KATOLIŠK CERKVEN LIST. »Danica" izhaja vsak petek na eeli poli. in velja po pošti za eelo leto 4 *rl. dO kr.. /a pol Ma 'i irl. 4o kr. za .-••tert Ma 1 30 kr. Vtiskarnici sprejeuiana za eelo leto 4 gl.. za pol leta *2 gl.. za '"-etert leta 1 gl., ako zadene na ta pijanosti od Kristusove čede, pa tudi s svojim zgledom treznosti vsim svetijo, da se odvernejo hudi nasledki iz te pregrehe izvirajoči, ki žugajo cerkvi in deržavi! Mi pa hočemo serčno prositi Boga. da milostno spolni Tvoje želje v tej zadevi, da vodi Tvoje nakane in podpira začeto, ter v zagotovilo Božjega varstva in našega očetovskega naklonjenja podelimo Tebi, častiti brat, in vsim, kteri so v tej zadevi s teboj zedinjeni, iz vsega serca apostoljski blagoslov. Dano v Rimu 27. marca 18S7, v 10. letu našega papeštva: Leo XIII. Iz tega papeževega pisma je razvidno, da sv. Oče, ker so naj viši pastir vsih vernikov, pri svojih mnogih opravilih, tudi daljne, oziroma male dobre reči ne prezrejo. kakor so tudi ranjki papež Pij IX našo mlado katoliško družbo s posebnim dopisom počastili. Saj so v naših, za vero in cerkev žalostnih časih čez vse potrebne katoliške družbe vsake verste, zlasti tudi družbe treznosti. Za take družbe so naš skerbni mil. knez in škof pripravljati blagovolili svoje podložne s poslednjim postnim listom. Z očetovsko besedo so živo slikali ostudnost in škodljivost tudi pri nas močno raz-širjeue pijanosti ter so priporočevali vsim dekanom in župnikom snovati in vstanovljati družbe treznosti pri svojih vernih. In glej, že se sliši zdaj o veseli spomladi iz raznih krajev, kako se duhovni pastirji o tej važni pa težavni reči med seboj posvetvajo, drugi pa so že veliko udov sprejeli in zapisali. Naj hvale vredni zgled omenjenih gg. duh. pastirjev spodbuda še druge, da ne bo nobene fare na Kranjskem brez te družbe, ki je čez vse potrebna v družbinem. nravnem in gmotnem oziru! Naj duhovne in vernike spodbudi tudi to novo pismo s v. Očeta, s kterim pohvalijo duh. pastirje daljne Amerike ter s tem priznavajo in priporočajo take družbe. K temu kliče še neka posebna, zanimiva, vesela okoliščina. Bliža se namreč veseli praznik zlate maše sv. Očeta 31. decembra 1.1. Ves kerščanski svet se že veseli in pripravlja: vsak narod bo po svojem razodeval svoje čestitanje ne le z besedo temuč tudi v djanji, da skaže svoje globoko spoštovanje in svojo resnično hvaležnost do tako blagega, izverstnega Očeta. Tudi njinas se bodo v to sverho nabirali radovoljni darojrf^fSffphLi. d. Toda naš narod je majhen in reven, ter Mvgle^e^&ov v^V i:/ oe bo mogel meriti z drugimi večiini. Nekaj pa zamore storiti, kar oe bo denarja stalo, pa bo gotovo av. Očetu v naj veči veselje, pa tudi naši deželi v naj veči čast in korist. Kako lepo in veseio bi bilo, ko bi se do slavnega papeževega dneva sostavile po vsih župnijah * priporočene družbe, ter že tudi v djanji svoj blagodejni vpliv razodevale po vsih krajih in bi bila splošna treznost blaga mati vsih čednost! Kako veselje bi bilo za našega mil. knezoškofa in kolika čast za vso škofijo, ko bi mogli o priložnosti zlate pap. maše osebno ali pismeno naznaniti, da so v Njihovi škofiji skozi in skozi vpeljane take bratovščine in da se je z njimi začelo novo kerščansko življenje! Bolj kakor vsi drugi darovi bi to razveselilo blago serce sv. Očeta, s serčnim veseljem bi podelili, kakor vernim v daljni Ameriki, tudi nam svoj blagoslov; naši