ŽIVLJENJE IN SVET Tedenska priloga „Jutra" Štev. 15. V Ljubljani, dne 23. aprila 1927. Leto I. A. M.: Po Franciji in Belgiji. IV. V Verdunu, mestu največjih vojnih grozot. Iz Reimsa v Verdun gre vožnja po lokalnih železnicah, najprej z vlakom, ki gre na Chalons sur Marne, a da še prestopi v St. Hilaire na vlak, ki vozi' iz Chalons na Verdun. Tu vozijo navadni osebni vlaki, ki jih imenujejo v Franciji omnibus; ustavljajo se na vsaki postaji. Publika je v njih seveda precej drugačna nego na brzovlaku. V brzovlaku so tudi v tretjem razredu lesene klopi prevlečene z usnjem; v omnibusu so klopi lesene. V vagonih so kupelji, ki imajo vsak po dva oddelka po deset sedežev, a tako, da ima vsak oddelek vhod direktno s prostega. Vlak je malo napolnjen. Pri oknu sedi vojak, zraven mene malomeščan, ki bi mogel biti vaški trgovec, njemu nasproti ženica v črnem, z neznatno belo rutico sredi SiVečih las, v obleki, ki spominja na nunsko nošo, z zelo širokim krilom in nad vse širokimi rokavi, osobito pod komolci. V sosednjem oddelku sedi celo samo eden potnik. Sprevodnik je sedel med prvimi postajami ves čas v našem oddelku in dolg čas mu je bilo. Izstopajo in vstopajo le delavski in kmetski ljudje. Nahrbtnika tu nihče ne nosi, pač Pa ima domala vsakdo čez ramo torbo, kr zavzema tod vlogo nahrbtnika. Tudi vojaki nosi,o take torbe, prav tako oficirji. Pokrajina ni Videti tako lepa, kakor pri Reimsu. Sprva se vozimo še v neposrednem območij u vojnih dogodkov, a vojnih sledov ni opažati več, potem pa se proga oddalji od bivše fronte in teče nekako vzporedno z njo. Samo posamezni sledovi vojne segajo še semkaj, pri Cuperly, prvi postaji od St. Hilaire dalje, je1 veliko vojno pokopališče, drugod vrsta ličnih novih hišic, ki se jim takoj pozna, da so povojno delo, ponekod še ostanki betonskih utrdb. Izmed postaj, ki se peljemo mimo njih, malokatera flbnne pozornost nase. Tu je Valmy, kraj znamenite bitke iz 1. 1792., v kateri so francoski revolu-cijonarji prvikrat pognali nazaj nemško . vojsko. St. Menehpuld, večji kraj, razpostavljen lepo okrog griča, je ob pri-četku nekoliko drugačne pokrajine; od tu do Verduna je ravnine manj, a več gričev, dasi le nizkih, mnogo je gozda, tudi borovega. Peljemo se skozi Ar-gonneski gozd, ki se je tolikrat imenoval v poročilih z zapadhega bojišča. Vinogradov nisem videl nikjer na vsej poti. Tudi џа zadnjem delu vožnje se vlak ni posebno napolnil. Le vojakov in oficirjev se je nabralo precej in ob progi so se videle čete; bile so prav takrat vojaške vaje v vsem predelu. V Verdunu. Mesta ne opaziš, dokler ne prideš s postaje, niti predmestnih delov. Značaj pokrajine je tu drug, doline so ožje in griči višji; in Verdun sam je • skrit v dolini. Verdun. Človek ima vendarle neke posebne, nekako vznemirjene občutke, ko korači prvikrat s kolodvora v ta kraj, ki je igral tako izredno važno vlogo v yeliki svetovni vojni. Velika trdnjava za katere osvojitev so Nemci vrgli v boj v toku enajstih mesecev, od 21. februarja 1916 do 1. februarja 1917, nič manj kot 1,800.000 mož! Že pred kolodvorom se opazi, da cvete tudi tu":«vojna industrija«; dva velika avtokara odhajata izpred postaje, polna tujcev, dva. trije taksiji čakajo še;> da jih kdo vzame v službo za circjj;it. po verdunskih bojiščih. Preden se pride v mesto, ki pa prične prav blizu postaje, pozdravi, z desne temno-sivo obzidje stare trnjave. ki stoji deloma še sedaj, na levi pa se pokaže prvi spomenik. Dva vojaka na visokem podstavku vlečeta, izmučena, s poslednjimi silami top na pozicijo. To je spomenik Aux defenseurs de Verdun. Sie-ge de 1870. Spomenik uglasbj človeka na vojsko. A te vrste glasbe je v Verdunu še obilo. Koračiš malo naprej po Avenue de la Gare, pa prideš brž do mogočnega obzidja, ki je še dobro ohranjen ostanek stare verdunske trdnjave. Kolodvorska cesta zavije skozeni v mesto pod mogočnimi vrati, ki se jim ne moreš načuditi. Kakor da je čas zaostal za dve, tri sto let: trdnjavska vrata so še kakor nekdaj, v dveh mogočnih lokih gre cesta skoznje. Tudi dvigalni mošt je še tu № štiri močne, debele ve- rige, ki gredo z mosta na škripce v •vratnih zidovih in dalje v notranjost. Seveda ima vse skupaj * le historično vrednost in je očividno v to svrho očuvano, oziroma obnovljeno, zakaj nad vrati je Veliki napis Porte St. Paul 1877. Pa je gotovo vredno pustiti takole zgodovinsko zanimivost; tudi v Parizu imajo ohranjenih sredi največjih buljvarov dvoje ogromni|i mestnih vrat iz dobe Ludovika XIV. Ali ni škoda, da so jih ljubljanski mestni • očetje tako hiteli podirati; prav сеф}р bi sodila takale vrata pred dolgočasni Mestni dom ali na pr. pred Križanke. — Verdun ima še mnogo starih utrdb; še imenit-nejša nego pri St. Paulu so mogočna Porte chaussee, ki so na vzhodnem robu starega mesta, tik ob Meusei, tako da se skoznje stopi naravnost rna močni kameniti most. Ta vrata so, kar se tiče odprtine, manjšega obsega in enotna, ali nad njimi se dvigata dva mogočna okrogla stolpa izredno visoka, opremljena z linami in .starinskim na-zidkom; ta kolosalna vrata delajo še danes vtis prave srednjeveške trdnjave. Će se ne motim, so narejena po vzorcu stare pariške Bastille. \ Ko sem hodil križem po mestu, sem se znova čudil, kako hitro je Francija restavrirala v vojni razrušene kraje. Da je Verdun v svetovni vojni strašno trpel, je dovol j znano in pač ni treba podrobno popisovati. Kot obmejna, trdnjava je bil v. bojni fronti takoj prvi mesec vojne; ali prava borba se je tu pričela 21. februarja 1916.4 ko je pričela orjaška nemška ofenziva, ki je hotela z updrabo najsilinejše artiljerije prodreti francosko obrambo • pri Verdunu. Nemci so s strašnimi žrtvami zavzeli nekaj fortov na severu in vzhodu ter otvorili strahotni ogenj- tna mesto samo. Vojaško poveljstvo je odredilo popolno evakuacijo mesta in zadttiji civilni prebivalci so ga zapustili dne 25. februarja opoldne. Odslej se je Verdun spreminjal v razvaline. 'Nemška ofenziva zoper Verdun se je nadaljevala še vso pomlad in je mogla nekoliko napredovati, toda ne v razmerju z žrtvami. Ali na poletje, v avgustu, je bilo jasno, da nemška trma ne zaleže dovolj; neuspeh 'ofenzive se je razodel vsemu svetu, ogromne žrtve so bile zaman. Dne 2A. oktobra se je pričela francoska protiofenziva ter mogla vpprilmdnjih mesecih zopet osvojiti vse izgubljene utrdbe.' Verdun je prestal svojo preizkušnjo, odločena je bila bitka za Verdun, o kateri pravi Hin-denburg v svojih memoarih: Ta bitka je izčrpala naše moči, kot rana, ki se ne zaceli.» Da si človek danes napravi predstavo, kakšne so bile razvaline mesta po teh silnih bojih, si mora pogledati slike razdejanja, ki se prodajajo seveda povsod PO mestu. Celoten pogled na mesto iz 1. 