starejše kakor germanske besede v finščini in da stavijo stik Finov z Germani v I. stoletje pred Kristusom Wik- lund, Eberts Reallex. III 370. Tudi prarusko *s'äbrb iz *s^bbrb z 'ä mesto ξ, kakor ga še nahajamo v lit. Lenkas < *Lqchh, je za balt. > fin. izposojenke prepozno, brez ozira na e v sebrs, ki je v tako stari dobi z 'ä kvantitativno nezdružljiv. Če je lit.-let. *s#6/--baltijskega izvora in ne izposojenka — fin. seur- je na vsak način neugrofin. beseda, to radi skupine -br--, tedaj je razmerje med *sebr- in *säbr- v let. oblikah, v kolikor nimamo opraviti z let. dijal. e > S, slično od- nosu med predlat. räpa = predlit. rope = predstvn. ruoba „Rübe" in predslov. repa = predstvn. raba iz *reph^. § 4. Kvantitativna diskrepanca v predlat. räpa :: predgršk. ράπνς razloži tudi e e w sebrs :: sebrs, s čimer se še da primerjati: Predlit. akecios „Egge" :: predgerm.-kelt. *oket- v stvn. egida, stkymr. ocet. Predslovansko *5фвгв »zadrugar«. 5 Predgot. meki „Schwert" :: predslov. mečb > mbčb. Predslov. klenn :: klenj'b „Squalius cephalus" Berneker, Etym. Wb. s. V. Predslov. сћгепЂ „Meerrettich" : *chreni > rus. dijal. chrem = slov. hren? Predslov. *к1епЂ „Ahorn" v shrv. kljen :: к1епЂ poleg klbrvb, ka- kor mečb : mbčb, kjer pa razlagajo b tudi iz e pred c v nenagla- šeni poziciji. Predlit. ešketras > eršketras :: predslov. esetrj, „Stör" 1. c. s. v. Predslov. kgdelb :: kgdelja „kodelja" 1. c. s. v. Predslov. elov-bčb „Wachholder" :: predarm. elev-in „Zeder" 1. C. s. v. Predslov. eždžb :: predlit. ežgffs „Kaulbarsch" 1. c. s. v. Predslov. ez-b „jez" :: predlit. eži 1. c. s. v. Predslov. medb „aes" :: iber. *med- v Medu-bric-enses plumbarii etc. M 32. Predslov. železo :: predlit. geležis „Eisen". Predslov. ma-rena < *[w]re[d]n- :: predgršk. *[/]ρεδαν- v tgtvd- fo-gjtoavov id. J 105 „Färberröte", predslov. *ma-rena > rus. marena, če e ne analogično iz e. Predslov. sekyra „Axt" :: sekyra poleg sokyra, h čemur cf. z a 00 u predalb. *sakur- > hekur „Eisen" in s ^ oo ^ predskyt. οάγαρις = predgršk. *6ΰαγνρ- > *6αγορίς v Hesych. Οαγροΐς ,,κοπίς, πέλίκνξ" Μ 37. Preddak. κομηται „Edelinge niederen Ranges" :: predslov. k%metb „(Frei)bauer". Predslov. *vektb „Sache" > češ. vec :: *vektb > stcsl. veštb, pred- germ. *wextiz > got. waihts etc. Morebiti iz *we-ghi- — k we- cf. VA 59 sq. n. pr. *ve-k'bSa „Eichhörnchen" : predrom. *kosja etc. — in *gh[e]t(t)- v predlat. hetta „res minimi pretii", seveda ni izključeno tudi idg. *wškvti- : lat. vox etc. kakor rečb > reč. Predlit. iglius „Eibe" :: egle = predslov. edla „Tanne" J 90. H kvantitativnemu menjavanju :: a" v predslovanščini cf. še PE 2 sq. in VZ 266 sq., kjer je govor o istem pojavu v staroevrop.- staroprednjeazijatskih jezikih; v začetku besede se ä" : a' razlaga tudi s takozvano slov. „Anlautsdehnung". Slednjič seveda ne smemo po- zabiti na idg. ä" : a", kar pa pri zgoraj navedenih, vsaj večjidel neidg. besedah ne pride v poštev. Razlika e :: e v *sebr- :: *sebr- reflektira najbrže predbalt. *se^br- :: *seb^br-; „'" je zlogovna meja, geminata bb je v baltoslovanščini prešla v simpleks b. 6 κ. Oštir: § 5. Η kvalitativni alternaciji # v balt. *säbr- :: *sebr- cf. poleg zgoraj omenjenega räpa :: repa še: Predgršk. μάκων „Mohn" = predslov. mak-b :: predgerm. *mekh^ v stvn. mägo J 107. Predslov. kruša „Birne" z ü'iz äu (shrv. kraška I) :: predlit. kriauše z idu iz eu; tako tudi predslov. tud-jb :: tjud-jb, seveda je možna tudi disimilacija j—j > [j]—·/. Predslov. kuna „Marder" iz *käun- :: predlit. kiaune iz *keun-. Predbalt. *äblm- v let. abuls, lit. obuls „Klee", let. ämals „Klee- anger", ämuls „Klee" poleg *däb- v lit. dobilai :: predslov. *deb/m- v *d^le-telj-, z -et- iz *-ebt- in -ςί- iz *-emt-, v shrv. detelina dfetelina etc. Berneker, s. v. dqteh; k J-■» ' > Ö v *dä''blm- :: *ä''b/m- cf. obširno T 198 sqq. Pr. eventualno še *Š/em- v let. ämuls „Mistel", slov. omela = lit. ämalas :: lit. emalas (emalas?), stpr. emelno. Predgršk. *knäk- „gelb" v κνακός κνηκός ,,ά' un jaune de car- thame, roux, fauve", κνηκος „safran bätard ou carthame" :: predslov. *knek-t- > knei% „Sumpfdotterblume etc.". Predbalt. *abžd(r)u- v stpr. wobsdus „Dachs" (i oo š) let. äpsis, lit. obsrüs :: predslov. *ebzdu- > *ebzdw- > ezvb z regularnim -dv- > -V-. Predslov. *nad'br- v stcsl, nadragy „feminalia" :: *ned%ro > nedro in, radi *чљп-пМђго > *v'bnedro, tudi edro „Busen, (Mutter)schoß", predgršk. *nedu[rj- v νηόύς „Bauch, Unterleib". Predslov. Danapris Danasiris, če je drugi α dolg :: ^D^nepr-, ^D^inestr-. Predslov. *aräis- > oreckb „Nuß" v shrv. örah etc. :: predbalt. *re/s- > lit. riešas. Predslov. *bält- > shrv. blato „See, Kot" etc. {b » p) predrom. *palta „Schlamm, Sumpf" REW 6177 {t oo s) predlat. *pals-ad- > *pal- lud- > palud- in predgršk. *παλα-κ- > πάακος, predrom. (iber.) *balsa „Pfütze« REW 917 :: ilyr. Pelso „Blatno jezero". Predgršk. *käph- v καφάν > κηφήν „bourdon, frelon" :: predslov. *keph- > čapb „Biene" in s oo ö M 6 ter e :: α predlat. apis „Biene". Predbaltoslov. *kärw- „Kuh" ν lit. kärve, shrv. kräva :: predvenet. *kerw- > ceva; k /· > ' > 0 v *kerw- > ceva cf. VZ 274. Predbalt. *wläag- „Bernstein" > lit. langas „Fenster" :: (iü oo τη Τ 190) etrušk. *malšng-n- „Bernstein" > (ma)lena „speculum" poleg *mäleag-str- (cf. predstpr. lanxto „Fenster") > maltstria „speculum" M 52. Predslovansko '*s§bbrh »zadrugar«. 7 Predslov. *'mä- v ma-cesn-b „Lärchenbaum" etc., če iz *mä- :: *me- V me-sto < *me-gst- v predtrašk. gest-i- „locus" J 102 sq., 109. Predtrašk. * pandi neag- „Silber" — k nd:: (n)n cf. ilyr. Blandona :: Βλανωνα — ν predmaked. *pän[e]ag- > Παγγ-αΙυν „maked.-thrak. Gebirge mit Gold- und Silber gruben" = predgerm. *pändei3g- > *panding- V stvn. pfenting pfenning „denarius" :: predslov. *pen(n)eag- > pen§gb Μ 23; -en- se razlaga tudi iz -g/г-, če je slov. nazaliza- cija starejša kakor nn > n. Predslov. sanb „draco", iz česar radi oblike sani sani „Schlitten" :: *predtrašk. ali *predskyt. > Hesych. αηνίκη ,,ατροχος 'άμαξα. καΐ TO τετράπονν ζφον, ααύρα παραπλήΰιον. καΐ ζωον πολύπονν, δμοιον τοις κατοικιδίοις ονοις; običajno se smatra 6ηνίκη za slov. izposojenko, vendar se pri tem pušča vnemar ä > e. Predbaltoslov. *tušš-ant- „1000" — šš radi š > h v balt. > fin. *tuhanti > tuhansi; -s- v germ. *pusund- iz -šš- po м — v lit. tükstantis = let. tükstuots = slov. tysQtjt > shrv. usača :: Hušš-ent- v stcsl. ty- s§šta s šš > s napram š > ch. Predgršk.> καρύς(ί),κηρύς „Wachs" = predlet. käre „Wabe", predlit. korys :: predlat. cera ? Popolnoma sigurno je ä :: e samo v slučajih kakor räpa :: repa, ker baltoslov. ä :: e reflektira tudi idg. ö :: e, vendar ne pride pri zgoraj navedenih besedah, če so neidg., ta alternacija v poštev. Idg. ä :: e je dvomljivo Güntert, IF XXXVII 85 sq. Zelo razširjeno je menjavanje Š :: e v staroevrop.-staromaloazijatskih jezikih; tako v predslov. Danapr- Danastr- :: *ОЂперг- *D'bnestr-; v predtraščini Μά- όακος :: Μήδοκος, -dava :: -deva etc. IT 80 sqq.; v ilyrscini Brattia :: Brettia etc. J 90; v etruščini in maloazijatščini dan :: denar, -at- :: -Г}т- etc. 1. C. 88, ΒΑ § 371б, vsled česar gršk.-dijal. a > η w μάτηρ > μήτηρ. Morebiti je tudi baltijska končnica -[j]e napram idg. -jale radi svoje izvanredne razširjenosti povzročena po traškem -S :: -e idg.