škofiji pa bi ostala v dragem, zlatem spominu zlata maša sv. Očeta! —a— Pripravljanje na Marijin mesec. Mesec maj je najlepši izmed mescev celega leta: Zemlja obleče se v krasno obleko; travniki, drevje, germovje, vse se oživlja, zeleni v mladostni moči kaže se nam vsa natora. Marija je najlepša med hčerami človeštva; o njej velja;o besede: »Kako si lepa, moja prijateljica, kako si lepa, moja prijateljica, kako si lepa! (Vis. p. 4, 1) Sv. Tomaž Akvinski pravi: »Njena lepota je dvojna, dušna iu telesna." Lepota telesa je v zunanji poštenosti in v strahovanji počutkov, posebno oči; zatoraj pravimo da so njene oči kakor golobje, polne nedolžnosti, milobe in ponižnosti Njeno truplo bilo je tempelj sv. Duha, z njenega obličja žarela je rudečica deviške sramožljivosti, in čez vso njeno postavo razlival se je nebeški mir. V resnici, njeno podobo posnema mesec maj s svojimi milimi solnčnimi žarki, z nežnim berstjem in krasnim cvetjem. Majnik je prelep in vesel čas; vse ga željno pričakuje, vse se oživi, ko se približuje. Ta mesec je ogledalo Marije D. Ko je ona stopila na svet, pričelo se je novo življenje za človeštvo. Greh je bil zadušil lepo cvetje in torej pravo življenje v človeštvu, povsod bila je dušna tema, dušna smert. Pa prišla je Ona, o kateri kličemo veselo: »Kedo je Ta, ki je prišla kakor jutranja zarija? (Vis. p. G.) Prišla je Marija in ž njo oživljajoče solnce pravice, Jezus Kristus, Sin Božji, kateri ie pregnal temo s svojo lučjo, ugonobil greh, premagal smert in podaril življenje milosti umerlemu svetu. Majnik prinaša nam listje in prelepo cvetje, katero s svojimi barvami razveseljuje nam oči in napolnuje s prijetnimi vonjavami zrak in podnebje. O Mariji pa velja: »Jaz sem cvetica na polji in lilija v dolinah." (Vis. p. 2.) »Dišala sem ko cimet in dobro dišeči balzam; dišala sem kakor najboljša mira in nepokvarjen balzam." (Sir. 24.) Kakor brezmadežna, čista lilija cvetela je Marija med grešnim človeštvom; z vonjavo svoje čednosti razveseljevala je nebo in zemljo. Z vertom primerja toraj sv. Bernard Marijo in pravi: »Vert svetega veselja je Tvoje telo za nas, o Mariia; kajti cvetice raznoterega veselja tergamo v njem, ako pomislimo, kako velik vir sladkob si Ti za nas! Ograjen vert si Ti, Božja porodnica, v katerega nikdar ni prišel grešnik tergat prekrasnih cvetic. Ljubeznjivo poganjaš naj dražje cvetje vseh čednosti, med katerimi občudujemo posebno tri cvetice, katere napolnujejo vso Gospodovo hišo s prijaznim duhom, o Marija. Ti vijolica ponižnosti, Ti lilija čistosti, Ti roža ljubezni." Naj bi noben dan prelepega majnika ne minul, da ne bi Kraljice majnikove s posebnim pozdravom počastili, da bodemo tudi mi dosegli milost v vertu sv. Cerkve cveteti in sad roditi, in da bodemo o času žetve vredni, biti spravljeni v skedenj nebeškega Očeta. (Sendb. 1883.) Hitite torej k Marijnemu majnikovemu altarju, ljubi otroci, sklenite in pozdignite lepo svoje ročice in prav lepo molite k Mariji, da vam sprosi stanovitnost v dobrem in cvetja vsih naj lepših čeduost. O mladenči, pridite, posvetite se Mariji, da vam obvaruje to, kar je naj lepšega pri mladem človeku, to je, sveto nedolžnost! O device katoliške, vaša Kraljica, Marija Devica daru zahteva od vas, pustite posvetne nečimurnosti in lažnjivo, veselje, varite se grešnega znanja, dajte Mariji majnikovi svoje serce in prosite, da ga vam obvaruje lepo in nedolžno. Žene in možje in stari ljudje, ki vas vse zapušča, pribežite k Mariji, lepo jo častite v maj-niku vsi, in Ona bo vsakemu pridobila naj lepših in naj boljših darov. Šolske knjige iz rok — kaj pa zdaj? (Dalje.) 