1918. napravi zares podoben vtis kot pogled na žitno polje po toči: vse je v razvalinah. Ali danes razvalin ni Več, mesto je popolnoma obnovljeno in sledov razdejanja je le še prav malo; porušenih hiš ie videti manj nego v Reimsu. Tako na pr. se še vidi/jo poškodbe katedrale, stare romansko-got-ske stavbe; cerkev sicer ni bila tako močno prizadeta kot n. pr. katedrala v Reimsu, a ima vendarle hude poškodbe. Vse to se šele popravlja; en del cerkve je prav sedaj v delu, tako da je v njem kot na stavbišču, namesto cerkvenih stvari je tam apno in kamenje, pa pesek ter cement in odri vse naokrog, vmes pa napisi: danger de mort Sicer pa napravi Verdun še vedno vtis starinskega mesta, kljub obnovi. Spominja nekako na Celje, dasi ne vem prav razložiti zakaj. Stoji v precej tesni dolini reke Meuse, in nad njim se na vseh straneh vzdigujejo zeleni griči. Po velikosti ni bogvekaj, za dvoje Celj; 1. 1911. je imel 22.000 ljudi. In ima tuđi temu primeren patrijarhalen, provinci'jalen videz; nič ni videti meščanom, da so prebivalci tako proslavljenega in zgodovinsko starega mesta, kjer so si 1. 843,> vnuki Karla Velikega razdelili frankovsko cesarstvo. Ljudje se gibljejo prej,počasi nego živahno, štacunarji stoje na vratih in se, čakajoč kupcev, očividno dolgočasijo. Ženice stoje na pragu in spremljajo z radovednimi pogledi popotnika; vidi se, da poznajo svoje . meščane in da brž začutijo tujo stvar. Če vprašaš koga o tem ali onem, je vesel in razloži po-strežljivo in natančno. Po cesti, glej, gre cunjar in trobi na vso moč na trobento, ki pa k sreči ni preglasna; pes, vprežen v mali voziček s cunjami, uda-no vleče njegov tovor. Po ulicah je videti obilo vojakov, tudi črnci kolonijal-ci z rdečim fesoni so vmes. Oho, in tam prihajata dve gospodični v belih oblekah, s pripravo za tennis v rokah; zares, izjema se zdita v teh mirnih ulicah in sredi delavnega patriarhalnega -življenja. Izložbe prodajaln kažejo malomeščanske razmere, in vedno zno- va se prepričaš, kako narobe je, da se presoja po svetu, tudi pri nas, Francija po Parizu; ne, ljudje božji, provinca je povsod enaka, tudi na Francoskem. Pa ni napačna, vsaj tale verdunska ne. Tako nekam domačega se čutiš v tem mestu, v ozkih, precej temačnih ulicah, med eno-, dvo-, največ tronad-stropnimi hišami, med dobrodušnimi ljudmi. Še Meuse je domača; za dobri dve Ljubljanici je je, teče pa še bolj mirno in počasi, močna zidova, zgrajena iz lepih kvadrov, sta r.es videti nepotrebna. Tako se mi je priljubila ta domačnost, da sem šel kosit v neznatno delavsko gostilno. Malo začudeno so me pogledali; tujci pač ne zahajajo k njim. Videl sem, da ne jedo tako raznovrstno kot gospoda in tudi ne tako okusno, ali prepičla mera gotovo ni. Vina prinesejo kar v veliki posodi, v vrču, se lahko reče. «Ne toliko,» se branim, «manjšo mero». «0, nič ne stri, kar ostane, se bo odračunalo». In gostilničar pogleda pri koncu, koliko je ostalo v vrču. ter napravi primeren račun. V ozadju gostilniške sobe je živahno; tam kosijo Italijani; delavci so, očividno zidarski, trije moški in dve ženski; z gostilničarko, ki govori italijansko, se pogovarjajo, koliko je bilo dela pri rekonstrukciji Verduna. Deli Verduna segajo tudi iz doline po pobočjih navzgor. Najvišje sega oni del v starem mestu; katedrala s škofijo in starim samostanom je skoro na vrhu; brž zadai za njim je že mestno obzidje, ki gre potemtakem po vrhu hriba, kakor nekdaj na ljubljanskem Gradu. Ta hrib pa je zgoraj široka ravnica in na njem je še ogromna citadela, kjer je vojaštvo. Na hrib drži več ulic; na eni od njih je tik ob vrhu velika zgradba, Chateau d'Eau, vodovodni rezervoar, širok, dosti visok okrogel stolp, ki spominja na kranjskega, samo da je izdatno večji. Poslopje je novo, niti najmanj lepo; velik napis na njem pripoveduje: Ce Chateau d' Еаи constitue Г une des oevres que la ville de Verdun cloit d la genero-site de Loiulres. Potem se bere še dalje, da je ta zgradba dar ... de la cite et du comte de Londres, ki sta dne 13. decembra sklenila, defida d' adopte Verdun. Gospod M. Kenna je pri tem izrekel sledeče, kar se vse čita na napisu: Noiis desirons exprimer notre s.vmpa-thie a la France entiere, et nous, le coeur et le centre de V Empire Britan-nique, choisissons le coeur et le centre de la defense francaise pour rappro-cher Г Angleterre et la France, toutS i Angleterre et toute la France, dans Г union la plus etroite et la plus durable. Tik nad Chateau d' Eau se odpre najlepši razgled nad bližnjo in daljno okolico Verduna. Teren je tu zelo živahen; kamor seže oko, spremljajo Meuseino dolino griči na obeh straneh. Ali ti griči so vsi popolnoma ali vsaj precej enako visoki; na njih so znameniti forti ver-dunske trdnjave, na njih je bilo ono najstrašnejše bojišče svetovne vojne. Spodaj na glavnem trgu stoje v vrsti avtomobili in ob vsakem deska z napisom ter skico okrožja, ki ga ie mogoče pogledati za 25, 50, 75 frankov, kakor imaš pač druščino. Forti Douaumont, Vaux, pa Fleury, Tavannes, la plaine de Woevre, ali pa Cote 304, la Voie sacree, le Mort homme itd., pa bojni spomeniki n. p. pri Tranchee des Ba-yonnettes in pokopališča. Videl sem fotografije teh razvalin, fortov, vojnih spomenikov in pokopališč, o, teh je še posebno mnogo; ves Verdun jih je poln. Ampak izgubil sem veselje, da bi jih še pogledal, razvaljeni griči so si podobni povsod, vojni spomeniki tudi in pokopališča še prav posebno. Strahotne''dimen-zi\je imajo pokopališča okrog Verduna, človek se zgrozi. Ni čuda. 400.000 Francozov je padlo za obrambo Verduna, in tolika množica zavzema še po smrti precej prostora. Ne, zares ne grem več na tako razgledovanje, zdi se mi nekaj narobe, da bi se vozil med njimi in pa-sel radovednost. Malo dalje je prav na vrhu, med ci-tadelo in mestom, ogromna Esplanade de la Roche. Ta esplanada, ki zavzema ravnico, tvorečo vrh hriba, je centralna razgledna postojanka za Verdun; tu stoji najlepši vojni spomenik Verduna in morda vseh boiišč. Iznemogli, rami eni mož stoji še pokonci, oprt na meč, ali izza njega se je pognala Nike in kriči z zblaznelim zmagoslavjem »Victoire!