-ä-debel; n. pr. trašk. *^eunä/e > \e\.zaünale :: *käunä > slow. kuna. K α :: e v predbaltoslov. pr. še: Predlat. aper :: predlet. v-epris = predslov. veprb VA 67. Predstpr. assanis, predgot. asans :: predslov. esenb „Herbst", etrušk. *esn- > esia „Ariadne < Göttin des Herbstes" T 221. Predslov. Svarogii :: predtrako-skyt. Σονρεγ-έ&ης iz *SwöraJeg- Valb. 101. Predslov. korvajb „Art Brot" :: predgal. cervisia „eine Art Bier" iz *käierw- „Gerste oder Weizen« BA § 69. Predlit. sulidäbras „Silber" :: predslov. swebro M 22. 8 K. Oštir: Predslov. smork- :: sme/brk „abietineae" J 98 etc. Po mojem mnenju je alternacija 3 :: e posledica podaljšanja (pod naglasom?) in iz tega sledeče palatalizacije a-vokala. Her- big, Kleinasiat.-etrusk. Namengl. 30 razlaga ta pojav deloma z vo- kalno harmonijo n. pr.: lyk. Αλέξανδρος > Alakssantra, se ladi > sa ladi ,,καΙ rf/ γυναικί" etc.; tudi v predbalt. *säbfijr- > *s§b[ijr--cf. г v predslov. *s§bbrb — stoji morebiti Š mesto ä radi sledečega i. § 6. Predbalt. *säbr- :: *sebr- izhaja najbrže iz *salšnb[i]r- — k nI m :: O cf. spodaj § 12 —, to radi predslov. *senbir- > *s§bbr'b; dalje morebiti radi let. dijal. suobris z uo < an v tautosylabicni poziciji, seveda le, če je ta oblika izposojena iz let. dijal. z ohranjenim uo, sicer je izhajati iz *säbr- z dijal. ä > uo. Nejasno je tudi let. suobars, suobanba (uo < an ali S?); to že samo po sebi nesigurno pralet. *sSnbr- bi se dalo podpreti s stpr. Sambur le, če bi bila dokazana sorodnost z praslov. *s^bbr'b. Poleg let. oblik z elä in uo se omenja še sub(u)rs, ki je baje izposojeno iz estn. söbr; seveda le, če u sub- stituira labijalni palatal δ iz prafin. e v *setr- iz balt. *sebr-, h čemur V. Thomsen, Beröringer 100 cf. V Latviešu valodas vardnica s. v. sümbri se navaja celo oblika z m sumbri „Nachbarn"; nazal je bržkone sekundaren. Iz zgoraj navedenih oblik se da rekonstruirati praslov. *senbir- (> *s^bbrb) in eventualno prabalt. *sšlab[i]r- — *sänbir- oziroma *sänbur- z baltoslov. i :: u iz e " o, če je ta beseda idg., je dvom- ljivo ! —, če ni baltska skupina slov. porekla, kakor se običajno misli — seveda brez ozira na to, da ni pri V. Thomsen, 1. c. 156 sqq. skoraj- da nobene finske izposojenke iz balt., ki bi bila izposojena iz slov. —, in če je izpal -i- v *se/äbr-, k čemur cf. let. auns „Schafbock" poleg avins etc. Endzelin, Lett. Gr. 46, lit. avilys poleg aulys „Bienen- stock". Radi fin. *seSr- > seur- je izpad zVu-samoglasnika že prabalt., če že ne predbalt. § 7. Miklosich, EW 297 izvaja sjabn iz finščine. Fin. seur-, iz *sebr- = estn. söbr etc., je po običajnem mnenju izposojeno iz balt. *sebr- in to iz sjabr-b ali estn. söbr; torej odrivajo to besedo iz jezika v jezik in nikjer nima priznane domovinske pravice. Južnoslov. sebrh veže I. c. s. v. Miklosich vprašaje s Σάβειροι ,,ε&νος ούννικόν". Radi prvotnega *s§bbr'b — cf. novogršk. οέμβρος — je že glasoslovno vez s Σάβειροι dvomljiva in Miklosich sam izvaja v Slav. Elem. i. Magy. 53 rus. s/abrb in rum. simbrä iz ^s^br-b. Zelo staro je spajanje slov. *sebr%, pravzaprav *s§bbr-b, z germ. *seS/- „Sippe" v got. sibja, ags. -sibb, sts. sibbia, stvn. sippea sippa — Predslovansko *s§bbn »zadrugar«. 9 stind. sabhä odpade, ker pomeni „coUoquium > concilium" in ker je sestavljeno iz *sa-bhä „Zusammen-sprechen" — Bezzenberger, A-Reihe d. got. Spr. 26 in slednjič So Imsen, KZ XXXVII 593, ki stavi semkaj tudi *Sebh-r- > *sbbr% > *sbrb'b „Sohn" v rus. pä-serb^ „Stiefsohn", polj. pa-sierb; vendar je *sbrb'b „Sohn" vsekakor bližje *οιρβ- V Hesych. ΰιρβαίονον ,,βρίφος από ξένης ίνηνεγμένον y.al πΐπραίγ]· μίνον" ΡΕ 9. Tudi Σπόροι, baje iz *Sbbn (iz česar *sbrb'b > Sbrb-b „Srb"?) + οποράζ, je preslab dokaz za -br- > -rb- na p r a slovanskih tleh. Nosnik in r-sufiks v *s^bbr'b je po [Petersson, Studien über die idg. Heteroklisie 71] kontaminacija iz prvotnega *sebh-er : *sebh-n-es > *sembhnes. Tudi dolžina e v *senbir- > shrv. sebar bi se dala pri- merjati dolgemu e v germ. Suebi, ki je kakor *sebh- izvedeno iz idg. *s(w)e- „suus" Walde-Pokorny, Vgl. Wb. II 456; reducijska stopnja *su-bh- V stpr. subs „eigen" spominja na let. subfujrs. Rozwadowski, Sbornik otdel. rus. jaz. i slov. Akad. Nauk SSSR CI/3 361 misli, da je rus. sjaber% etc. izposojeno iz germ. *Xim- bra- V Cimbri-Κίμβροι in da je germ. *ximbra- iz *xim-ra- < *kim-ro- sorodno s slov. sembja, let. säime „Familie, Gesinde". Naravnost s sembja veže *s^bbr'b črez *sem-b-r% Ljapunov I. c. 261. Brück- ner, Stow. etym. 487 izvaja *s§bbr'b iz idg. *sem- „cum", slov. sq- in opozarja glede -o-končnice na stpr. Sambi. V Magyar etymologiai szotar s. v. cimbora 694 se razlaga rum. simbrä = novogršk. αέμβροξ = južnoslov. *s^bfbjra/'h iz gršk. ούμβολα „Handelstraktat"; če pomislimo na rimskega caupo „Krämer", ki je preplavil germanske in slovanske dežele — glej slov. kupiti in got. kaupOn; iz germ. je prevzeto fin. kauppa „mercatura" —, ni ta razlaga nikakor preneverjetna, vendar mi je potek: „gršk. ΰνμβολα > rum. simbrä > slov. *s§bra/% > lit. sšbras, let. sebrs > fin. seur-" kočljiv iz dveh razlogov: a) ni nobene druge praslov. izposojenke iz rumunščine — vulgarnolat. *symbola radi še le rum. -/- > -r- ni- kakor ne more biti izhodna točka! —; b) pomenski prehod od trgov- skega „Handelstraktat" do kmetijskega „Teilnehmer an der Wirt- schaft" v *s§bbrb je precej prisiljen. Predvsem pa ni s to razlago v skladu dejstvo, da je slov. '*s§bbr'b najbrže sorodno s trašk. ζιβνρ-&-ίόες, o čemer takoj spodaj, in da je torej njegova eksistenca zagotovljena dolgo pred pojavom rumunskega jezika. § 8. Hesych. navaja pod Ζιβν.&ίόες sledečo gloso: ζιβυ.-θ-ίδες' ai ΘραΟϋαι, Θρακ.ες γνήαιοι. Med v in & v ζιβν.&ίδες stoji pokvarjena črka, ki se je mogla v očigled predstoječega ζιβύννια in sledečega ζίγγος glasiti ρ, torej: ζιβνρ&ίδες — cf. tudi z ζιβνρ-&-ίδες sorodno 10 κ. Oštir: ΖΙι]βΐρ-&ιοΰρδος ν § 16 —, čigar ζιβνρ- ni daleč od slov. *s^bbrb. Predno obravnavam pomenski odnos med '*зфђГЂ in ζιβνρ&ίδις, par besed o fonetični razliki med praslov. *sqbbrb iz *senbir- in trašk, *ζιβνρ- v ζιβνρ9ίδες. K s- 00 z- v *s§bbn :: ζιβνρ- cf. predbaltoslov. s- :: z- v sle- dečih slučajih: Predlet. säbrs s(t)umbrs „Auerochse" :: predslov. zgbn, „bos ju- batus"; z uiz-prefiksom cf. predgršk. fia> Ίώ "Ιων „*juvenca" iz *wi-sö(n) in stpr. Tvi-ssambrs „bos primigenius" etc. VA 69. Predslov. *kešul- > *čech%h „velamen" :: *kužul- > *k'bz^lo id. Berneker, Etym. Wb. s. v. čechh; k e » u cf. T 193. Predlet. äpsis „Dachs", predlit. obsrüs :: predstpr. wobsdus {sd = zd), predslov. *ebzdw- > *ezdv-'b > ez'trb, v kolikor nimamo opravka s šd > žd. Predlit. slesnas „Knöchel" :: predslov. glezbm; nesigurno, ker tudi idg. -s- prehaja v slov. -z- Zupitza, KZ XXXVII 397 sq., vendar spominja g- :: s- na predslov. kЂrga „Art Gefäß" poleg *k'hrk- v k'brcag^, „Krug", k'brcbma „Krug = Schenke" oo predgerm. *krus[s]- > Krause etc. M 50, torej ni izključeno tudi predbaltoslov. menja- vanje nezvenečega s z zvenečim z. Predskyt. Άνάχαραις „skyth. Philosoph" iz *άνα[ρ]-χαρ6ις ζ r-r > 0-r — cf. predskyt. ΙΙνορ ,,νονς" — :: predslov. gorazd'b „pe- ritus"; praoblika *khardts- oo *g(h)aräzd- s k(h) oo g(h) kakor predslov. k/chrusa :: gruša „Birne" in ts svn. kursina „Pelzrock" :: predslov. k'brzbno; seveda če z ne na slov. tleh iz s radi r in n. Najbrže s k g (kakor ki gruša!) k predtrašk. *gers- > *dze/lr- v ζείρα „εΙδος χιτ&νος" z rs > r, o čemer drugje več. Predgršk. *λα[α]αρ- > ä-λάρα (α :: e) predslov. les-ka „Hasel-" :: predslov. loza „Reis, Rute" = lit. laza poleg laz-da „Hasel", kjer je mogoče tudi sd > zd; obširneje o teh besedah drugje. Predslov. mostb = predgerm. *mast- :: predidg. dial. *mazd- v lat. *mäd- > malus, nir. maide J 106. Predgerm.