2) Čistost. Sv. apostol Pavel govori: »Primite ščit vere, da morete ugasiti ognjene puščice satanove." Kaj so te ognjene puščice, s kterimi hoče satan v smertni greh pripraviti dušo? To so misli, občutki vsakoverstne skušnjave zoper čistost. Grehi zoper 6. zapoved so izmed naj nevarniših. Ta greh je pred svetim Bogom tako nagnjusen, da te more milosti božje oropati, in v pekel pripraviti že sama nečista misel, ako se ji radovoljno vdajaš in se zaderžuješ v nji dopadljivo. Naš Zveličar pravi naravnost: »Kdor žensko poželjivo pogleda, je v sercu ž njo prešeštoval." Pot, po kterem jih toliko zajde v greh 6. zapovedi, je znanje, družba z osebo drugega spola. Mlade osebe začenjajo ljubkovanje iz medsebnega dopadajenja. da si igrajo ali da se kratkočasijo, iz ničemurnosti. Medsebojno nagnjenje se množi, v kratkem se tako zagulita in se zaljubita, da se ne menita ne za Boga ne za svet. Prijaznost in poželjivost je zmeraj veča in groznejša, zakopljeta se poslednjič v naj strahovitiše pregrehe. Bog je postavil zakrament sv. zakona, da zamorete osebi z milostjo tega zakramenta kerščanski živeti; kdor pa v samskem stanu z osebo živi, kakor bi bil v zakonu, je nečistnik, upornik zoper vsemogočnega Boga in njegovo sveto postavo. Taki bodo čutili svoj dan rek sv. pisma: »Strašno je pasti v roke živega Boga!" Marsikteri dušni oskerbnik se je prepričal, kako na smertni postelji človeka nič bolj ne teži, kakor nečistost iu krivičuo blago. Zatoraj si dolžan ogibati se vsakega znanja z osebo drugega spola, dckler nimaš volje in dokler ti okoliščine ne dopuščajo stopiti v zakon. Kader si na tej stopnji, takrat premišljuj pred Bogom in s pametjo, ktero si izberi za družico. Kader si jo voliš, ne glej na lepo kožo, na lišpano obleko, na prijetno vedenje; glej pa na to, če je dotična oseba kerščanskega serca, če v lepem miru živi s stariši, z brati in sestrami, če nima pregrešnih znanj, če ne leta na plesišča, če si ne kupuje prekinčanih oblačil. Kdor dela znanja, pa ni zmožen skleniti sv. zakona, ta se norčuje iz Boga pri vsakem očenašu, kader moli: »Ne pelii nas v skušnjavo." On sam se vodi s svojim znanjem v naj nevarnišo in naj pogubnišo skušnjavo. Pa je tudi greh, greh razun družbe ženske osebe, kteri je nekaj preostudnega io prestrašnega, kar mnogim že ua tem svetu pokonča telo in dušo! Vročica, sušica, slabost telesa in duše, blaznost, notranja britkost in žalost, gnjus življenja, samomor, so velikrat nasledki te pregrehe. O vari se nesramnih tovaršev, ki te učiti hočejo ostudnosti, nad kterimi se angelji jokajo! — Strašni so nasledki pri vsakem takem grešniku. in čakajo ga še bolj gotovo muke peklenskega ognja! Marsikdo je bil v to zapeljan že ko otrok, ter je še druge zapeljeval, ne prav vedoč, da je ta greh izmed največih, — in ko je pozneje zvedel, kako strašno je to, in se je hotel greha iznebiti, se je pokazala velika moč navade, ki ga ni pustila več iz klešč. Tukaj velja beseda Kristusova: „Kdor dela greh, ie suženj greha." — Ali nai taki nesrečnež obupa? ali naj se še dalje prepušča ostudni pregrehi? Ne! Dobrotljivi Zveličar je reke), da je prišel duše reševat. Kdor si bil doslej suženj greha, prizadevaj si, da si pri Jezusu