« Lik je tako prepričevalen, tako hipnoti-zujoč, da moraš obstati pred njim kakor ukopan: čutiš, da so te preleteli mrzli tokovi po telesih in da ti podrhteva v sencih. Samo godba more še obvladati tako popolnoma. Pozneje sem bral, da je ta spomenik delo Augustea Rodina; naredil ga je že v 80ih letih za neki kon'kurz pod naslovom »Defense«, a z niiim ni dobil nagrade; v 1. 1912 je delo povečal in ga pozneje odstopil holand-rkamu odboru (comite Verdun), ki si je vzel za nalogo proslaviti z njim Francijo oziroma Verdun za junaško obrambo. Tako je postalo Rod i novo delo <— spomenik obrambi Verduna, kamor sodi kot da nalašč zanj narejen ne more biti boljši. Na kamenitem podstavku pod spomenikom se bere napis: »A la gloire de la France eternelle, a Ver'dun, l' ln-domptable Cile Lorraine, les fideles amis de Hollande, qui n' ont jamais des-espere du triomphe du Droit et de la Justice.« — Decembre 1916 — Aout 1920. — Hipnoza takega spomenika je sposobna, da te potegne mimo silnih pokopališč s štiristotisoč križi v čudno suvereno razpoloženje, ko sodiš z drugačnim merilom. Tik zapadno od Esplanade, tudi še na vrhni planoti, je mračna citadela, kjer je že zunaij videti obilo vojaštva; poskusil sem si jo pogledati, pa ne gre kar tako. Vojaki so me potolažili, naj si raje pogledam spodnjo citadelo, ki je mnogo interesantnejSa. In to je vsekakor res. Sam si je sicer ne moreš ogledati; pa do 11. ure se nabere deset do petnajst ljudi, nato pride guide s ključi in prične se vodstvo, ki velja samo frank za osebo. Ta spodnja citadela je res ogromna reč: v prvi zasnovi datira še iz dobe Ludovika XIV. in je delo njegovega znamenitega generala Vaubana, ki je prvi gradil moderne trdnjave, spreme-nivši jih iz nadzemskih v podzemske, Sedaj je ta spodnja citadela ogromen labirint podzemskih galerij, širokih, zgoraj obokanih hodnikov v dimenzijah šampanjskih kleti. Labirint pravim, zakaj brez vodnika se tu izgubiš brez usmiljenja. Mrežo galerilj so seveda med vojno iše povečali, zakaj ta citadela je bila takorekoč centralni organ obrambe vsega Verduna. Tu je imela apro-vizacija verdunske armade svoje skladišče in središče, tu je bilo nakopičenih živil za 300.000 mož, kolikor so znašale posadke v verdunskih utrdbah; vodnik nam je kazal, kje so mleli žito, delali in pekli kruh itd. itd. Tu je bila električna centrala za trdnjavsko ozemlje, tu so bile čete na varnem oddihu, kadar so prišle za čas v rezervo in ob stenah se vidijo še ostanki vojnih postelj. Galerije so tako globoko v zemlji, — vhod vanje je na vznožju hriba —, da so pred vsakršnim topovskim ognjem absolutno varne. Tu je bilo tedaj srce verdunske obrambe: tu so v novembru*1. 1920 položili v častni dvorani k večnemu počitku telesne ostanke osmih neznanih vojakov in tu so vzeli enega od njih ter ga prepeljali v Pariz, da leži sedaj kot neznani junak Francije pod Are de Triomph. Za nekaj puntov bolj ceniš solnčno svetlobo, ko prideš iz teh galerij zopet na svetlo. Toda solnce ne traja dolgo;-dan je nemiren, veter od jugozapada in vreme spremenljivo kakor v aprilu; par-krat se je bilo treba dežju umakniti v vežo ali v kavarno. Slovanska imena v okolici Dunaja. Dolina : Tulln. Leta 859. je cesar Ludovik Nemec daroval del mesta, ki se zove Tullina (qui vocatur Tullina). V analih se ponavlja to ime pogo-stoma, tako 1238 Tulna, 1275 Tulna, 1280 Tulna, 1394 Tulna. Slivnica je ime enemu izmed najstarejših gradov plemičev Slivniških. Leta 1160 Pabo de Slunize, 1207 de Sleynze, 1217 de Sleuni-ze, 1234 Otto de Sleuntz, 1259 Chrofto de Sleuntz, 1268 Cunradus de Slunz. Tako so polagoma kvarili ime gradu, ki se zove Schleinitz pri Eggenburgu. Kjjov, dames Ghaja, prastare razvaline pri Retzu, se imenuje 1175 Kiow, 1268, Kyaw, 1282 Chyaw. Grad silne stare plemiške rodovine Maisau se zove leta 1279 še s slovanskim imenom Mišov (Mischovv). Litschau zovejo auah 1229 Ličov (Lit-schow). Melk ima v zgodovinskih zapiskih sledeče oblike: 1206 de Medelico, 1268 de Medlico. Wachau je daroval 1. 973 Oton: »Kraj, ki se imenuje Waehovo na bregu Donave.« Gloggnitz ne more zatajati niti dandanes slovanskega izvora, Glognica. Leta 1223 čitamo Gloknitz, 1297 Glognitz. Schrems: Leta 1179 se imenuje ta kraj »ob pritoku dveh potokov, izmed kojih se eden zove Šremelica, drugi Ložniea« (Schremelice, Loneemze). Gaming se zove 1352 Jamnik. P. Poljanee. o ^ Prva kavarna na zapadu se je ustanovila 1. 1645. v Benetkah. V Parizu 1. 1672., na Dunaju 1. 1638. Dotlej se kava v zapadnem delu Evrope sploh ni uživala. •. Industrija svile v Italiji je stara 700 let. Pred vojno se je vzgojilo za 60 milijonov kg sviloprejk, danes se jih vzgoji še več. I—s: Zmajev rod Živalstvo pred milijoni let. — Davno izumrli velikani, ki so bili strahotnejši od namišljenih „zmajev". V mladih letih so nam često pripo? vedovali o zmajih in pozojih. Vsak kraj ima neko goro, o kateri gre glas, da spi pod njo ogromen zmaj, kakor ima skoraj vsak kraj svoj Klek, kjer se zbirajo čarovnice. Ko smo bosopeti Skakali po travi, so nam kazali zapu? ščene studence s tajnostnim, črno od? sevajočim dnom, od koder so nam si? jale motne oči neznanskega zmaja ali s trstiko prerasla temnozelena močvir? ja, na čijih dnu smo strahoma občutili gibanje pozoja, ki smo si ga predstav? lj ali v podobi strahotnega napol ku? ščarja napol kače. Stoprav v šoli so se jeli pojmi bistriti in smo izvedeli vsaj toliko, da v naših vodah ni zma? iev in d'i jih sploh ni na svetu, takih, kakor pripovedujejo pravljice. Otroška doba je enaka mladostni dobi človeštva. Ljudje, ki niso poznali prirodnih sil in ki jih je vsak še neznan prirodni pojav navdal s strahom, ker je prihajal iz neke teme, iz sveta, ki ni v človeški moči, so napolnili brez? danja močvirja, prepade, skrivnostne gorske kotline in temne gozdove s ču? dovitimi bitji. Vse stare narodne prav? Ijice in pesmi so polne teh otroško? naivnih nazorov o prirodi. Kakor je otroku svet okoli njega uganka, ki jo šele polagoma rešuje in bistri s svo? jimi spoznanji, izkušnjami in z ved? nostjo, tako je tudi primitivnemu člo? veku svet poln pravljičnih skrivnosti, čudežev, čarovnij in onostranskih sil. Vsa prvotna verstva izražajo takšno naivno promatranje prirode; celo'v vis soko razvitih religijah kakor je n. pr. krščanstvo, se opaža njih vpliv. Tako so se neumljivi prirodni pojavi izobli« čili v mitološke predstave in prešli v narodne pravljice in