-slov. *phast- v slov. posH = germ. *fast- „Fasten" :: predital. *phazdj- > *fazdj- > lat. dijal. ^hädj- > *(h)äjj- v j-äjunus (z Predslovansko *зфђП »zadrugar«. 11 J- radi -Jj- v sledečem zlogu!) > jejunus; k /- > (h)- cf. fasena (: [f]sa- bulum) > arena. Predlet. sence „Muschel" :: zence; k predgršk. αίμιλος ,,κοχλίας" Hesych., *ααμ- „Stein" ν Hes. Οαμώΰι,] ,,κεραυνώΰι/' etc. Τ 193 ζ let. mk > 1зк. § 9. Iz (p r e d) t r a š č i η e cf. k s- :: z-, v kolikor ni gršk. 6- : ζ- le približni znak traških s-/z-spirantov oziroma s-/z-afrikat, sledeče: Predtrašk. Σάλμοξις :: Ζάλμοξις ,,Κρόνος" = Ζάμολξις iz Ζάλμολ-ξ·ι-ς „*Erdgott" in *ζαλμολ· „Erde" k predgršk. *Σελμελ- > Σεμέλη „Erd- göttin". Predtrašk. Αύλού-αελμις ·.: Αύλού-ζελμις. Kar. τουααύλοι „Pygmäen" :: predtrašk. κά-ττουζοι id. s tt iz po naglašenem vokalu; h ka- (kakor predslov. ka-, ko-, če- etc.) cf. M 32 z literaturo. Predtrašk. *us- „Hund" v dak. u s a-žila „Hundszunge" :: pred- slov. *öz/- v v-yž-bh „Hund". Kar. *sü(r)än- ,,βαβιλεύς" v Σονάγ-γελα „*Königsgrab" (s » th in u 00 ег) Θεάγ-γελα id. — -γελα = etrušk. cela „cella" — (' oo ,- M 8, T 184) predgršk. τύραννος = etrušk. Turan „Aphrodite" :: predmaked. Ζειρήνη id. Isti *su(r)- ,,αναξ" (cf. maloazijat. z u oo a Σάρος ,,Κοίρανος") v preddak. ζονονΰτη(ρ) :: zyred ,,άνακτόριος = Feldbeifuß" s -str- kakor τονκάβτρα :: tyky. Predgršk. *α(;ζρό- „weiß" ν ααψό-δελος „albOcus" :: predtrašk.? *ζβ- v ζβίχ ,,λενκόν" — Hesych. navaja ζαβϊχ[ —, če ne iz *sbh- > *zbh-; k *soplb(h)- „albus" cf. obširno M 22 ter ilyr. *sabh- „weiß > Weizen" v sabaja „Art Weizenbier" in z b(h) cc m T 190 predgršk. 6εμί-δ-αλις = predlat. simila „feinstes Weizenmehl" iz *ssšm- „albus". Preddak. Germi-sara :: Γερμί-ζερα „Warmbad"; *germ- < *garm- = idg. *g"horm- „warm", *sar- spada k steurop. *saV- v rečnih imenih, o čemer obširno v BA § 242, DAN 349. Predtrašk. Βόαις :: Zεbς Βόζιος na novcu iz mesta Hierapolis? Predtrašk. -ΰαρ- *„Kind" (kakor predslov. sbr-b-b „Sohn") v Βελι- ΰάριος, Κομο-ΰαρύη IT 114 :: -ζερ- ν Βρινκα-ζέρης etc. Predtrašk. -sen- v Μονκα-αένη :: -ζεν- v Αύλον-ζένης etc.; *-5ел- k predgršk. *i-sn- v Ινις „enfant" ζ i- Τ 245 sq.? Predtrašk. -suc- v Dentu-sucu „Tochter des Scerulo" :: Таи- zic-; k etrušk. έβχ- „filia". Trašk. ζειπντης ζειποίτης ,,νπερχύτης, περιχντης" k slov. s^pati, sypati „fundere", če je ει = ü, sicer k stind. kšipati „wirft" s s- > z- ? 12 K. Oštir: Predgršk. 6άπι&ος ,,&ναία", οπ-ίνο-ω etc. Τ 238, J 110 :: (# oo e > trašk. e > t) predtrašk. Ζείπας Zipa v bilingvi &υαια6ταϊ жερl ιερέα Ποπίλιον Ζείπα = cultores sub sacerdote Popilio Zipa. *Predtrašk. > maked. αλιζα „Baum λεύκη" spada s -s- > -z- k staroevrop. *alis- „Erle", o čemer BA § 13 in slednjič J 108 cf. Predtrašk. Ό-δρύααι :: Druzi-para etc. Preddak. Sarmi-ze-get-usa „Hauptstadt in Dakien" {*-get- iz *-gat- k γίτβί) najbrže s s iz k(h) pred I in z g > a radi predslov. čerm-b „Zelt" (k'χ> kh in e a) сИоггпђ „Haus", vendar tudi ta sekun- darni s- prehaja v z-, cf. Ζερμιζεγέϋ-ονααΚ Preddak. -βοΰτ- „tragen" (v dak. ταρα-βοοτεΐξ ,,πιλο-φύροi) = predgršk. βαΰτάζω id. = predlat. basterna „Sänfte" odgovarja *ba/ozd-, ohranjeno le v predlat. *bazdj- > *bädj- > *bäjj- > bajulus „Last- träger". Predlat. satura „eine Fruchtschüssel" morebiti = predtrašk. ζετραία ,,χύτρα"; seveda je glede satura običajna razlaga (: lat. satur „satt") verjetnejša. Hitreje z e < i (cf. Jo ki, Eberts Reallex. s. v. Thraker 286) k predgršk. οίττνβος „ecuelle de terre" in eventualno predlat. situla „Eimer, Trog", ki pa brže k smum, lit. si-le etc., tako da se glasi praoblika ali *ssit-r-, ali pa *si-tr-. Predfrygotrask. ΣαβΙνάζιος vežejo z maloazijat. Σαβ/νατρα etc., kjer nahajamo od istega korena tudi Ζαβηλος. Predtrašk. *-sÜr- v Καρά-6ονρα etc. :: *-zur- v Κουρτον-ζονρα. Predtrašk. Γάΰωρος :: Γάζωρος. Predtrašk. Tiristis :: *(Tirizd-? >) Τίριζις kakor predlit. s/umims :: predslov. zgbr-b. Predtrašk. reka Άρζος sigurno z z :: s k ilyr. (Histria) Arsia „reka" — iz *är[t]s- radi ilyr. > shrv. Risan : 'Ρίζων — in dalje h kar. Κυβ-εραος „reka", Αρα- :: Αρζ- Sun d wall, ENL 77 sq.; ravno- tako Bersovia (: gornjeital. rečno ime Bersula, kjer je idg. *bherg- > *bherz- neverjetno) :: Berzobim. Nesigurno je, če pripada dak. ζΐ]να „Schierling" k lat. sanies „verdorbenes Blut, Geifer, Gift" s trašk. a > I. Isto velja za pred- trašk. αανάπη ,,ή πίνουαα πλεΐατον οίνον" :: kilik. ζιγγόω „drink", če iz *se/i- :: *sin- kakor v Σινώπη, kar vežejo s ΰανάπη. ' Seveda je možno v tem slučaju ravnotako tudi predtrašk. ^ 00 ^ IT 92 — o čemer še Jokl, Eberts Reallex. s. v. Thraker 289 cf. — in dalje *ke- :: *ge- > *se- :: *ze- > *sa- :: *za-, torej najprej menja- vanje tenuis :: medija in nato palatalizacija. Predslovansko *зфвп, »zadrugar«. 13 § 10. Isto menjavanje s(s) <χ> z(z), oziroma s(s) > z(z) ali z(z) > s(s), nahajamo v ilyr. in p red ilyr. materijalu: οιβύνη :: ζιβύνη „Art Speer", Senta :: Ζίντα, Das(s)ius :; Dazas, Pasini :: Pazinates, Maeseius :: ΛΙαιζαιοι etc. J 92; nadalje v predgrščini: αικονα > Οικνα „concombre, citrouille" :: ζακν·ν9·ΐδες ζεκελτίδες ,,κολοκύνται", οάλος „agitation (du sol, des flots)" :: ζάλη „tempete sur mer", Σαγν&ίνας :: Ζάκννϋ-ος Fiesel, Namen griech. Myth. 60. Posebno pogosta je ta alternacija v starih maloazijatskih dijalektih: Σαβαλος :: Ζαβηλος. — Σωβαλα :: Ζοβαλιων. — Σα :: Ζας. — Σεμεα :: Σαδα-ζεμις. — Σονειμος :; Ζο/αμνς. — Аабод :: Ααης :: Αζων. — /ίααων :: Ααζας. — ΑρΟας :: Αρζανος. — Μονο-γι6(6)α :: Γιοζηνος. — Κοΰεις :: Κοζα-. — Μαΰοκα :: Μαζακα. — ΜουΟα :: Μουζηνος etc. Sund- wall, ENL Index, s. vv. Lenizacija (> zvenečnost) s(s) > z(z) je najbrže povzročena po nenaglašenosti ali slabi naglašenosti predidočega vokala, posebno v sestavljenkah n. pr.: Σπα- :: Κακα-Οβος, Каба :: -καζοξ, Σοα :: -ζοας etc. IT 78, 94, tako da s- :: z- v predslov. *s§bbn :: predtrašk. *ζιβυρ- nikakor ni nerazložljivo, brez ozira na to, da je ζ- morebiti le aproksimativni izraz za trašk. (t)s-. § 11. Glede f v predtrašk, *ζιβνρ- :: e v en predslovanskega *зфвп> (k dolgemu e cf. -e- v shrv. sebar iz -en-) in eventualno v predlit. sibras poleg ä v predlet. säbrs cf. traško zoževanje e-vo- kala v e > f v vzgledih 'Ρηοκον- :: 'Ριΰκον- poleg e > ä — tako JokI, Eberts Reallex. s. v. Thraker 286 sq.; možno je seveda ravnotako predtrašk. ä :: e, h čemur zgoraj § 5 cf., in dalje trašk. e > T — v 'Ραακον-, kar popolnoma odgovarja predslov. *senbir- > *5фвгЂ :: predtrašk. *ζιβνρ- :: predbalt. ? *säbr-. Isto velja za a :: I :: f v be- sedah, ki jih navaja Jokl, I. c, n. pr. *ghel- (> stind. *j'häl- > hälä) > ζίλας „Wein" — po mojem mišljenju z ζ u. gh pred palatalom, ne iz gh\ —, ΰαλία „Bockskraut" :: Στλανός etc. Zoževanje e > Г v traških dijalektih je povzročilo tudi vsaj delno e > e > Γ pri v Tra- cijo doseljenih Gotih n. pr.: acetum > akeit „jesih", qens > qeins „Weib", slepan > krimgot. schlipen „schlafen" etc. Baader, Natali- cium Schrijnen 311 sqq. Ni izključeno, da je tudi a > f v gršk.