zadobiš tešenje. Obžaluj greh iz vsega serca, terdno skleni nikdar več ne dovoliti vanj. vsako skušnjavo odbijati, spovej se odkritoserčno svojega greha, in mašnikova odveza te ga bo rešila; potlej pristopi k sv. Obhajilu s ponižnostjo io zaupanjem, Jezus ti bo dal tolažbe, 8erčnosti, moči, da boš mogel premagovati prehude napade in skušnjave. — Ker te bo pa še potlej dražila pregrešna navada, moraš spovednikov nauk poslušati, dalj časa prav pogosto ss. zakramente prejemati ter se pridno poprijemati pomočkov za poboljšanje. Ako si bil tako nesrečen, da si spet padel v greh, ne ostajaj v starem blatu, koj se očisti v skesani izpovedi. Ko bi bilo vse tvoje telo v gerdih in bolečih turih in gnojinah, bi gotovo vse storil, da bi se oprostil tako hude bolezni. Neskončno veča bolezen pa je za čas in za večnost to gerdo pregreho na sebi terpeti. Zatoraj se moraš oborožiti z največo stanovitnostjo, da to grozno rano odpraviš. Bog ti je zdravnik in tvoj spovednik; pa moraš tudi sam čuti nad seboj, in samega sebe zatajevati. Ako si bil, mladi bravec, sam tako nesrečen, da si padel v greh zoper 6. zapoved božjo, ako si se ga celo navadil; si prav gotovo v stanu smertnega greha. Pervotna podoba božja je v njegovih očeh strašno oskrunjena. Ko bi te takega pograbila smert, bi bila tvoja duša veržena v peklenski ogenj, zakaj: „nič nečistega ne pojde v nebeško kraljestvo." Zdaj se moreš še rešiti s skesano spovedjo. Opominjam te toraj priserčno, skleni precej, bližnjo soboto se čisto spovedati. V svetem zakramentu te bo očistila Kristusova kri. zadobil boš mir serca in veselje kerščan-skega življenja. Milijoni pogubljenih bi bili neizrečeno srečni, ko bi mogli dobiti le eno uro še na zemlji. Še tisti trenotek bi se rešili z zakramentom svete pokore; — toda to je pri njih nemogoče. Ti, bravec, imaš še to srečo, to priložnost; tudi tebi velja beseda, ki jo je govoril Kristus Jeruzalemu: „Da bi pač pomislil, še ta 8 v o j dan, kaj ti je v zveličanje! (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (Spomin so. Vincencija P.; blagoslovljenje novih orgelj; „Duša popolnau — novo delo gosp. župnika Jan. Zupančiča.) V nedeljo večer ob šestih je Vincencijeva družba imela prav priserčen shod. Na 2. nedeljo po Veliki noči namreč zadene prav slaven obletni dan neke dogodbe, ki tiče družbinega varha sv. Vincencija Pavijana, vstanovnika misijonske družbe lazaristov in mnozih druzih društev kerščanske ljubezni, v prid zgubljenih deklic, zapuščenih otrok, bolnikov in ubožnih. galejskih sužnjev in blaznih. Umeri je 1. lt>60 v Parizu. L. 1830 pa je francoski kralj dal lastno cerkev temu velikemu dobrotniku človeštva na čast zidati, in ravno drugo nedeljo po Veliki noči omenjenega leta je bilo truplo sv. Vincencija preneseno v novo cerkev. Slovesuosti so bile silno velike in prekrasne. Rakvo je dal kralj narediti iz samega srebra in bogato pozlatiti. Pri prenašanji je bilo pričujočih 17 škofov in silno število svetnih velikašev. Procesija je terpela drugo povelikonočno nedeljo od dveh popoldne do poznega večera in slovesnosti so se nadaljevale še celi drugi dan. Tako je bil počešen veliki dobrotnik ubozega človeštva 170 let po svoji smerti, in od tod je bilo tudi poslavljenje tega dneva v Ljubljani, zjutraj s sv. mašo in skupnim sv. Obhajilom v Marijanišču, zvečer pa shod družbenikov. Prečast. gosp. predsednik je nadalje med drugim omenil, da tudi v