pesmi. Take, iz zmotnega opazovanja ali iz nepozna« vanja prirode potekajoče predstave so ali navadne izmišljotine, čisti sad do? mišljije, kakor je n. pr. vera v vile in duhove, ali pa so izpačene predstave o obstoječih pojavih (n. pr. če se trdi o lučkah nad močvirji, ki jih izhlape« vajo trohneče rastline, da so izgubljene duše), deloma pa so v pravljice odeti odmevi davno zašlih časov, odsevi po? javov dogodkov, ki so v neznanih do? bah s tako silo pretresli človeka, da se je ohranil spomin na nje še do naših dni. Tako so na pr. misli, da potekajo pravljite o vesoljnem potopu izza ča? sov pozne ledene dobe, ko je bil člo? vek že dokaj podoben današnjemu primitivnemu človeku. Vesoljnega po? topa ne zaslediš zgolj v Mojzesovih bukvah, ampak tudi vindijski mitolo? giji in celo v starih kitajskih pravlji? cah. To priča, da izvira iz neke skup? ne temne izkušnje pred davnimi, dav? nimi časi. Nekaj časa se je mislilo, da so tudi pravljice o zmajih tega izvora. Moderna veda pa je na osnovi 'okame? nin dokazala, da leže med dobo, ko so zares živeli »zmaji«, in med zgodovin? sko dobo človeštva milijoni let. Vzlic temu pa ni dvoma, da so te pravljice v skladu z nekimi davnimi prirodnimi pojavi. Učenjaki, ki raziskujejo skriv* nosti in čuda prirode, so izkopali iz »molčečih zemeljskih tal«, izpod pla* sti, ki so jih nakopičile razne stotisoč, da, milijone let trajajoče dobe, vrsteče se v razvoju naše zemlje, ostanke ži* vali, ki prekašajo po svoji velikosti vse, kar nam more nuditi sodobna ži* va priroda. no sliko te pošastne živali. Bil je 25— 30 m dolg; noge je imel vrlo okorne, a na koncu kremplje, s katerimi je mogel izborno kopati mehko prst. Truplo je bilo ogromno, zavaljeno in težko gibljivo; majhna kačja glava je tičala na dolgem vratu, ki je bil za* čudo prožen, kar pričajo njegovi šte* vilni členki. Sodi se, da so te živali ležale v močvirju in premikale zgolj Gigantosaurus. V tako zvani srednji dobi, ki jo je prebila zemlja pred več milijoni let, so se podili po njeni večinoma še topli in sila vlažni skorji kuščerji, katere imenujejo učenjaki sauriji. Nikdar poprej še ni bilo takih obrov med zverinami. Danes je za nas že čudo, če vidimo krokodila, ki je dolg 8 m. Poglej sliko Gigant o saurusa in boš do* bil približen pojem o zverinah te dav* ne dobe. Ta saurij spada v vrsto Dino* saurijev; njegove ostanke so našli na jugu vzhodne Afrike. Učenjaki so zlo« žili okostje in tako smo dobili približa vrat ter lovile ribe in druge v vodi ži« veče živali. Šele, ko jim je zmanjkalo hrane, so se pomaknile dalje. Drugi dinosauriji (s.trašni kuščarji) so bili manjši, razvili pa so se v raznih oblikah, tako da so bili med njimi tu* di dobri skakalci, napol ptiči, napol kuščarji, vrhu tega pa — po zobovju sodeč — nezaslišani požeruhi, ki so bili prava strahota za manjše zverine. Izmed »predpotopnih« živali je ome* niti tudi tako zvanega Brontosaurusa Excelsus, čigar nopolno okostje so na* šli 1. 1898. v Ameriki. Milijoni so se potrošili, preden so ga izkopali in od* premili v newyorški muzei, kjer je da* nes najzanimivejši predmet, ki mika vsakogar, kdor si ogleda to slovito zbir* ko. Od glave do konca repa je dolg 20 m; po okostju se sodi, da je hodil 7 vratom in glavo kvišku, kar pomeni, da bi bil dandanes oplazil z jezikom streho trinadstropne hiše. Dolg je bil 51 m. Kost njegovega bedra je bila večja od dokaj visokega človeka, v trebuhu pa bi lahko našlo prostora 12 do 15 ljudi. Računajo, da je tehtal 20.000 kg, požrl pa je dnevno 8 do 10 meterskih stotov hrane. Kako neki je živel ta živalski ober? Tudi njega je redilo močvirje, ki je zavzemalo v tisti dobi dobršen del ze* meljskega kopna. Zadovoljno se je vzleknil v mehko blato in tičal sredi močvirnih rastlin, loveč z dolgim vra* tom vse, kar je moglo nasititi njegov strahoten apetit. Seveda je bilo takrat v močvirjih neprimerno več rib in dru* gih živali nego dandanašnji. Domiš* Ijija nam živo slika strahote, ki so na* stajale, kadar se je zbralo več takih aolginov in so se hreščeče plazili na« prej v nova lovišča. Pod njihovimi ko« raki so se vdirala tla, padalo je drevje, kakor če se razdivjajo zračni vrtinci, in vse, kar je bilo slabega, nezaščite« nega na poti, so pomandrali kakor blato. Ali so se pojavila v majhni glavi te« ga nestvora kakršnakoli občutja ali ce« lo misli, četudi v najprimitivnejši ob« liki? Človek bi mislil: kjer je veliko telo, ondi je tudi veliko možganov. Ali priroda hodi svoja pota: ta velikan je imel začudo majhno glavo in v nji tako malo možganov, da bi ga po »pameti« sigurno prekosila domača kura. Ni je bilo na svetu bolj bedaste zverine od saurija, zato pa tudi ne pohlepnejše in strahotnejše. Veliki so zakoni prirodnega razvoja! Okorni in bedasti živalski kolosi so morali že kmalu izginiti z zemeljskega površja. Nihče jim ni bil kos po moči, ali že so živele živali, ki so jih daleko prekašale po neki izredni sposobnosti, ki se je skozi geološke dobe vedno bolj iskrila in izmotavala iz »teme bo* gov« in ki je dosegla šele pri človeku popoln triumf: inteligenca ... Našteti sauriji niso edini, ki nam jih je razkrilo molčeče zemeljsko dno. Po strahotnem zobovju in sposobnosti na« glega skakanja se je odlikoval Cerato« saurus. Bil je na hrbtu bodljikav in je nosil rog na zgornji čeljusti. Nedolž« nejši je bil Stegosaurus ungulatus, dolg kakih 10 m. O njem trdi prirodo« sloveč Bosche, da je bila največja spa« ka med vsemi bitji, kar jih je dala pri« roda. Na hrbtu je nosil čudne zobča« ste izrastke, ki so bili na koncu silno ostri, da se je lahko žival z njimi bra« nila. Triceratops horridus je bil že drugačen; spominja nas današnjega nosoroga, čeprav še spada v vrsto plezalcev. Bil je po priliki dvakrat ta« ko velik kakor slon; glava je merila dva metra. Velik čudak v vrsti teh davnih zmajev je bil Plesiosaurus do* lichodeirus, ki je izvrstno plaval in še boljše skakal; bil je znatno večji od kita in razširjen po vsej zemlji. Mosa« saurus je bil 12 m dolg in je tudi živel v morju. Kožo je imel luskinasto ter se je veliko lažje od ostalih saurijev prilagojeval življenskim razmeram. Vzlic temu pa je bila tudi ta posled« nja, relativno še najpopolnejša vrsta saurijev obsojena k poginu. Na koncu tako zvane kredne dobe so izumrli tu« di Mosasaurusi. Tako so sauriji izginili z zemeljskega površja in na njihovo mesto so stopile manjše, vendar pa popolnejše, za življenski