-lat. *monak(h)o/us > slov. nvbnichb, stvn. *muntk- > munih (ki bi v slov. dalo *Γη^ηυοΗ·& z b mesto /) etc. IT 97 sqq. posledica traškega posredovanja v prvi dobi pokristjanjenja severnega Balkana (okolo IV. stoletja po Kr.); k Š :: e :: ϊ cf. -dava :: -deva :: (Plov)-dw mh k > kh > slov. ch cf. trašk. aspiracijo nezvenečih eksploziv Jokl Eberts Reallex. s. v. Thraker 289. 14 k. ošiir: § 12. Pred b v *ζιβνρ- manjka nosnik m ali n, ki je ohranjen v *s^bbr'b. Ta nosnik ni bil labijalni m, ampak le dentalni n, če je let. suobr- nastalo iz *sinbr- in ne iz *säbr-; v letščini prehaja namreč le tautosylabicni än v uo. Nazal manjka tudi v let. säor- in sšbr-, seveda le, če so balt. besede genuine in ne izposojene iz rusk. refleksov praslov. *s^bbn. K izpadu nosnikov črez nazali- zacijo predstoječih vokalov v (pred)traščini cf.: Κάμψα :: Κάφα. — Μελαντιάς :: Μελιτιάς. — ΙΙο-λύνδα :: Πά-λοόα. — Πίνζος :: Πίζος — Κνμψαλα :: Κύψελα. — Σχύμβρος :: Scopius. — Τιάραντος :: Σέρετος etc. IT 86, kjer se (ζ / oo r kakor Αοιδίας :: 'Ροιδίας etc. 1. c. 85) še omenja *skulale(n)glk- v 6χάρκη ,,άργύρια" :: predslov. sk'bl^gh *b-sčbl§gT, (u oo /) ščbl^g% = predgerm. *skillwg- „Schilling". Obširno o тјп oo Ö v staroevrop.-staromaloazijatščini cf. M 18 in 21 n. pr.: maloazijat. Αα[τ]πενδος :: Εατβεδ-, etrušk. Ιαηφβ > Ιαφε Lappa, iz česar je poleg nazalizacije predidočega vokala — tako v lyk.-etruščini Fi e sel, Namen griech. Myth. 61 — razviden tudi prehod: nazal + konzonant > geminirani konzonant. Iz predbalt. in predslov. pr. k nI m oo O sledeče: Predslov. *pek(j)ent- > *peč§tb „Petschaft" v polj. piecz^č, slovin. pjiečic :: *pek(j)et- > pečatb; k predgršk. πεοοός, πεττύζ „jeton" iz *pekjo-. Predslov. к1епЂ „Ahorn" :: predlit. klevas; k -ua- cf. J 106. Predslov. kgdelb „kodelja" :: aquit. *kad- v Cadurci „berühmt durch ihre L e i η wandfabrikate" in dalje k istemu *kan- kakor ko- ηορΙ;α-κάνναβις in dalje κάννα „Rohr"; pomenski prehod: „Schilf > Hanf > Lein" se je izvršil, ko se je uporaba konoplje umaknila lanu. Predslov. detelja :: detelja „Klee" je nesigurno, ker -ςί- in -et~ morebiti iz -emt- :: -ebt- zgoraj § 5. Predslov. esenb „Herbst" :: etrušk. esia „Ariadne = Herbst- göttin" iz *es[n]-ia T 221. Άρι-άννη iz *-asn-? Predslov. golgb-b „Taube" :: (α oo u) predbalt. *guldb- > lit. giilb- as (?) „Schwan"; pred baltoslov. izvor sledi iz g °o k in b κ p v predlat. columba :: predslov. *kub[m]p- > *külp- > к7!,1рЂ „Schwan". Dalje k predskyt. ä-γλν ,,κνκνος" etc. Α 310. Predslov. labgdb „Schwan" :: lebedb, stvn. α/oij spominja v su- fiksu -(n)d(h)- na predgršk. αϊγιν&ος :: αίγι9ος „Art Vogel" in spada k predidg. dijal. *l-bh „albus"; isti -nd(h)- :: -(n)dlt- nahajamo v predgršk. ερέβιν&ος :: predstvn. arawei^ „Erbse" in v predmesap. βρεντίδ- „Hirschgeweih" :: predlit. briedis „Hirsch". Predslovansko *s§bbrb »zadrugar«. 15 § 13. Nadalnja razlika med slov. *$фћГЂ in trašk. *ζιβνρ- obstoji v vokalni alternaciji -i- :: -u-. Morebiti imamo opraviti v prabalt. istotako z -u-, če se glasi radi stpr. imena Sambur praoblika *sšl&(n)- bur-, iz česar *s^lR[n]br- > fin. *sedr- z balt. izpadom -u-. Seveda ni nemogoče, da tiči tudi v praslov. *s^bn> > rus. sjaben prvotni *$Фђгђ = *ζιβνρ- = Sambur, čigar -ђ- je v deklinaciji pred palatali prešel v 6 n. pr.: v lok. *s§b-bre > *s§bbre, v nom. pl. *5ф'бг1 > *sφbri etc. Primerjaj isti pojav v d^brb > dbbrb > rus. debrb, brbvbno > brbvbtio > rus. brevno etc. Ali je v južnoslov. *5фг%>1а > novogršk. οίμβρος, rum. simbrä izpal 6 ali to se ne da več določiti. Ravnotako pa se- veda ni izključeno tudi praslov. *5фгЂ, iz česar sekundarno rus. *sg- bb/'brf'bj; predbaltoslov. praoblika torej *sš/a(n)br- z izpadom -u-vokala kakor v trašk. Σπαράδοκος > Σπάρτακος, Περοντικόν :: *Buru[n]tik- > Burticum, Βονρι- > Βουρ- IT 90. Slednjič je samo enkrat zapisano v v itak pokvarjenem ζιβν.&ίδες napram e v (z ζιβνρ&ίδες sorodnim) *Ζιβερ-ϋ-ιοϋρδος (o čemer spodaj § 16) > Ζβερ&ιοΰρδος > Ζβελϋ-ωνρδος, Ζιβελβοϋρδος sumljive vred- nosti. Ker je e tudi izraz za odprti trašk. / n. pr. Κενδριοός > Κενδρε- ΰηνύς Jokl, Eberts Reallex. s. v. Thraker 286, zato *ζιβερ- :: *ζιβυρ- najbrže iz *senbir- kakor slov. *sφbr- iz iste praoblike. Če je ta be- sedna skupina idg. izvora, reflektira / :: u eventualno idg. prevoj „e" :: „o". Koncem koncev nahajamo v traščini še s/u > ü/ü > τ/i, torej *ζιβνρ- :: *ζιβιρ- > *Ζιβερ-&ωνρδος > Ζιβελΰονρδος ζ u > / in dalje Z i > e, kakor v ravnokar omenjenem ΚενδρεΟηνύς; iz traščine in sicer iz starejšega *senbür- > *senbir- ( > *ζιβερ-) se da slov. *sφbrb brez težave izvajati, eventualno z & < г iz ü potom substitucije, seveda le kot relikt oziroma kot izposojenka. K palatalni izgovarjavi ü-vokala v traščini cf.: ^ΟδρνΰΧται :: Όδριζΐται Όδρίονζο; predslov. in predbalt. *[v]rugj- ( > germ. *rugj-) „Roggen" > riižb :: predtrašk. βρίζα — glede u :: i identično z *ζιβνρ- :: *sφbr'b, Ζ[ι]βΐρ- z i > e —, βρϋτος :: *trašk. > lat. brisa etc. IT 81, Jokl, Eberts Reallex. s. v. Thraker 286. Ta pre- hod je analogično spremenil celo prvotni i w u n. pr.: Φιλιππό-πολις > Pulpu-deva, gršk. δίβκος > trašk. *duskäs > slov. d'bska etc. IT 97 sq. Torej se menja prvotno *ζιβιρ- = *sφbr- (ohranjeno v Ζ[ι]βερ-) v *ζιβνρ-, iz česar ζιβνρ-ϋ-ίδες, kakor Φίλιππο- v Pulpu- z i > u; sicer pa je labijal b oziroma p z'-vokal že sam po sebi približal iz-samo- glasniku. K ö :: f primerjaj še: predslov. k%bbh :: cbb'br'b, sk-bl^g^, :: Ščbl^g^ — sk'blqg'b tudi v *b-sk'il^g'b > *(b)sčbl^g'h\ —, pyro :: pirogb, tys^tja :: tis^tja, predlit. sudäbras :: sidäbras etc.; predilyr. Dasumius 16 κ. Oštir: :: Dasimius, Bruttii :: Brittii etc. J 88; predgršk. Τννδαρ- :: Τινδαρ-, Όδυΰΰΐύς :: Όδιααΐύς, κυνάρα :: κινάρα etc. Α 300, Τ 201; predlat. urpex :: irpex Τ 201. Κ staromaloazijat. u :: / cf. obširno VZ 270. § 14. Aspirata -th- v predtrašk. ζιβυρ-β-ίδες — -ίδες je grška končnica kakor v predgršk. παλλακ-ίδες, ζεκελ-τ-ίδες — iz -t- kakor predtrašk. -κεν&ος :: -κεντος s staroevrop. menjavanjem tenuis tenuis aspirata pred naglasom. K -i-sufiksu cf.: Preddak. κομηται „Edelinge niederen Ranges" = predslov. k'bmetb „Bauer" :: predgršk. (Kreta) Hes. καμάν ,,αγρύν'^ etc. Τ 193. - Predtrašk. πολ-ία-τ-αι ,,Ζάλμοξις-Priester" :: (ρ co ђ Μ 33) pred- slov. *wolis-uä > ^v'blbchval'b *v%lbš-nQti {š < ch radi б!) v stcsl. vhsngti „balbutire", vhchirb „vates", rus. volchvovatb, volchit'b „Zauberer"; k -ua cf. πιτ-ύη etc. IT 97. Koren *πολ- morebiti k *p(h)olal- v etrušk. falado „caelum", fala „hohes Gerüst, hölzerner Belagerungsturm, höl- zerne Säule", s čimer je skorajda sigurno sorodno predtrašk. *лго/.