našem cesarstvu se Vincencijeva družba veselo razširja, kajti Dunaj z Doljno-Avstnjan-skim ima 36 konferencij in razun teh jih je ta kraj Litave že čez šestdeset, z njimi dve v zvezi tudi na Ogerskem (dve, škodovalo pa bi ne, ako bi jih bilo dvesto, da bi se framasonski duh umaknil Vincencije-vemu duhu in duhu Šent-Ištvana kralja). Druga želja je, da naj bi se tudi v naši deželi obudile še kake konference ter naj bi Ljubljanska postala »centralna konferenca", kakor so sicer po glavnih mestih. Omenjeno je bilo o naši sirotišnici, kar se drugod govori, da take sirotišnice, kakor je v Ljubljani, še na Dunaju nimajo. Prav veselo poročilo je tudi, da se v Marijanišču stavijo nove orgije, ki bodo to nedeljo popoldne o poli-sedraih pri Šmarnicah blagoslovljene, kar bode sklenjeno z malo slovesnostjo: a) bo govor, b) litanije z blagoslovom, in c) darovanje za nove orgije, ki bodo stale 1440 gld. Dokazovalo se je, da v primeri z delom 8 spremenov iu po naj novejšem poterjenem načinu orgije niso drage. Nadaljna vesela novica je ta, da preblagi gospod župnik Janez Zupančič bo zopet novo delo dal na svitlo, sam gaJ)o_zaiožil in vse prihodke daroval Marijanišču. fmenuje se: ,Duša popolna"; precej obširno je in skoraj se bode jelo tiskati. O prizidovanji hišo za tretji del je predstojništvo razglasilo posebno sporočilo in prošnjo. Pride prih. Iz Ljubljane. (Procesija sv. Marka in obnašanje pri taisti.) Navadna vsakoletna procesija sv. Marka se je godila pri naj lepšem vremenu. Vodil jo je in maševal pri sv. Petru novi stoljni župnik prečast. gosp. kan. Miroslav Križnar, kteremu so premilostni gospod knez in škof to službo izročili, ko je prečast. gosp. Anton Urbas prosil, da naj ga rešijo tega opravila. V napolnjeni veliki cerkvi sv. .Petra je čast. g. kaplan Zagorjan imel čverst govor o uslišanji in neuslišanji molitve. Veliko molitve se stori ta dan, kakor tudi križev teden malo pozneje; vsak duhoven, v kakoršni koli službi ali okolišini, ako se procesije ne vdeleži, mora pa doma opraviti litanije vsih svetnikov z dotičnimi molitvami, ktere posebno na to merijo, da bi usmiljeni Bog polja in domovja, ljudi in živino blagoslovil in deželo obvaroval slabe letine, hude ure, neznanih bolezen, vojske in vsakt^e nesreče. Kako svet in častitljiv namen! To je dosti očitno znamoje in opominjevanje, da naj bi se tudi ljudje vsih stanov, prisebno tutii^šolska mladina, kakor -4>£»]>rej, obilno vdeleževali teh tako gin-ljivih molitev in prolenj. Kdor pa se že sam ne vdeleži, naj bi saj pri tacih priložnostih pravičnega Boga in Sodnika na maščevanje ne klical — ravno pri teh priložnostih, ko ga pošteni verniki ponižno prosijo, da naj bi nam obilnih darov delil in nam milostno prizanašal! Menim namreč tiste neolikane, terdoserčne in nehvaležne ljudi, ki memo procesije gredo pokriti in mer zli, kakor bi jim vse to nič mar ne bilo! Hudo človeka mora v serce boleti, ako vidi, da se jim celo pred Najsvetejšim ne ljubi kolen prikloniti (kakor se mnogi vedejo pri vstajenji veliko saboto, ali pri procesiji presv. Rešnjega Telesa). Človek, kteri ima spoštovanje do Boga in do molitve, ne more pokrit iti memo procesije vernikov, ki mu med glasno molitvij} a^svetim petjem gre naproti, in tudi ne pokrit kot zijalo ondi stati.' Majčkeni otročiči, po -3—5 letni celo, so pri vratih in po vežah, ko smo šli ^v procesiji p j šempeterskem predmestji, prav kakor s živi