boj sposob« nejše živali. Zmajev rod je še milijone let po« zneje prešel v pravljice, v otroške zgodbe za otročje*naivno človeštvo. Ali so res bili skriti nekje na dnu duše temni spomini na tisto dobo? Nepo* sredna zveza je iz razlogov, ki smo jih že navedli, docela neverjetna. Človeka v dobi saurijev še ni bilo, zato tudi ni mogel podedovati spominov nanje. Ali pravljica, ki je povečala in dočista predrugačila resnične, v dobi njenega nastanka obstoječe zverine, je nevede odkrila zmajev rod. še preden so se izkopala izpod debelih plasti prva okostja davnih »zmajev« * kuščarjev* kač v strahotni podobi. Tam, kjer da« nes hodimo mi, so bili nekoč ti zmaji gospodarji. In kake pravljice bi stkali naivni ljudje, ki še vidijo v prirodi vse polno čarovnij in mitoloških vplivov, če bi videli v velikem filmu »Pozab« Ijeni svet« zmajev rod obnovljen; sta« vimo, da bi jim vstajali lasje pokoncu in da bi zrli s še večjo domišljijo v močvirja in brezdanje vode, kjer ra« stejo »pozoji«. Ali zmajev rod je bil tokrat »obujen« le v zabavo in v kaj nedolžni obliki, ki hvali svoje filmske mojstre. Thomas A. Edison: Stroji - osvoboditelji človeštva. Slavni ameriški izumitelj vidi v upeljavi strojev pet k sreči in resničnemu napredku človeštva. — Hvala strojev. V inozemstvu in včasi tudi v samih Ztdinjenih državah se trdi o nas Američanih, da smo ljudstvo, ki so ga zasužnjili stroji in da se naš razvoj preveč giblje v mehansko smer. Resnica pa je narobe. Stroj je najbolj učinkovito sredstvo, da se človeštvo osvobodi. Še zdaj so mnogi ljudje tlačani mučnega rokodelstva. Ne, ni preveč strojev, še premalo jih je; ne preprosti, temveč komplicirani stroji bodo utrli človeštvu pota k polnejšemu in srečnejšemu življenju. Delo naših mišic moramo prenesti na stroje, na pogonsko silo motorjev. Človeški možgani so v svojem dejstvovanju preveč omejeni, dokler imajo na razpolago zgolj roke, da izvršujejo njihove zamisleke in navodila. So stroji, ki vsak izmed njih opravi delo tisočih človeških rok. če ga vodijo možgani enega samega človeka. To je prava izraba dela in njegovih možnosti. Vse. kar zadržuje produkcijo, jo hkrati zmanjšuje. Zbog tega skrbimo, da bomo izrabili sleherno sredstvo, ki nam lahko delo pospeši. Povišanje produkcije pomeni za človeštvo življensko obogatenje. Same človeške roke ne morejo več tako ustvarjati, kakor so nekoč ustvarjale. Samo stroji, ne živci in mišice še lahko povišajo produktivnost človeškega dela. Stojimo stoprav na pragu mehanske dobe. Nadaljnji razvoj bo pokazal, da bo to hkrati doba duševnega razvoja, kakor ga svet desihmal še ni poznal. In duševna bo ta doba prav zbog tega, ker bo zelo mehanska. Treba ie začudo veliko duševne prožnosti, da se človeško delo nadomesti s stroji. Razloček med avtomatičnim i-n napol avtomatičnim strojem je zelo velik in ima za industrijo ogromen pomen. Ce bo nekoč upeljano docela avtomatično proizvajanje raznih dobrin, se bo izraba in kakovost pridelkov neobično povečala. Taki popolnoma avtomatični stroji pa zahtevajo za. svoje vodstvo daleko boli izobraženih in duševno prožnih ljudi, kakor so delavci, ki so dandanašnji zaposleni pri napol avtomatičnih stroiih. Razlika med človekom, ki še ne pozna tega znanilca svobode, ki so ga izumili učenjaki in iznajditelji z vzajemnim delom, .ie posebno očitna človeku, ki pozna razmere v Ameriki in razmere na Kitajskem. Ce primerja topost in življensko praznoto Kitajcev z živim smislom in z življenskim bogastvom, ki označuje može in žene v* Ameriki, se mora domisliti neslišanih možnosti, ki jih utegne nuditi stroj razvoju človeškega rodu. V Zedinienih državah ni kulijev in jih tudi treba ni. Kuli je človeško bitje, ki je brez nehanja vpreže-no v delo, katerega bi lahko stroj opravil neprimerno bolje. Američani nočemo kulijev in jih tudi ne bomo imeli; naši stroji so nam že prihranili to žalostno usodo in nas bodo slei ko prej varovali pred nio. Zgodovina suženjstva je polna dokazov o vrednosti strojev. Suženjstvo, ki ponižuje človeka do tovornega živinče-ta in do stroja, je držalo ljudi, ki so imeli od njega koristi, v duševnem suženjstvu; dokler so delali sužnji, ni bilo ničesar, kar bi moglo vzpodbujati k iznajdbam mehaničnih pripomočkov. Suženjstvo pa je imelo še usodnejši pomen nego so ga slutili ljudje, ki so se svoje čase borili zoper njega. Pomenilo je to-le: Vse človeštvo, ki ie živelo pod temi okoliščinami, tako sužnji kakor njih gospodarji, se ni moglo osvoboditi, ker ni ustvarjalo stroiev, ki bi ga vodili k višjim in boljšim smotrom; venomer je krožilo v kolobarju enega in istega dela. Duševni napredek ni bil mogoč. Zastran tega ie stroj v moiih očeh največji osvoboditelj. Odtod grem še korak dalje in pravim, da človeško suženjstvo ne bo popolnoma odpravljeno, dokler ne bo izvršil stroj še tistega dela, ki ga dandanašnji opravlja človeška roka — vsaj v kolikor bo lahko stroj dosegel enako kakovost. Cemu bi za večno prikovali človeka k utrudljivemu delu in ga tako ugonabljali, če lahko opravi njegovo delo mehanska sila? Ljudje ne bodo mogli preje iz svojih mračnih senc pod svobodno solnce, dokler ne bo vse človeštvo prožela zavest, da je dosedanje stanje nesmiselno. Moderna tovarna obuval zahteva bolj usposobljenih delavcev nego jih je bilo treba pri prejšnjem preprostem, počasnem in utrudljivem rokodelstvu. Med nekdanjimi čevljarji so bili začelo prav brihtni možje, vendar pa bi se le-ti veliko bolj in boljše pečali z duševnimi rečmi, če gib ne bi nedostajanje stroja preveč vezalo k šilu in kopitu. S svojim orodjem niso mogli narediti nič boljšega kot narede v tovarnah znatno hitreje čevljarski stroji.. Trdim, da človeški um s strojem samo pridobi, če je namreč stroj dober. Stroj pa, s katerim danes izdelujemo čevlje in škornje, neprimerno bolj razvija možganske tvorne zmožnosti nego delo s starim orodjem. To kaže tudi dejstvo, da so ljudje, ki so delali pri prvem čevljarskem stroju, tako daleč razvili svojo bistroumnost, da so lahko delali pri znatno bolj zapletenih in naglih strojih, ki zahtevajo od delavcev veliko več duhaprisotnosti in prevdar-nosti. Trditev, da je^delo pri strojih enolično, ne drži. Predvsem se izdeluje produkt, ki je tako dober in zanesljiv, kakor se ni dal pripraviti z ročnim delom. Ce pa bomo strojno delo še povečali in uvedli nove stroje, tedaj bo prihodnji rod še bolj inteligenten in bo še lažje užival življenje'. . Izmed bedastih domislekov, ki se nekritično prenašajo od ust do ust, se najpogosteje čuje trditev, da bo nastala močna nadprodukcija, če bomo ročno delo nadomestili' s stroji.