-г- (s -i-formantom!) v πόλτ-νν ,,μόΰΟνν, επαλξις, ξυλόκαΰτρον", Κ -is- ν πολ-ίο-τ-αι cf. J ο k 1, Eberts Reallex. s. v. Thraker 286. Isti -t- z istim predidočim formantom -is- nahajamo v predtrašk. κτ-ία-τ-αι ,,τφν Θρακών τίνες οϊ χωρίς γυναικός ζώαιν" iz *kat-is-t- radi *khal-[i]s-t--k ί м / cf. predslov. *tjud-jb oo ljudb „Volk", pred- trašk. -δεβα :: -λεβα etc. IT 109, Μ 13 —, ζ [i] kakor Βονρ- < Βονρι- ΙΤ 90, ν predslov. cAoZsi^ „caelebs". Predgršk. (predtrašk.?) βόλινϋ-ος ,,βόναααος" iz *βολ-ιν-&-, kakor ζακ-νν-ϋ-ίδες poleg ζεκ-ελ-τ-ίδες „κο-λοκ-νν-τ-αι" :: (ό oo 6 kakor zgoraj πολίαται :: vblbchub) predslov. voh „Ochs". Trašk. Τρίτος· ,,ό κρί&ινος οίνος" iz *bharsu-i- črez *barut- > *brut- z rs > r, o čemer drugje več, in aru > ru kakor 'Αμΐ]δοκος > Μήδοκος IT 90 :: slov. bors-bno „(Speise aus) Mehl", got. bariz-eins „aus Gerste", lat. *fars- > farr- etc.; k -ц- v -ö-i-formantu cf. sle- dečo besedo. Trašk. ζειπ-ντ-ΐ}ς (S oo oi kakor 3Iv6oi > Μοωοί) ζειποίτης „Ver- gießer, Verschwender" smo v § 9 jednačili z idg. korenom *(k)seup- : *(k)seip- „zerstreuen"; ei = г(?) iz ei, T ali a (črez u)? Predtrašk. Σονρεγ-έ&ης „eine Gottheit", predbityn. Ζευ Σνργ-άοτης iz *Swöraleg- :: predslov. Svarog'b „Sonnengottheit". ' Ker pa se je pri Ilyrotrakih za pivo uporabljalo tudi proso, zato βρ-ν-τ-ος brže k slov. ођг* (iz *bh„ru-) „Art Hirse"; seveda velja to le, če je pivo iz ječmena izpodrinilo proseno pivo, dočim je stari izraz ostal v rabi, ker se je „(pivo iz) prosa" razširilo v „pivo". Predslovansko *s§bbrb »zadrugar«. 17 Razlaga -^formanta je pri traških = idg. besedah druga kakor pri predtraških; traškega -i-formanta zaradi nejasnega pomena ni mogoče identificirati z gotovo kategorijo i-formantov Brugmann, Gr.^ II/l 390 sq. K p red trašk. -t(h)- cf. predvsem predilyr. v Κούρικον :: Κονρίκ-τ-α Skok, Glasnik 29, 117 sq., ki ga smatra za idg., ter -a't- Krahe, Alt. balkanillyr. geograph. NN 62 sq., Tergitio Negotiaior (:: Tergeste :: predslov. ίЂrg'b) Jokl, Eberts Reallex. s. v. Albaner 88. Sem tudi etrušk. -t(h)- v zilc :: zilc-t- > zila[yj& etc. Cortsen, Etrusk. Standes- u. Beamtentitel 109, o čemer, vsaj glede Πήγαοος :: pakste, Όόυααεύα > u&uste, deloma drugače Fiesel, Namen griech. Myth. 56. § 15. Predtrašk. ζιβνρθ-ίδις glosira Hes. s. v. Ζιβυ.&ίόες s „ai Θράββαι, Ц Θράκες yvt'jOioi" in γνήοιος je po njem ,,ό εξ ΐΰων γονέων, ίδιος, οικείος" Hes. s. \. γνήαιος. V Liddell-Scott, Gr.-engl. Lex. naha- jamo pod γνήΰιος (iz *γνηαις „Geburt") sledeče: „belonging to the race", i. e. „lawfully begotten, born in wedlock (nasprotno νό&ος), genuine, legitimate (n. pr. γυναίκες, ν nasprotju s παλλακίδες, ali pa γνήαιοι τΤις Ελλάδος ,true Greeks')", γνηαίως „nobly". Hes. ,,εξ ΐαων γονέων" pomeni „iz jednakih, t. j. legitimnih starišev, torej ne iz očeta in priležnice", ίδιος = „poseben, lasten, soroden" in οικείος (iz οίκος) se prestavlja s „hišen, soroden (to μεν οικείον και ανγγενές), prijateljski"; torej ζιβνρθ-ίδες = ali „legitimni (t. j. zakonski)", ali »pravi (v nasprotju z Netračani)", ali „sorodni", torej „k isti familiji ali iz te nastali zadrugi (= Großfamilie) oziroma bratstvu in dalje plemenu pripadajoči", ali pa slednjič „plemeniti". Vse ravnokar navedene pomene nahajamo vsaj deloma tudi pri zgoraj v § 2 sq. obravnavanem *s^bbrb, tako: „Bruder, Kamerad, entfernter Verwandter, Genosse(nschafter) etc.". Če je pri ζιβνρ9ίδες računati le s „plemeniti" — na kar je vsekakor mislil Tomaschek, Alt. Thrak. II/l 11, ko je istovetil *ζιβ- z lit. žibii „glänze" —, tedaj tudi „plemenit" ni nezdružljivo s „familija > zadruga > bratstvo > pleme". K temu pomenskemu prehodu cf.: plemenit iz plemen- „pleme" in to iz *pled- „ploditi"; dalje češ. šlechta „Geschlecht > Adel" napram nvgr. βκΙιτάδα „familija" in slov. žlahta „Verwandtschaft" > žlahten „plemenit". Nadaljnji vzgledi za »roditi (oziroma oče, mati) > familija > zadruga > bratstvo > pleme > plemenit" so: lat. pater > *patra „Geschlecht" > patricius, idg. *äta „papa" > germ. *alöp-al- „Geschlecht, Adel"; morebiti idg. *gen- „gebären" > germ. *kuni-z „Geschlechtshaupt" > *kun-iag- „König" - seveda le, če *kunii3g- = slov. k'bn^g'b ne brže k (pred)trašk. *kulüne(a)g- v Di- ceneus Δε-καίνεος „dak. Prophet" < *kene[g]- < *kinei3g- z di- (kakor 2 18 K. Oštir: Di-baltum :: bolto IT 122) ter z u > ü > z > e, o čemer zgoraj § 13 ζιβνρ-ϋ-ίόΐς > Ζβερ-θ-ιοϋρδος cf., in z n > O zgoraj § 12; k -[gj- cf. IT 118 —, lat. gens „Geschlecht, Stamm" (iz *gn-ti- k gi-gn-o „ge- bäre") > gentilis > frc. gentilhomme „Edelmann" etc. Zatorej nikakor ni nemogoče spojiti pojem „zadružništva", ki tiči najbrže v slov. *s§- bbra „Arbeitsgenossenschaft", *s^bbr% „Arbeitsgenosse" — ker je za- druga opravljala predvsem poljedelska dela, ni čudno, da pomeni shrv. sebar danes „težak etc." —, s pojmom „plemenitastva" v trašk. ζιβνρϋ-ίόες; skupno izhodišče je na krvnem sorodstvu temelječa fami- lija > zadruga > bratstvo > pleme, iz česar plemenit. § 16. Pomen „pleme" za *ζιβνρ- domnevam tudi v predtrašk. *Zlbir-thur-d- > Ζβερϋ^ιοϋρδος (k ε < / napram v v *ζφυρ- cf. § 13), Zbertiurdus, iz česar disimilirano z r-r > l-r — cf. vendar tudi r co / v predtrašk. 'Ροιόίας :: Αοιόίας etc. IT 85, če spada semkaj osebno ime Ζιβέλ-μιος „Name eines Königs" — Ζιβελβοϋρδος, Ζβελοοϋρδος < Ζβελ9ιονρδος — Tomaschek, Alt. Thrak. ll/l, 60 navaja še Svelsurus; k -b- > -δ- > -w- cf. Di-baltum > Develtos „Ort, gelegen zyprischen zwei Bächen im Sumpfe" :: predslov. bolto „blato" etc. IT 102 — „thra- kischer Beiname des Zeus". Jokl, Eberts Reallex. s. v. Thraker 290 stavi to ime k lit. ziburys „Licht", žalbas „Blitz", opiraje se (brez navedbe vira) na njegovo upodabljanje v obliki grškega Ζευς Κεραυνός. Drugi del *thur-d-, čigar -u- se palatalizira v ali slično in čigar -t'ä- prehaja v -su- Jokl, 1. c. 286 in 290, spominja na predtrašk. -tur- „possessor" v Gesti-s-tyrum „locus possessorum". K *gest- „locus" cf. predslov. *me-gst- > mesto „locus, urbs etc." J 109. K -s- cf. Ααου-ΰ-δαύα, Χερδού-α-κερα, Aivi-6-κάρτα etc. IT 95; *-tur- „possessor" pač k predgršk. τύραννος „maitre absolu, tyran, despote" = etrušk. Turan „Venus". Ce pomeni *ζιβυρ- „bratstvo = gr. φρατρία", ο čemer zgoraj § 15 cf., tedaj se da Ζβερ-9-ιοϋρδος prestaviti v gršk. ,,φρατρίας τύραννος" in njegov grški sovrstnik je Ζευς Φράτριος, ki ga imenujejo tudi Ζευς Άπατούριος; priimek Άπατούριος je sestavljen iz ά- „cum" in πατ}]ρ „pater" kakor slično όμο-πάτορες „skupnega očeta". Zalibog ne morem iz materijala, ki ga navaja Tomaschek, Alt. Thrak. II/l — drugi viri so mi nedostopni 1 — 60, za to razlago nobene podpore izvleči, izvzemši morebiti krajevno ime Zbur-ulus, ki je iz *ζιβυρ- ,,φρατρία" gotovo lažje razložljivo kakor iz *ζιβυρ- „fulgur". Poleg tega se da vez med ζιβυρ&ίδες ,,γνήσιοι" ter Ζευς Ζβερ-9-ιονρδος ,*γνη6ίων τύραννος" podpreti še z antično predstavo, da so plemenitaši potomci Zeusa in da je ta takorekoč njihov starejšina. Predslovansko *s^bbrb »zadrugar«. 