angeljčki klečali in sklenjene ročice kviško deržali. ^ria je vsacega občutnega človeka moralo v serce giniti. Zakaj pa bi se marsikteri odrašeni tako vedli kakor neobtesaue klade iu neuglajeni cepci? Vemo, zakaj in od kod je ta razloček... V malih prebiva še sv. Duh in le majhen opomin jim je zadosti, da na kolenica pokleknejo, ročice povzdignejo iu Boga veselo molijo: mnoge odrašene pa je že davno Duh Božji zapustil, zato jim je zoperno vsr, kar na Boga spominja. Vemo. da je tudi nekaj j u d o v in še več „ž i d o v" po mestih: pa_taki, če imajo namesto vere s^L iskrico olike, naj gredo s poti in naj ne hodijo motitfn zalit vernih katoličanov v njihovih svetih opravilih, ako se ne mislijo čedno obnašati. To bodi v poduk, zlasti zdaj, ko skoraj nasledujejo po vsih katoliških deželah očitne molitve ter slovesni obhodi, procesije, s kterimi si prizadevamo milosti spro-siti od dobrotljivega Boga. Kjior očitno jiraži pravico Božjo, jfitudi sovražnik človeštva, in taki naj gre k medvedu vT>erlog; ne pa mecT"ljudi, ki se zbero Boga l&olit. prosit in častit. Iz Tersta. (Vprid zlate mah sr. Očeta Leona XIII.) KATOLIČANOM Teržaskc-Koparsks škofije. Ves katoliški svet tekir.jje sedaj v goreči ljubezni hoteč vredno in spodobno praznovati preimeuitni dan zlatomašništva svojega skupnega Očeta in najvišjega Pastirja LEONA XIII, ki bodo, ako je volja božja, praznovali 31. decembra tekočega leta svojo zlato mašo. Ako budi zlata maša najnižjega dušnega pastirja splošno veselje tudi v najmanjši vasi, koliko več radovati se mora ves katoliški svet in vdeležiti se preimenitne svečanosti o priliki, ko bode glavar vesoljne Cerkve obhajal petdesetletnico svojega posvečenja v mašnika ter daroval zlato sv. mašo za verne katoličane celega sveta! In zares, potem ko je storilo katoliško mesto Bolonja pervi korak s tem, da se je vstanovil tam poseben odbor v ta namen, začelo se je plemenito gibanje po celem katoliškem svetu, ic vse se trudi in tekmuje, da bi se pri tej priliki sv. Očetu izrazila serčua voščila iu mu izročili milodari vdanih mu otrok. Tudi v naši domovini Avstriji vstanovil se je na Dunaju glavni odbor, kteremu so se pridružili mnogobroini odseki po raznih škofijah. Namera (program) postavljena za to priliko v Bolonji in sprejeta od vseh drugih odborov in odsekov ima naslednje točke: - 1. Miloščina za zlato mašo sv. 0'.eta, kot izraz vdanosti in serčne ljubezni vernih kristjanov do sv. Očeta. 2. Napotila se bode v Rim posebna deputacija. da pokloni namestniku Kristusovemu voščila in milodare vernikov. 3 Odpošljejo se na razstavo, ki se bo veršila v Vatikanu, raznoverstni izdelki, osobito cerkvena oprava, ki bo služila v pomoč in pospeševanje razširianja sv. vere po katoliških misijonih. Ker se je tudi pri nas vstanovil taki odbor, ki ima v svojem krogu najodličnejše meščane, javlja se vernim katoličanom tega mesta in škofije, da je ta odbor postavno vstanovljeu ter ima svoj sedež v škofovi palači. Ta odbor goji upanje in željo, da se bodo vstanovili tudi drugod po škofiji odseki, ter vljudno vabi, da bi ti odseki kakor tudi posamezne osebe, ki se hočejo vdeležiti tega dobrega dela, združili se ž njim kot glavnim odborom. Ta odbor pa se obvezuje, da bode vdeležnikom javljal vse. Kar bodo želeli znati, da se ta namen tem lažje doseže. Temu naznanilu odbor pridruži željo in upanje, da se bode našlo v Terstu in po celi škofiji obilno