-To je popoln nesmisel. Previška predmetov, ki si jih ljudje žele ali jih potrebujejo, si sploh ne morem zamisliti, zakaj želje so neomejene in se ne dado utesniti v obseg želodcev. Želodeci je edin človeški organ, ki se da docela nasititi. Koprnenju človeškega duha po novih spoznanjih in izkušnjah, po lepšem in udobnejšem življenju, se ne bo moglo nikdar popolnoma zadostiti. To je: večno neutešen glad. Besedovanje o previšku je prazen bav-bav. Razširjenje dela s stroji je koristno vsemu človeštvu. Od razvoja nimajo koristi zgolj delavci, marveč tudi tovarnarji, ki lahko pošiljajo na tržišča vedno boljše in- boljše blago in ga nudijo po stalno nižajočih scoenah. Če pa lahko tovarnar prodaja blago po nizkih cenah, bo človek s povprečnimi dohodki kupoval več blaga nego si ga je mogel privoščiti njegov predhodnik. Manj premožni sloji so z upeljavo strojev neprecenljivo veliko pridobili. Niti za hip ne dvomim, da otvarja produkcija na veliko človeštvu najlepše vidike. Proizva- janja na veliko pa si brez strojev ne moremo misliti. Zbog tega nikar ne go-drnjajmo čez delo s stroji, zakaj stroji so najboljši oplojevalci industrije. * Neprestano priganjamo vse, kar nam more dati znanost, da bi iznašli sredstva, ki bodo izsilila od naših njiv, sadovnjakov in zelenjadnih vrtov več sadežev. Ali niso ti naši napori stremljenje po produkciji na veliko? Mar bi bilo tedaj napak, če bi tudi človeštvo delovno moč primerno pognojili? Stroj je Človeku to,,kar gnoj rastlini; z njim se letošnja žetev poveča v primeri z lansko, za prihodnje leto pa se zasigura še večja žetev. Stremljenje, da z isto količino človeških delovnih energij izdelaš dva para. čevljev namesto enega, je prav tako pošteno, kakor če iznajdeš novo poilj,'edel$ko sredstvo, ki omogoči, da zrasteta ondi dve bilki, kjer je lansko leto pognala samo ena. Če se je med delavstvom pojavil odpor zoper uvedbo strojev, so bili njegovi razlogi prav tako piškavi, kakor ondi, kjer so se ljudje upirali razširjenju iz-obrazbe.;-Nekoč so stavci v Newyorku, oziroma .tudi drugod stavkali ali pretili s stavko; ker so se upeljali stavni bali so. se namreč, da bi potem našlo kruha 'manjše število izučenih stavcev in da :Se bodo mezde znatno-znižale. V tem boju pa je stroj kajpada zmagal. Dandanaišmii je več stavcev kot jih je bilo prej in tudi mezde so neprimerno višje. Gospodarski položaj stavca se je tedaj izboljšal. Njegova inteligenca je postala večja in ž njo vred tudi samozavest. Danes mu ni treba uporabljati več duha in mišic za delo, ki ga boljše ■ in hitreje.opravijo stroji. Če bi kdo hotel odstraniti: tiskarske stroje in upeljati prejšnje stanje, bi stavci sigurno napovedali protestno stavko. Zgodovina stavnega stroja pa je enaka zgodovini vsakega drugega stroja, ki je bil uveden v delavnice, da bi opravljal dela, ki so ji'h prej trudoma in počasi, drago in manj dobro opravljale človeške roke. Šivalni stroj je na pr. skoraj petdeset-kratno povišal število nastavljencev v tej industrijski panogi. Kjerkoli smo tedaj uvedli stroje za izvrševanje- dela, ki so ga mukoma opravljale- roke, med tem njem desetletju najbolj brezobzirne opazke o intimnem življenju samodr-žavnih vladarjev, katerim se je revolucija maščevala za njih napuh, vzvišenost in prezir nasproti nižjim slojem, ki so delali v potu in krvi na grajščinskih poljih in prelivali kri v carskih vojskah. V teh poslopjih se sovjetsko prebivalstvo utrjuje v proticarski mržnji, pa tudi v čutu lastne moči in suverenosti. Le tu pa tam se najde človek, ki se mu stoži po zašlih časih, ki mu je žal, da v palačah ni več tako, kakor je bilo nekoč; človek, ki bi si želel časov velikih vladarjev Petra in Katarine, vladarjev, s katerimi se ne dasta primerjati niti Nikolaj prvi niti Nikolaj drugi in zadnji.. Tako žalovanje za zašlimi časi pa se ne da preprečiti ne z agitacijo in ne s kaznimi, ki bi bile sicer popolnoma odveč. Neprijetna je samo ljudem, ki tega intimnega občutja sploh ne poznajo. Zato je stopila korak dalje. Ni zaprla prostorov, ki iz njih blešči carizem na tisoč vrst in bo bleščal še stoletja. To bi bilo preveč nasilno v desetem letu revolucije in preveč bedasto v času, ko industrijalizacija premaguje patrijarhalizem. Revolucija samo omejuje število prostorov, ki so bili nekoč rezervirani carjem. Nekatere palače in dvorane je zaprla in jih izpremenila v svrhe, ki se ji zde koristnejše. V Zimski palači je bila vrsta sob, kjer je vse do prve ruske revolucije leta 1905. bivala carska rodbina. Štirinajst velikih in majhnih prostorov, polnih pohištva, preprog, slik, knjig, intimitet in drugih podobnih -predmetov, kakor jih najdete v vsaki premožnejši meščanski hiši, ki ji pravijo, da. se vzlic bogastvu ne odlikuje po posebnem okusu. Tu je tudi carjeva delavnica, dalje spalnica carske dvojice in bodoir zadnie carice, potem vrsta otroških stolčkov, darovi Viljema II. in pokojnega mikada. Vse to je bilo doslej dostopno občinstvu proti vstopnini, s katero so se vzdrževali čuvaji. In ljudje so si radi ogledavali intimitete carskega dvora: ti prostori so bili ob nedeljah bolj polni nego revolucijski muzej v sosedstvu. To pa zbog tiste navadne radoznalosti, ki bi se stoprav tedaj nasitila, če bi bilo po-setniku dovoljeno, da seže pod blazine lepih carskih postelj, izdelanih iz svetlega lesa karalske breze. Carske sobe in dvorane so tako mikale ljudi, da ie postala Eremitaža ljubosumna in je pritiskala na oblasti, da naj jih zapro. Slednjič ie zmagala in zdaj so tako zvane zgodovinske sobe v Zimski palači dokončno zaprli. Predmete so odstranili in postavili v sobe razne umetnostne in znanstvene zbirke. Pa je nastalo vprašanje, kai storiti s carskim pohištvom in z vso ostalo šaro. ki ipo sodbi sovjetskih ve^čakov nima zgodovinske vrednosti. Niso.ne za muzej, ne za uporabo v sovjetskih uradih in prostorih, a skladišča so zbog stanovanjske bede izpraznjena v pisarne in stanovanja. Kai tedai? Revolucija je dala vse te reči na boben. In so jih razprodali. Dražba se je vršila v kinematografu »Praga« v Moskvi, izkupiček pa je šel v prid .komisiji za varstvA dece. Prodano je bilo vse do čevliev bivše carice; vse pohištvo, umetnine, knjige. ' Cene so bile razmeroma nizke in je lahko marsikdo okrasil