19 K -d- v Ζββρ-ϋ-ιοϋρ-δ-ος — Svelsurus morebiti brez tega sufiksa — cf. z (n)d :: nn predgršk. τύραννος, o čemer obširno IP 32, sicer pa primerjaj -d- v predtraskofryg. Σαβάδιος, čigar dentalni sufiks je soroden z v § 14 obravnavanem -t(h)-; isti -t- :: -d- na podlagi staro- evrop. tenuis :: media v *sil-tld „Salz", *alu-tld „Art Bier", *walU-tld- „groß, herrschen" etc. § 17. Slednjič je treba tudi s tem računati, da je predtrašk. Ζβερ-ϋ-ιονρδος „'*φρατρίας, γνηΰίων τύραννος" morebiti le ena izmed mnogih funkcij traškega Zeusa, da je Ζβερϋ-ιοϋρδος takorekoč le e p i - teton traškega Jupitra, kakor gršk. Φράτριος oziroma Άπατούριος za Zeusa, in da zategadelj iz upodabljanja traškega Ζβερ&ιοϋρδος slično kakor grškega Zεhς Κεραυνός še nikakor ne sledi, da mora *ζιβερ- „pomeniti" le „fulgur", ravnotako kakor iz gršk. Zthg Κεραυνός nihče ne sklepa, da je prvotni pomen besede Ζεύς le ,,κεραυνύς". če je Ζβερ&ιοϋρδος prvotno res „bog bliska in groma", tako bi imeli Traki kar troje bogov te vrste, poleg boga Ζβερϋ-ιοϋρδος še Perana in Γεβελείζις, o čemer takoj spodaj, kar je, upoštevaje veliko razsežnost traškega ozemlja, mogoče, vendar zmanjša domneva, da je Ζβερϋ-ιονρδος = „*φρατρίας, γνηαΐων τύραννος" le ena izmed last- nosti traškega Jupitra, to trojico na dvojico. Po mojem mnenju ni niti getski bog Γεβελει'ζις prvotno = „Zεhς Κεραυνός"; o njem poroča namreč Herodot IV 94, da je syno- nymen s traškim bogom Σάλμοξις. Σάλμοξις Ζάλμοξις se v antičnih virih identificira predvsem z božanstvom Κρόνος-Saturnus. Edino, kar govori za prvotni pomen ,,Ζεύς Κεραυνός", je getski običaj: ,,καΙ πρός βροντή v τε και άοτραπήν τοξεύοντες 'άνω πρός τόν ούρανόν άπειλέειν τω &εω" m seveda emendacija sporočenega „///βελεΐζιν" (v roko- pisih ABC) v *Ζιβελεί:ζιν Tomaschek, Alt. Thrak. ll/l 62, bolje *Ζιβελείξιν Jokl, Eberts Reallex. s. v. Thraker 286 (po Se ure. Rev. arch. 1915/i, 924; meni nedostopno i), s *-ks- „Gott", kakor v Ζάλμοξις, Αιυννξος, Ulixes M 13; ta konjektura pač le radi suponirane sorodnosti z Ζιβελοονρδος in dalje radi domneve, da je Ζιβελβονρδος = „Ζεΐ)ς Κεραυνός". Z ζάλμοξις synonymno Γεβελείζις je najbrže le trašk. dijal. oblika za Ζάλμοξις; še bližje kakor Ζάλμοξις je istotako se nahaja- joče Ζάμολξις. K Γεβελ-εΐζις poleg Ζάμολ-ξις cf.: a) Glede g- :: z- primerjaj predtrašk. Cermisara :: Ζερμίζερα etc. Jokl, Eberts Reallex. s. v. Thraker 292; po mojem mnenju je g ohranjen pred ne palatali, tako tudi pred a, dočim je pred palatali 2* 20 K. Oštir: g prešel v z. Prehod a-vokala v e ali obratno je v traščini pogost, tako da je mogoče izhajati iz *gebol- :: *gabol-, iz česar *zemol- ( > *zamol- z disimilacijo ze- v za-) > Ζάμολ-ξις :: *gabol- > *gebal- > Γεβελ-εΐζις, posebno če upoštevamo, da je moralo traško menjavanje a :: g v isti besedi, o čemer zgoraj § 5 cf., dovesti do vsakovrstnih analogij, ne vštevši e, a kot izraz za a iz nenaglašenega e/a in ne računajoč z lokalnimi razlikami. b) Alternacija b m v Γεβελ- :: Ζαμολ- je v traščini ravnotako priznan pojav: Βάϋτειρα :: ΒΙάοτειρα, Άβνδών :: Άμνδών, Μβηρος :: Jύμηρoς etc. IT 103 sq. Isto velja za e :: o v Γεβελει'ζις oo Ζάμολξις n. pr. Βόνζης :: Βενζείς etc. 1. c. 82, kjer imamo opraviti ali z e :: o, ali pa z a ( <5 o) :: o. Sporočeno ,,-^ιζίζ" v Γεβελεΐζις se sme z isto sigurnostjo citati ,,-εΐξις" in njegovo -ειξ- je napram *-aks- v ^ών-νξ-ος v istem razmerju kakor predlat. *j6ei^- > /rcus, *fecatum k predgršk. οϋκον, predgršk. ΙΙοτεΙ-δά/-ων :: etrušk. synonym *Gne-ptu-n- „Erd- quelle" > Neptünus etc. T 202. V Ζάμολξΐζ iz *Zamol-aks-i- je nenaglašeni u izpal kakor v predgršk. οί'συπος > οίΰπώτη. Praoblika je torej *Γαβελ-νξ-ι-ς oziroma *Ζ^'βολ-νξι-ς (ζ- iz γ-) „terrae deus"; za ta pomen prihaja v poštev predvsem z Ζάμολξις, *Σάμολξις (cf. ΣάλμοξιςΙ) sorodno Σεμέλη „thrak. Erdgöttin" (zato vežejo to ime tudi z idg. *ghem- „zemlja"), dalje predgršk. *γ/καβ- „Erde" v γαβα&ύν „*irdenes Geschirr > τρυβλίον", γάβενα, καβά&α poleg *γεβ/μ- > *zeblm- > ζάβατος ζάματος id.; slednjič primerjaj ζ b χ> m <α ђ > ζυ, ο čemer obširno Τ 190 cf., predgršk. *gäu)- „Erde" v γαία (kypr. ζά s predgršk. *ge- > *zf- > *z5- ali brže še le z gršk. dijal. palatalizacijo g- v ''z- pred palatalnim ä ?) etc. Ome- niti je še treba, da identificirajo boga Ζάμολξις z gršk. Κρόνος, ki je sin boginje Γαία „zemlja" ter soprog boginje 'Ρέα = Γη in ki personificira žetev rodečo zemljo; v Italiji mu odgovarja predlat. Saetarnus Säturnus iz *Sawi-turannos „Erde-Herr" — *z/sšw- „Erde" < *g/kšw-? - IP 31 sq. Radi Σάλμοξις, Ζάλμοξις poleg Ζάμολξις, dalje radi ζάλματος = ζάματος, Hes. s. v. ζάματος adnot., se je praoblika glasila: *gäl-b- (-/- v Ζάμολ-ξις etc. je suf iks) :: *gšl-b- > *zel-b- > *zal-blm-. Izpad prvega I je disimilatoričen v *Γαλβ-ελ- > ΓεβελεΙξις, Σεμέλη, Ζάμολξις poleg Ζάλμοξις; morebiti je v cod. se nahajajoče Ζάλμολξις še ohranjena praoblika. Seveda velja gornja razlaga le, če ni / izpal črez n po § 12; k / 00 n (cf. βόναααος :: βόλινϋ-ος, Μινϋαι :: Μιλναι etc. Μ 21) ν *ga4- :: ^ga^'n- „Erde" cf.: predgršk. Hesych. γάνα ,,γΐι" :: γάλας id. = etrušk. cil-& „terra?" Co rt sen, ZONF V 264 in *γαν-β. > γάμβριον Predslovansko *s§bbr'b »zadrugar«. 21 „*irdenes Geschirr > τρνβλίον". Cf. še etrušk. u-cn-tum „area" in *Gne-ptü-n- „Erde-Quelle (: etrušk. put-)" v lat. Neptunus. Mogoče je seveda tudi IO, o čemer obširno T 197 cf. Edini predtrašk. Ζώς Κεραυνός je po mojem mnenju le *Pe- ГПП- = predslov. ^Perywb (п/б =o äu kakor etrušk. ufle :: auf le, pred- trašk. "Αρρωλος :: "Αραυλος etc.) РегипЂ „Donnergott" ν bolg. Perin- planina in ν perunika „Schwertlilie". Isti prehod: РегипЂ „Donner- gott" > perun-ika „Schwertlilie" nahajamo v preddak. *ά-π[ε]ρουν- > απρονς „Schwertlilie" iz *Регпп-; α-prefiks se obravnava v M 9 z lite- raturo, izpad e-vokala kakor v predtrašk. Σπαράδοκος > Σπάρδοκος. *Per- je sorodno s predgršk. *pers- „Donnerkeil" T 242. § 18. Iz zgorajšnjega sledi: predslov. *s^bbra „*zadruga", *s^bbr'b „*zadružnik, zadrugar ali slično", nadalje eventualno (če ne iz ruščine) predbalt. *se/a(n)b(i)r- id. in predtrašk. *senbir- „*zadružnik > *sople- menjak > γνήΰιος". Pravi pomen te skupine je že zaradi tega težko določiti, ker ne vemo, ali je ta beseda v baltoslov.-traščini idg. ali predidg. = staroevropskega porekla. V prvem slučaju, t. j. pri idg. izvoru, obstojate dve možnosti: ali je baltoslov, beseda sorodna s traško, ali pa so jo Baltoslovani prevzeli od pred Baltoslovani dose- ljenih Trakov, ko so se z njimi pomešali. V zadnjem slučaju zado- stuje skupna praoblika *5елбг>-, ki da v traščini *sela(n)b(i)r-, iz česar dalje v traščini *ζιβερ-, *ζιβυρ- in v trašč. > baltoslov. slov. *s§bbr% ter eventualno litolet. *sšbr-, *säbr-, *sSnb(u)r-, o čemer cf. zgoraj § 2-15. Domnevam, da je rekonstruirani pomen „zadruga = Groß- familie" zgornjih besed nastal iz izraza za „familijo"; seveda je za- družništvo mogoče tudi na drugi podlagi. Familijo tvorijo člani, ki imajo istega očeta v slučaju patriarhata ali pa isto mater, to pri matriarhatu. Tako je gršk. ψρατρία prvotno sestavljena iz članov, rojenih od istega očeta; cf. *s(o)m „eden, skupaj" + πατήρ v όμο- πάτορες, Ά·πατούρια „praznik bratstva" zgoraj § 16. Nasprotno v predgršk. dobi je vladal matriarhat, ki je izpodrinil idg. (ρρατήρ φράτωρ „*brat > član bratstva" in ga nadomestil z αδελφός „brat" = stind. sa-garbhyas „co-uterinus" Kretschmer, Glotta II 201 sq. Člani za- druge, t. j. familije, v kateri ostanejo sinovi tudi po oženitvi v skupnem gospodarstvu, so karakterizirani tudi po tem, da žive vsi zadrugarji pod enim in istim krovom, da so torej takorekoč „6ύν-οικοι", o čemer več pri Schrader-Nehring, Reallex. s. v. Fa- milie 288 sq.; 1. c, je pod Großfamilie (= Joint family) na široko govor o „zadrugi". 