število gospej in gospodičin, ki bodo z nežnimi rokami pletle in pripravljale vsake verste cerkvenega kinča, perila in druge za službo božjo potrebne oprave, ktero bodejo sv. Oče darovali misijonarjem, ki s trudom in gorečnostjo oznanujejo av. vero nevernikom v daljnih krajih sveta. Ve;hu tega pa se obrača škofijski odbor zaupljivo do odličnih meščanov, naj bi ga blagovolili podpirati s kolikoršnim koli denarnim doneskom, da se more overšiti dragocena tkauina posnemajoča imeniten mozaik, ki se nahaja v stoljui cerkvi sv. Justa v Terstu, ktero delo so prevzele najodličniše gospe našega mesta ter ga bodo poslale na razstavo v Rim z drugimi izdelki, ki se bodo poklonili sv. Očetu. — Doneski se bodo lahko oddajali ali odboru samemu v škofovi palači ali posameznim odborovim udom, ali po zakristijah mestnih cerkva, kjer se bodo sprejemali v nalaš zato napravljene škrinjice vsi tudi najmanjši doneski. Škofijski odbor želi in pričakuje, da bi se na več krajih škofije vstanovili odseki z istim dvojnim namenom, namreč, da bi napravili kako cerkveno opravo za katoliške misijone in nabirali denarjev, bodisi za ss. misijone ali v drug namen po želji dotičnih odsekov, ki zamorejo tudi sami zase poslati svoje darove v Rim. Prosimo pa te odseke, naj bi nam blagovolili naznaniti vsaj do srede maja, kaj da mislijo poslati na Vatikansko razstavo; kajti do konca Marijiuega meseca bode moral ta škofijski odbor dotičnim načelnikom naznaniti velikost prostora, ki bi ga potrebovala naša škofija na Vatikanski razstavi. Škofijski odbor ni le pripravljen, marveč želi dati odsekom vsako razjasnilo potrebno, da zamorejo vsi verni kristjani naše škofije izraziti svoje sočutje in ljubezen do sv. Očeta LEONA XIII. Terst. 29. marca 1887. ODBOR: ALBER de GLANSTAETTES Dr. AVGUST, komcnuator, predsednik. — ALBORI IVAN vitez, podpredsednik. — CLESCOViCH SPIRIDIJON komendator. podpredsednik. — Bersenda Ivan. — Dod-masei Peter. — Dragovina Edvard, komendator. — Dr. Ferra Hektor, vitez. — Dr. Loser Ivan, vitez. — Mahlič Feliks. vitez. — Dr. Porenta Karol. komendator. — Rossetti Paskal, vitez. — ?afret Martin. — Sterk Andrej, stolni dekan. — Dr. Tommasini Anton, vitez. — Verona Blaž, vitez. — Vidič Jože, veliki tergovec. Iz Kranjske gore, 26. aprila. (Sv. misijon.) „To jc dan. kterega je Gospod naredil. Sv. misijou, ki smo ga imeli pri nas od 17—24. t. m., bil je zares delo Gospodovo, delo nerazumljive božje previdnosti. Predzadnjo zimo so morali naš preč. gosp. župnik vsled bolezni na nogi blizo pet mescev ležati v postelji. V tem žalostnem in prebolestnem stanu so sklenili, da hočejo napraviti sv. misijon v svoii fari, ako jim neskončno usmiljeni Bog spet podeli ljubo zdravje. In glej! Vse to se je vresničilo. Roka Gospodova je odjenjala, napravili so (sedaj v drugič v tukajšnem pastirovanji) sv. misijon. Ko so belo nedeljo zjutraj oddajali štolo prečast. gospodu misijonskemu vodniku, omenili so teh reči tudi v svojem nagovoru. Ker je ?