svoje stanovanje s predmetom iz carske hiše. Tako razmetuje revolucija v desetem letu svojega trajanja sledove in prah zadnjih cariev... Po I. E. Šromu v »Pritomnosti«. Pariz, središče mode, je bogatejši za novo ligo. Njen simoter je kaj čuden: odpravili lioče moške ovratnike. Josip Hainšek: Obisk v sultanovem dvoru Jildys. Carigrad, koncem marca. Tudi slovenski listi so zabeležili vest, da se je razkošna palača turških sultanov v Carigradu izpremenila v zabavišče. neke vrste bar. ki ga ©osečajo petični tujci. Ni niti dovoljen vstop vsakemu turistu, da bi napasel svojo radovednost. Če hočeš videti notranjosti sultanovih dvorov, moraš seči globoko v žep, še preje pa te služabniki premerijo od nog do glave, ali si soloh vreden, da vstopiš v te »posvečene« prostore. Po zaslugi dvornega artista kriievvskega sem bil deležen te »časti« in sem celo sodeloval pri neki 'prireditvi. Pred vstopom skozi glavna vrata nas je ustavil vratar in vprašal šoferja: — Neistrnis bu efendv? (Kaj hočejo gospodje?) Vse smo mu lepo razložili, vendar pa se ni zadovoljil z našim odgovorom in šele ko'mu je uprava telefonično zatrdila, da nam je dovoljen vstop, so se nam odprla železna vrata. Del j časa smo se vozili po krasnem izprehajališču, ki so ga — bilo je namreč zvečer — razsvetljevali številni larnpijoni. Bilo je tako svetlo, da ne bi razločil dneva od noči. Ustavili smo se pred velikim poslopjem, ki ga obdajajo krasne palme. Izmed dreves so bleščala velika svetla okna. Tu nas ie prijazno nagovoril služabnik in vprašal, ali smo tujci ali domačini. Če hočemo namreč v igralnico, moramo izročiti svoje potne liste, zakaj Turkom je vstoo zabranjen. (Modra turška vlada ie sicer dovolila. da smejo tujci neomeieno zapravljati denar, ne smejo pa ga tratiti za hazardne igre domači liudie.) Ko smo opravili tudi to zadevo, smo si najprej ogledali razne sobe in dvorane. Videli smo sultanovo pisarno, obednico, čakalnico; vendar ni treba omeniti, da so povsod še ostanki nekdanjega zares orientalskega razkošja. Najbolj nas je, kajpa. zanimal sultanov harem, palača, v kateri je bivalo nekaj čez 300 sultanovih žena. Sobe so še ohranjene v prvotni opremi. Največ je zrcal: nekatere stene so iz samih zrcal, tako da se vidiš v vseh mogočih projekcijah. Zdi se. da je še zdai v teh sobah vonj raznovrstnih kozmetičnih preparatov, ki so .iih sultanove žene upo- rahljale na vagone. Nekam čudno je človeku pri srcu, če se spomni, kakšno življenje je vladalo nekoč v teh prostorih! Koliko lepotic se je sukalo tod: čarobnih Gruzink, temnopoltih Nubijk, elegantnih pustolovk z zapada, bujnih Anatolk in mehkih Slovank. Brez ne-hanja so pazili na nje evnuhi, skopljeni sluge. Sultanov prihod je bil v tej palači kakor prihod boga ... Zdai je vse drugače, — ne samo na sultanovem dvoru, ampak tudi oo vsei Turčiji. Tam, kamor ni smel nekoč vstopiti noben moški razen sultana in evnuhov, lahko napase svoio zvedavost vsak, kdor izkoriščevalcem sultanove palače plača. V »zlati dvorani« se je vršila plesna prireditev, pri kateri sem tudi iaz sodeloval skupaj z nekaterimi artisti iz Estonije. Glavne točke na programu tega večera pa je izvršila gospodična v ori-ertalski obleki. V »zlati dvorank so bile postavljene ob Stenah tri vrste miz, ki so jih dodobra zasedli bogati tujci, željni zabave in plesa v sultanovi palači. Program se je otvoril ob 23.20 s foks-trofom. Zabave ie bilo Obilo: vmes so Se praznile čašice likerja in šampanjca in tudi kulinarične želje so se lahko vsakomur izpolnile. Gostje so bili, kajpada, z vseh vetrov in si slišal vse mogoče jezike. Zabava s plesom ie trajala do štirih zjutraj. Tedaj so se začeli plačevati računi. Čitatelj v domovini se bo čudil, če povem, da znaša naimanjši ra- čun sto turških lir ali v našem denarju okrog 2700 dinariev. Ko smo zapuščali sultanovo Dalačo, je bila že zora nad Bosporiem. Palača z. razkošnimi vrtovi je tonila v sencah in od morja sem je vela pomladna jutranja sapa. Pred palačo so ropotali avtomobili. Spet smo se spomnili časov pred desetimi leti, ko je vladala tod mrtva tišina in je bil vsak korak umerjen iz strahu pred sultanovim veličanstvom. Odhajali smo iz palače, ki ima slavno ime v evropski zgodovini, iz prostorov, kjer so se pred davnimi stoletji kovali načrti za turško prodiranje tudi v naše kraje. Kako hitro in nenadoma se je končal ta mogočni sistem! Zdai se v teh palačah veselo svira, poie in pleše; zabava se vrsti za zabavo. Na pisane karte padajo dolarji, funti, franki, cekini. Krogljice skačejo brez nehanja po biljardu. In sreča se menjava naglo kakor v Monte Carlu: med tem ko nekateri, ki so dobili igro, kupujejo avtomobile in hotele, pišejo drugi poslovilna pisma, preden namerijo revolver v srce ali v glavo. — Izpremenljiva ie sreča, to vedo povedati i sultanovi dvori i oni. ki zdaj v Jildysu poganjajo stotisoče v slepo igro... S to mislijo zapustiš mogočne dvore. In avtomobil brzi po stambulskih ulicah, ki še spe v usmevu mladega jutra ... IZ KOZMETIKE Gube in njih zdravljenje. Ena izmed najbolj neprijetnih znanilk bližajoče se starosti so nedvomno gube na obrazu. Med tem. ko je pri moškem naguban obraz skorajda interesanten, je za žensko prava nesreča. Starost je danes izgubila tisti družabni ugled, ki ga je nekoč imela in vsaka ženska skuša kar najdalje odgoditi dobo. ko bo veljala za staro, kar se ji zdi skoraj toliko kot družabna smrt. Splošno je znano, da se je »mladost« moderne žene premaknila na 40. leto in še čez. Zasluga gre modernemu načinu živlienja, v nemali meri tudi modi. ki ie nehote rešila veliko higijenskih vprašani, katera so v prejšnjih časih žulila vsako žen- sko. Vrhu tega se je sodobna kozmetika tako izpopolnila, da lahko nudi ženi, ki hoče ohraniti mladosten obraz, dovolj preizkušenih in zanesljivih sredstev. Cesto je žena sama kriva, če ji obraz prezgodaj preprežejo neprijetne gube. Ako ga je dotlej zanemarjala v negovanju ali pa ie pretiravala v masaži, uporabljala slabo ličilo (šminko), se preveč ukvarjala s težkim duševnim delom, da niti ne govorimo o mučnih skrbeh in drugih »morečih« vplivih, se ne bo mogla izogniti zgodniim gubam. Prav tako ne vpliva enako na vsako ženo veter, dež in solnce. Mnogim se jame gubati koža baš zaradi Dremoč-nega vpliva solnčnih žarkov. Temu je tieba prišteti še kopico drugih vplivov: nagnenje, ki je podedovano, prevelika mršavost, bolezni, slabokrvnost, porod i. t. d. Gube