22 K. Oštir: Ce je „zadruga" = „clanstvo radi istih stari še v", tedaj slov. *s^bbr'b/a iz idg. ^sem-bh^r- (oziroma s prevojem *sem-bhor- in z reduk- cijo *sem-bhr-) „istih = enih = skupnih starišev (oče ali mati)". K idg. *bher- „nesti > nositi > roditi > mati > stariši (tudi oče)" cf. nvn. ge-bären, got. ber-us-jös „Eltern", alb. bir „sin" in got. baur id. iz idg. *bKLr- „Geborenes" etc. Walde-Pokorny, Vgl. Wb. II 153 sq., kjer je str. 154 pod όί-φρος navedena tudi redukcijska stopnja *-bhr-. K *sem- „eden (= isti), skupaj, s" cf. 1. c. 488 sq. kelt. *sin < *sem-, dalje prevojno *söm > balt. *sän v lit. sän-, let. suo- (cf. *sän- bar- > suo-bars „ein Opfer"), slov. sq- > shr. sü-; *selöm- je vrddhi — idg. dijal. *sem-bhilur-o- „istih roditeljev" iz *sem-bhJor- „eni in isti roditelji" kakor stind. däiväs „göttlich" iz devas „Gott" — k *se/om- v idg. *sem- „1, s" > lat. sem-per „in einem fort", kymr. hefyd „auch", stvn. sin-hmn- „conjuges", stind. sam- „skupaj, zajedno, s" etc. 1. c. 488 sq., kjer se obravnava tudi *sm- id. Brez končnega nosnika cf. idg. *so- v let. sa- „s". Vendar je idg. *sŠ/o- „1, s", ki bi prišlo vpo- štev pri balt. *s6/ä-bhr- poleg slov. *sem-bhir- > *sqbbr'b, malo verjetno 1. c. 492 — sigurnejše je *su- > litolet. su-; tudi v let. subr- ? —; zato mislim, da je najbolje izhajati od trašk.-idg. *semb[h]ir- > *s%läb(i)r-, odkoder ne le slov. ^s^bbn in trašk. *ζφεΙνρ-, ampak tudi balt. *sB/äbr-, da celo fin. *sebr- > *sebr- > seur-, če upoštevamo ilyrotraski materijal (relikte oziroma izposojenke) v (ugro)finščini Jokl, Eberts Reallex. s. v. Thraker 296, Feist, Natalicium-Schrijnen 483. Le traški ali predtraški izvor je mogoč, če pomeni ^sqbbr'b pr- votno ,,ΰύν-οικος", ker *sem-bur- »pripadajoč k skupnemu domu" — k *-bur- ,,οΐκος" cf. Hesych./3ΰρίον' ,,οΐκημα", mesap. βανρία ,,οίκία", βάρις ,,τεΐχος" — da le ν traščini *sembir- zgoraj § 13; seveda slov. b je nastal tudi iz ђ pred palatali. Mimogrede omenjam, da temelji lyk. ese-dennew- „Sippe" brž- kone na ese „mit" + *da''n- „Mutter" :: etrušk. a-ti[nj „Mutter" (:: lyk. *da'(n)/r- „gebären" v ti-der- ti-deim- „Sohn"); torej esedennew- = „Sippe (auf mutterrechtlicher Grundlage)". O matriarhatu pri Lykih cf. Hestermann, Natalicium-Schrijnen 261 sq. § 19. Ker pa so Baltoslovani na teritoriju med Karpati in Bal- tikom doseljenci in ker so se doselili tja tudi pred njimi na ' Indogermanisti primerjajo idg. *bhewä- „sein", h čemur še stvn. bar „Haus"; če je *bur- :: *bä(u)r- predilyrotrasko, primerjaj *blpur- > *рзг^ ,,οΐκος" v lyk. prnnezi ,,οίκεΐος" ΒΑ § 186. Predslovansko *s§bbrb »zadrugar«. 23 istih tleh bivajoči Ilyrotraki, moramo slednjič računati še z možnostjo, da je slov. *s^bbn = balt. *se/ä(n)br- = fin. *зеђг- > seur- sicer ilyro- traški relikt, kojemu odgovarja trašk. *ζιβιρ- > *ζιβε/υρ-, da pa pra- ilyrotrask. *senbir- ni idg., ampak neidg., t. j. staroevropskega izvora. Če dalje upoštevamo, da se pojem *s§bbrb v mnogem krije z izrazom drug družina „Hausgenossen, Familie etc." — tudi „Heeresabteilung" kakor v sorodnem stvn. trucht „Krieger- schar" > truhtln „Kriegsherr, Fürst"; ta pomenski prihod morebiti tudi v trašk. ζιβνρ&ίόες ,,γνήαωι" — in iz drugb nastalo shrv. zadruga „Großfamilie", in če se slednjič še opremo na fin. synonym, toinen (mies) „ein zweiter (Mann)" za *sebr- > seur-, tedaj smemo operirati celo s staroevrop. *senb(h)ir- „alter, alius", ki je ohranjeno v etruščini. Predno obravnavamo etruški refleks zgoraj navedenega staro- evrop. *senb(h)ir-, par besedi o etruških števnikih: πιαχ „1", zal „2", *и „3", hu» „4", ci „5", ša „6", cezp „7", sem?) „8", ceanu» „9 po Cortsen, Etrusk. Standes- u. Beamtentitel 140"'; od določitve tega redu je namreč odvisen tudi pomen etrušk. *isemp(h)ir- „alter, alius", čigar p mesto b spominja na οπνρίδα > *etrušk. > lat. športa, γνώμα > *etrušk. > lat. cruma, Αλέξανδρος > etrušk. alcsentre > praenest. Alixentros; b > p pač radi etrušk. alternacije b :: p n. pr. Bassenius :: Passenius, aspirata ph pred naglasom poleg neaspirira- nega plb v drugih pozicijah je znan pojav v etruščini in staro- maloazijatščini, sploh v staroevropščini M 44 sq. Zgoraj fiksirani red etruških števnikov je dognan deloma po kombinatorični metodi, h čemur glede števnikov „1—6" cf. S kutsch, PW Realencycl. s. v. Etrusker 800 sq. Če je ci = „5" in hu& = „4", potem je cean-u& = „.5 + 4 > 9"; h hu» > -u& „4" v etruščini cf. etrušk. menjavanje aspirata :: neaspirata ter herina > erina. H ci :: ce- cf. etrušk. cial/J- :: cealyj- „5 x 10 > 50"; morebiti je e : i le izraz za e(< e?) Herbig, Kleinasiat. - etrusk. Namengl. 29 sq. ' „10" = -χΐ- „-zig" in ■*-»u(r)- v za-&r- „2 x 10" ter v »u-fl- „10 + 2" T 239 in morebiti s th oo I {9ώραξ :: lörTca) v lu(r-) > nur- „10?" T 238; „100" = acn- BA § 779 in „1000" = etrušk.-predital. *thu/eišš- (cf. predslov. tylis§tja etc. „1000"), ohranjeno v *Θ „1000" = *Th(a/eišš-) oziroma v oo „1000" = 8 = *F(eilušš-) z ital. th- > /-, o čemer obširno VZf 146, 151 cf. 24 K. Oštir: Zgoraj navedeni red etrušk. števnikov potrjuje tudi etymolo- gija, h čemur cf. obširno BA str. 34 in § 539 sq., 575 sq., 777 sqq. in passim, SA in VZ(f) passim, M 48, T 182, 195, 248: max „1" radi *etrušk.-predgršk. > lat. maccus „sim-plex = ein- fältig", *o-m[a]c- > -oncia, uncia „ein Teil eines As"; *makk(h)- < *mat-k(h)- (m co b) bask. bat „1" = predgršk. *βατ-ίλ-^ „primus" > βααιλεύς. Cf. noch vorkret. *ί-πτ- > ΐττον ,,εν" Τ 247. zal „2" iz *dzal — etrušk. z = ts ali dz — :: *dzan v *dzq » *dz§ > etrušk. za-»r- „2 x 10" = predalb. *dzat(h)dr > zet „20" in predgršk. Ζη·&-ος ,,Άμφίων" poleg *z/- v predgršk. λά-βρν-ς „bi- pennis" in bašk. *zol- „2" > zor-tzf „2—10" > „8". θ-u „3" = Чћц iz *d(h)um-, h čemur cf. 9un-z „3 x", pred- gršk. ζΐνμ-αν-ες „*tribus > eine der drei dorischen Phylen", predlat. *dhii- > *pu- > *fu- „3" v *fu-scma > fuscina „Drei zack" (m oo p) lyk. top- „3" {t'^a l > kavk. Ih > λ) Па'т „3" ζ -mlp- iz -η + plural. formanta -plb- radi ^»-n „3" :: П-Иг^ „3" v *lhel-* > bašk. Ле/iV-- „3". hu9 „4" iz */u-i('A; z etrušk. f > h {in -& kakor „12" T 239, Ζη-&-ος „'Αμφίων") radi /:: m (cf. predlat./e/es :: meles) v mu"- αΐχΐ· „4 x 10 > 40"; k *hu-T(h) „4" cf. 'FrrjjW«, ki je bila τετράπολίξ Kretschmer, Glotta XVIII 110, ter kret. *biti {*kuti'') „4". Praetrušk. *f/mu- „4" iz *flmur- (kakor predgršk. ίί-πιον :: predlat. pirum etc. M 8) radi lemn. mar- „4?" in bašk. *la-bur > laur „4" = sumer. *li-mur > limmu „4" VZ 312 sq., VZf 156. ' Cf. še *bt- „1" v πτέλαζ „singularis > sanglier" (e oo a) *πταλ- „primus > βααιλεύς" v *Πταλα-μήόης > etrušk. ialmi&e Fiesel, Nam. griech. Myth. 40 sqq. (pt > tp kakor *octa > *olca > occa ali pa pt- > p- > />- s i 00 Ö, o čemer obširno T 198 sq.) Παλα-μήδης : πάλμνξ ,,βαοιλεύξ" {p oo ph > f > h) Iyd. haim- id. Isto pt- :: yO- še v: π(τ)όL·ς :: \\a\a.-p(a)tari Kretschmer, Glotta XIV 311 — etrušk. s^ur-^e*-; pač k Šfar-(d-) ,,Σάρδεις", komaj *ptur- > *tpur- > špur- s i oo s M 19 —; π{τ)ελέα „orme" kot „arbre aimant un sol aqueux" k etrušk. pute „Quelle, Fluß, Meer" ΒΑ § 147; φ)ύελοζ „Wanne" :: lyk. pttara „l'r/γος" iz βυτίνη etc.; πτέρν}] = *persnä + predlat. tälus (iz *pt-?)? ^ Κ bašk.-/- >-r-cf. Uhlenbeck, Beitr. vgl. Lautl.bask. Dialekte56. 3 K *n « // cf. M 13, 21; k bašk. dental ali dentalnazal oo likvida cf. Uhlenbeck, 1. c. 49 sq., 59, 67. '· K /Л > A — pač črez lateralni λ, ki je ohranjen v kavk. dijal. — cf. 1. C. 68. = Gaerte, PW Realencycl. II R./II 740. Predslovansko *s^bn »zadrugar«. 25 ci „5" poleg *ce- v ceanu» „5 + 4 > 9" in celi-αΐχΐ- „5 x 10 > 50" iz *kelaw- radi predlat. Caviares „ein alle fünf Jahre stattfindendes Opfer" črez *ciu z -iu > -i kakor tum > tur, Ligustius > lecusti ali pa z -е[ш]- T 215. Cf. tudi etrušk.-lat. Л, v „5" iz > = C(i) „5" kakor gršk. Π „5" = πέντε in aspirirano \(βαΙχΙ-) „5 χ 10 > 50" ν etrušk. > lat. ί, i, Χ, L „50" ΒΑ § 778. Cf. še Cespius mons quinti- ceps iz etrušk. ci-zi „5 x" + predlat. ap-ex „Spitze" in slednjič p 1 u r a 1 (mesto dual) v etrušk. *cev-a^r- > *cevar- » *cdvtr- > praital. *covŠr- „(zwei) Fünfer" > „10" v covehr-iu cur-ia^ „tekvia = Zehntel" Rosenberg, Staat d. alt. Italiker 122 sq. in v etrušk.-lemn. -χνβΐ- > -χΐ- „-zig" ζ etrušk.-lyk. гж>1. CIE 428 ciar&ialisa = /. Pom (< *pomp- „5")? ša „6" iz *šq/§ radi še-αΐχΐ- „6 x 10 > 60" in dalje iz *ša/em-, ki je ohranjeno v etrušk. Ermius „Sextllis" iz *e-šdm- s š > r kakor navesial > naverial (če ni v obojem ital. dijal. -s- > -r-) ter v predlat. *šam-dap-il- „*6 Grabmänner" > sandapila „hexaphoros" M 19 in v šem-φ „8", q. v. s. v. Cf. tudi bašk. sei „6" iz *šem črez *šen > *šen. cezp „7" iz ce- „5" + *-zp- „alterum, 2" iz *-zpdl- z odpadom končnega -Z (kakor v larezul > larezu, genet. končnici -al > -a etc.), ki pa se je obdržal v cezpal-χΐ- „1 x 10 > 70". Ohranjen je -I prvot- nejšega *-zpil-, iz česar z redukcijo / > a v nenaglašeni poziciji *-zp(9)l-, še v *ca-zpil- „celi- «5» (cf. Cav-iares s. v. c/)" + *-zpil- «2»" > *cazOil- — z etrušk. p :: w (črez ph > f > ђ > w kakor n. pr. PrifI Vernas) M 33, T 190 — v etrušk. Caelius „September" z etrušk. z > O kakor larznal > larnal etc. T 249 in z etrušk. ali lat. -avi- > -ai- T 215, torej *ca-zpil- <» *cazvil- > *cavil- > *cail-. Z etrušk. "cafzjvil- „7" je identično predgršk. *κα/ιρ- ali *κα6/ιρ- v Hes. καιρός ,,ό τφν επτα άρι&μός; Ζ =ο r ni nobena zapreka te jednačbe, ker se menja v staroevrop.-staroprednjeaziat. / z r n. pr.: etrušk. tuntle < Τννδάρης, predgršk. ε-ρέβιν9ος : λέβιν&ος, γέρινθ-ος :: γέλιν&ος, lyk. atr- :: atl- etc. Μ 6, Τ 182, IT 85 (predtrašk. ^oid/ßg :: 'Ροιδίας etc.), Fiesel, Nam. griech. Myth. 70. Praoblika etrušk. cezp „7" je torej ce- „5" + *-zpir/l- „alterum, 2"; identično s cezp- „7" je bašk. zazpir- ^ zazpi „ / s s e le bašk. ke- > se- > sa-. semiP „8" iz *аетф1, kakor cezp iz *cezpl, radi аетџа1-х1- „8 χ 10 > 80" — od šem 60", ci-αΐχΐ- „5 χ 10 > 50" in ν mW-alxl- ' Različno od curia je predlat. *cvulirr- „Herr, König" (cf. etrušk. > lat. sella curulis; k u oo / cf. T 201) v Quir-tt- (cf. etrušk. -itßj-ior- mant!), *Q[u]urr- > Cur(r)ft- etc. T 246. 26 K. Oštir: „4 X 10 > 40", q. v. s. v. hu& — in *8εηιφΙ- iz *šem(pdl- iz *šemphirll- z > 9 > O \n r I kakor pod cezp. Praetrušk. *šemphir/l- „8" je sestavljeno iz *šem „6", q. v. s. v. ša, in iz *zphirll- „alterum, 2", aspirirane oblike k -zpirll- v ce-zp, q. v. s. v. Torej *šem-zphirll- „6 + 2", iz česar z izpadom -z-, o čemer pod cezp cf., *šemphirll- > etrušk. έετηφ „8". Praobliko *šemzphir/l- „6 + 2", in sicer z e :: o — cf. T 206; seveda ni izključen vpliv lat. synonyma Octöber — *šomzphir- „6 + 2 > 8", dokazuje tudi etrušk. xosfer, xo(f)fer „Octö- ber", čigar predlat. -fr- > lat. -br- > -br- prehaja v Ocio-ber in odtod v Septem-ber, Novem-ber in Decem-ber. Etrušk. xosfer čitaj *šosfdr, če једг1е grafično znamenje za s, kakor miles > milex, to radi vul- garnega -X- > -SS-; morebiti pa je (= etrušk. cs) približni znak za s = etrušk. s — bodisi kot geminato, oziroma kot s-glas — kakor šš > X etruškega utuše :: lat. Ulixes Fiesel, Nam. griech. Mjrth. 52, kjer pa je lat. -x- morebiti starejše kakor etrušk. (š)š radi etrušk. cš ali cs > (š)š, s(s). V xosfer nahajamo etrušk. ali ital. oziroma lat. izpad nosnika, kakor v etrušk. &u, ša (q. v. s. v.) oziroma v etrušk. > lat. *аИц- > *dhu- > fuscina (q. v. s. v. &u), in slednjič redukcijo nena- glašenega v -a-. K -/- v xosfer napram -p(h)- v cezp in šemφ cf. ali praital. ph > f ali pa etrušk. ρΙφ > f oziroma b : p :: ph > f v Obellius : Opellius = apel- :: uip/e > ufle = Ofellius etc. § 20. Etrušk. *-zp(h)irll- „alter(um)" — v *ce-zpil- „quinque (et) alterum" > cezp „7" in v *šem-zphil- „sex (et) alterum" > šemφ „8" ter v xo-sfer „0 et ober" — je nastalo iz praetrušk. *zšnp(h)ir/l- z бл > e" > I in z redukcijo nenaglašenega | v začetno nagla- šenih sestavljenkah *ce-z[en]pil- > cezp in *šem-z[en]phil- > šem(p ter v *šom-z[en]fir > xosfer, kakor v Καααάνδρα > etrušk. caštra, Άλίξανδρος > elcste etc. Etrušk. *zenp(h)irll- „alter" je glede z nejasno, ker etrušk. z izraža dz ali ts — v etruščini se označujejo zveneči in nezveneči konzonanti z malimi izjemami le z enim znakom —, vendar z ozirom na dz- v Ζη-&-θζ ,,Άμφίων" in v za&r- „2 X 10" = predalb. zet „20" ni nemogoče *dzmp(h)ir- :: *dzšnb(h)ir- „alter", čigar dz- se popolnoma krije z ζ-v predtrašk. *ζίβιρ- ( > *ζιβε/νρ-) iz *dzenb(h)ir- „alter"; torej bi bilo trašk. ζ- poleg s- v slov. *εφ^τ, že staroevrop. alternacija *dz- :: ts- kakor predgršk. ζεκ-ελ-τ-ίδ-ες :: 6εκ-ού-α etc. § 9. Sicer pa nahajamo najbrže tudi v etruščini sami *tsšnp(h)ir- > *zenp[i]r- „alter" v rimskem, prvotno etruškem Schulze, ZGLEN 348", gentiliciju Semprönius s priimkom Atratinus. Radi dvo- jezičnosti v pasu med Etrurijo in italskimi dijalekti, ki meje ob Predslovansko *s§bbr% »zadrugar«. 27 etruški jezikovni teritorij, srečavamo bilingvalna imena, kakor rimsk. luventii s priimkom Thalna (: etrušk. *t(h)al- „juvenis" T 247). Ta dvojezična imena so nastala iz bilingv, каког je n. pr. znano Q. Sribonius C. f. — vi. ζίχα, kjer je ζΐχη = Scribonius; o sličnih slu- čajih več drugje. Ravnotako je Atratinus, če izvedeno — o tem več drugje! — iz lat. ater = alter oziroma iz oskoumbr. *atr- v osk. atrud < *altrud — cf. tudi ater „alter" v antični etymologiji „frater est dictus quasi fere alter (čitaj ater)" —, najbrže le ital. dijal. prestava etrušk. *zempr-u > Semprönius in etrušk. *zempr-u"^ iz *zempr- < '^tsenpfijr- „alter". V grščini nahajamo celo sestavljanke tipa Σαπνϋ-ελάτων, kjer -ΐλάτων (: ΐλάτη) ni ničesar drugega kakor prestava predgršk. *Σαπ-ν6- (: predlat. sap-mus) J 97. Etrušk. *zšn-p(h)ir- „alter" = predtrašk. *zenb(h)ir- id. > *ζιβε/υρ- = predslov. *s^bbr%la „id. > zadrugar, zadruga" je sestavljeno iz *tsšn- 00 *dzen „2", ki je ohranjeno v etrušk, *tsön „zweiter" v sestavljenki џег-5и > lat. per-sön-a „*Mann + zweiter > Rolle, Karakter einer Person, Maske des Schauspielers" etc. M 48 = bask. -zun „zweiter" in ki ga predpostavljamo v *dzen- > *dz§- predgrškega Ζί]-&-ος = Αμφίων. Za končni -n (ne -m!) govori tudi predlet. *sän-br- > suobr-, če uo ne iz ä, ker v letščini da le tautosylabicni in diftong uo. Drugi del *-b(h)ir- :: *-p(h)irll- se ponavlja v etrušk. *M-p(h)l-»- „12" < *&u-p(h)il- „10 + 2", iz česar &ufl&-ic-la „die zwölf dei consentes" T 239, ter v etrušk. *wir/l- id. — s p/b :: ђ > w in r oo / (kakor zgoraj pod cezp v Caelius-καιρός iz *kazwirll- :: cezp < *cezpil-) —, iz česar etrušk. > lat. ^-üi7//us „*Secundus" T 225 in val-vae „Doppeltüre" J IO62; k ä :: r cf. M 41. § 21. Na sledeči strani sledi skica, ki predstavlja glasovni in pomenski razvoj praslov. *s^bbrb: Vor slav. *s§bbr'b „*Mitglied der Großfamilie" wird als al t euro- päisches Relikt mit vorthrak. ζιβνρϋΐόες ,,γνήαιοι" verbunden und Anschluß an etrusk. *zenpir- „alter", erschließbar 3.US CC^Zp jjJ ~p Ä J sem-[ζ]φ „6 + 2", Xo-sfer „6 + 2 > October" und aus Semprönius Atratinus (: ater „alter"), gesucht. 28 k. oštir: ' MAjusKULA izraža alternacijo: zveneč «3 nezveneč; " = pogojni izpad nosnika. ^ Fin. *sebr- > *зеђг- morebiti direktno iz ilyrotraščine. Predslovansko *s§bbn »zadrugar«. 29