nastajajo tako - le: Prvotna trdnost kože postane na nekaterih mestih zbog razniih škodljivih vplivov ohlapna, mast pod kožo se izgubi in na prizadetem mestu nastanejo brazde, okoli katerih še koža zgrbanči. Zoper gube se borimo na dvojen način: preventivno, da jih namreč že v naprej preprečimo ali pa kar najbolj odgodimo dobo, ko se pojavijo na dan kot naturen pojav staranja, ali pa, da jih odstranimo, če so se že oojavile. Najboljše je seveda, ako- se ženska v teh letih skrbno izogiblje vsega, kar bi vplivalo škodljivo na njen obraz. Posebno naj se varuje predolgega nočnega bdenja, zlasti v zakajenih prostorih. Skrbi naj. da bo imela vedno enako telesno težo. zbog česar je priporočljivo, da se pogosto tehta in na ta način težo kontrolira. Negovanju obraza naj posveča posebno pozornost, pri čemer je nujno potrebno, da uporablja dobro kožno kremo. Krema vsebui snovi, ki stezajo kožo (n, pr. pol odstotka galuna) in snovi, ki io nekoliko dražijo (kafra po 2 odst.). Krema pa se uporabljaj le po temeljitem umjvaniu. Zoper mršavost se priporočajo razne kure; predvsem zdravljenje, če poteka od bolezni, arzenikova kura in podobno. Ze nastale gube in brazde ter viseča lica, ki pričajo, da je popustila prvotna kožna napetost, ker je zmanjkalo polnila, se morajo popraviti. V ta nameri še ie treba zateči k lepotnemu kirurgu. V večjih "mestih se zdravniki specijaliziralo- za kozmetično Stroko. Navsezadnje ni potrebno za živ-ljenski boj, ki ga mora bojevati žena, samo zdravje, temveč tudi kolikor mogoče dolgo trajajoča telesna svežost in mladost. Moderna medicina ie tudi v tem pravcu nadkrilila nadeie. ki so jih stavile vanjo žene. Lepotna kirurgija doseza vedno več uspehov. Treba je z nekaterimi prav nič nevarnimi vbodi vrniti koži prejšnjo napetost in jo izpolniti, da se ne bo grban-čila. Za to dokaj nedolžno operacijo se izbere neko^ mesto v okolici senc. kjer ni važnejše Žile ali pomembnejšega živca in kjer rastejo lasje, tako da se urez ne vidi niti v teku zdravljenja, ki traja osem dni, niti pozneje. Najprej se določeno mesto s preizkušenim sredstvom (Chlorathylpfrays) ohladi in stori neobčutljivo; vbrizga se nekoliko nestrupenega novokokaiha. Tako ie torej pripravljen prostor za vrez: čisto brez bolečin (mnoge se celo čudijo, da niso ničesar občutile) se izreže košček kože ki pa je .relativno zelo'maihen. Zdaj se — zopet brez bolečin — naredi nekoliko šivov, koža se napne, čez operirano mesto se položi obliž. frizura popravi in dama (ali pa tudi gospod) lahko gre še tisti dan, če se ii zljubi, v vsakršno družbo. Ko preteče osem dni. se niti previdno, da paciientke ne boli, odstranijo iz zarastle kože. Uspeh je presenetljiv. Vrhu tega ie taka operacija, ki za delj časa osveči ženski obraz, razmeroma zelo po ceni. Cesto se čuje, da utegne nova. umetno povzročena kožna napetost, škodovati očesu. Način vreza in šiva pa je tak, da gladko izpodbije ta prigovor. Glede trpežnosti pa ie treba ponoviti to. kar smo že omenili: Če se posveča negovanju obraza zadostna, razumna in pravilna skrb, tedai bo usoeh skorajda trajen. Seveda ga lahko za znatno oslabe bolezni in z njimi združeno shuj-šanje; tudi stalno napredujoča starost ne odneha s svojimi napadi na ženino lepoto. Prav nobenih slabih posledic pa ne bo, ,če se vrez popovi. Mjioge žene, ki se boje kirurškega noža. se ne morejo odločiti za tako korekturo, zato se rajši oprimejo konservativnih pripomočkov. V tem pravcu se priporočajo obkladkj iz kamiličnega čaja (samo pet minut na koži!), elektrizaciia. zlasti s tokom visoke frekvence in slednjič previdna masaža. Glede gub na čelu ie treba omeniti, da jih zelo često povzročajo žene same. Le poglej jo, kadar se iezi. kako se ji namršijo obrvi in kako Se ji nabere čelo. Vse to se maščuje in obraz jez-ljave, sitne žene jame kai kmalu kazati na čelu njeno duševno podobo! Gube na čelu pa ne izginejo niti s pogosto masažo ali z obkladki iz kamiličnega čaja, niti z raznimi kremami. Mišice, ki1 tvorijo take gube, so že tolikanj ojače-ne, da se ne dado več ugnati v prejšnjo mirno brezgubnost. Tudi tu je treba zopet napeti kožo, najlažje z operacijo, ki smo jo zgoraj opisali. Dr. Fr. Halla. p. v. в, Francoščina za samouke. Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi. Un 17. bolide1 gigantesque2 tomble3 pres de Rome5 II va etre transporte6 dans la ca-pitale7 et offert8 au pape9 Rome, 8. novembre. — A Magliana10 j res de Rome, est tombe1' pendant12 la nuit13 un bolide gigantesque qui a creuse14 dans le sol15 un trou16 large17 de 45 mčtres.18 On travaille19 a l'extraire20 en vue de21 le22 transporter a Rome. II sera23 offert en cadeau24 au pape. (Le Matin, 9. II. 1926.) (3-bolid) (žlgfifcsk) (tAb) tomber (tfibe) (prO (nm) izpodnebnik, meteorolit gorostasen -a, -o ogromen pade pasti padati blizu Rioi ~ " " pre- 6 (ilva-:tr-trasporte [on gre biti peljan peljali ga bodo transporter (trasparte) prenesti, prepeljati 7 (la-kapital) glavno mesto 8 (afer) poklonjen offrir (afrir) ponuditi; pokloniti 9" (pap) papež 10 [laška vas] U (č-tt>e) je padel 12 13 (p > da) (la-n«i) noT } 14 (a-k oze) je izkopal creuser (kroze) izdolbsti, izkopat 15 (la-sal) tla, zemlja 16 )3-tru) luknja 17 (lirž) širok -a, -0 18 (metr) metri, -ov 19 (ffi-trav. j) dela se, delajo travaiiler (travajer) delati 20 (hkstrer) [mesto le extraire] ga izvleči extraire (:kstr: ) izvle i, izdreti 21 (5v»-d3) z namenom 22 t) obilne m abondant (aofiids) obilen ž. abndante ( bffidat) obilna 11 (tr s) Francija 1• (s"r) siir- e-o) na 13 (o) visoki [množ.| m'haut (o) visok ž. haute (ot) visoka 14 (plato) planote le piateau (la-plato) planota 15 s&tr) fran oska Centralna planota le centre (la-satr) središče 16 (ia-kuš) plast ,7 (depas) prese a depasser (depase) presegati, preko- račiti 18 (sStiimtr) centrirtietri. -ov 19 (le-režjai) pokrajine la region (la-režj&) pokrajina 20 (z-elve) v višene, visoke 21 (de-zalp) [od] Alp les Aipes (le-z lp) Aipe 21 (pirene) Pi eneji 23 ф-naražistr) vknknjižuje)o javljajo enregistrer (aražistre) vknjižiti 24 (de-mas) množine la masse (la mas) množina 25 (a-Sčrt^-z/drwa) na nekaterih mestih 28 (da-otce ) [od] višin Za vse dolgu jem hvalo svoji materi, ki je najboljša in najnaravnejša vzgo= jiteljica otrok. Napoleon. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adoll Ribnikar. — Za «Na= rodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vs; v Ljubljani.