Žgodnja Danica" že večkrat pripovedovala iz druzih krajev, kakšen je bil dnevni red med misi-jonom, in kakšni so bili sveti obredi, ne bom še jaz tega ponavljal. Le zadnjega dne, ginljivega sklepa sv. misijona. naj še kraUo omeuim. Misijonski križ imamo še od pervega misijona (pred 16 leti); zato ni bilo treba navadnega blagoslov-ljenja misijonskega križa, in druzega. kar je s tem v zvezi. Pač pa smo napravili pred sklepno pridigo in slovesno sv. mašo posebno procesijo z Najsvetejšim. Med slovesnim zvonenjem, pokanjem možnarjev in pri najlepšem vremenu se je pomikala dolga versta možkih in žensk iz domače in sosednjih fara za vihrajočimi bau-deri. Visoki mlaii so ji pot zaznamnovali. Pravijo, da tako lepe procesije še ni bilo v naši fari. Ko so zvečer odhajali preč. gg. misijonarji (čč. pp. Bohm, Gerščak, Pcgorelec), spremljevalo jih je hvaležno ljudstvo v obiluem številu na kolodvor. Gospod župan jim je tudi z besedo nazuanil priserčuo zahvalo cele fare. Ves čas sv. misijona je bil miren, tih čas. Nobeden izmed mlajših ni poskušal ta teden po nepotrebnem svojega gerla kerhati in močnega miru kaliti H koncu samo še to: Če tudi se že po vnaujem kaže, koliko pomaga sv. misijon, kaj premore ozir ljubezni do Boga in do bližnjega, kako podpre četerto cerkveno zapoved; vender človeku ni mogoče vsega dovolj pretehtati in oceniti; to more natančno storiti le On, Najvišji, „Oo, ki v serce vidi." De Missis defunetorum. *) Multa quotannis in Directorio litur^ico eduntur decreta S. Rit. Congregationis circa celebrationem Mis-sarum pro defunctis. Cum autem hinc inde inter Sacer-dotes dubia nonnulla hac in re exoriantur, utile putamus hic praecipua quae Ecclesia statuerit referre. Sic repetendo aliunde lam nota memoriae iuvatur, et fors abusus aliquos corrigendos invenien us. 1 Quatuor adsunt in Romano Missali formulae Sacri celebramli pro defunctis. Prima Missa pro defunctis in Missali assignata dicitur die Commemorationis omuium fidelium defunetorum, ') nec non iu exsequiis. die tertio, *) Iz Teržaškega škofijskega lista, mesca grud. 1886. ') Id die Commeratiouis omnium fidelium defunetorum Missae in otnnibus altaribus sunt privilegiatae ez indulto Ce-mentis XIII. d. d. 19. Maii 1761.; omnes Missae privatae (excepta convetuali) diceudae sunt de Requiem (S. R. C. 27. 8ept. 1698.); sacrificia possunt a celebrantibus applicari ad libitum vel pro emnibus defunctis. vel pro aliquibus tantum, etiam accepta e!eemosyna. (S. R. C. 4. Aug. 1663., 14. Dec. 1709 et 2. Sept 1741.) Beneficiatus ad quotidianam applica-tionem obligatus idem facere poterit nullo tamen accepto sti-pendio. (Instr. past. Eyst. p. 18.) septimo. trigesimo et anniversario Summi Pontificis, Cardinalium. Episcoporum et Sacerdoturo; ') — secunda Missa, quae inseripta est in die obitus seu depositionis. dicitur in exsequiis aliorum clericorum et laicorum; _ tertia in horum die anniversaria; — quarta. quae nomiuatur quotidiana, dicitur, dum per annum exigitur Missa pro defunctis. 2. Si cadever tumulatum non fuerit, sed ea, qua decet religione servetur iu loco decenti proximiori ec-clesiae, etiamsi in ecclesia praenens non sit. celebrari potest una Missa solemuis de Requiem ut in die obitus. diebus etiam festivis de praecepto et duplicibus secundae classis, apposito tamen in ecclesia lodicis seu uigri panni signo ab eo diverso. quod in anniversario adhi-betur. (S. R. C. 25 April. 1781.) Si vero terrae traditum fu< it. celebrari poterit una Missa cantata. ut in die obitus, dummodo nou sit duplex prnnae vel secuudae classis, aut festum de praecepto. (S R. C. 7. Sept. 1S16.) 3. Missa ex*equiarum solemnis praeseute corpore i. e. corpore vel in ecclesia sub Missa iu feretro expo-sito. vel pridie humato,-) cantari potest omni die. e.\-ceptis festis I. classis, quae observantur iu populo. lena quinta in Coeua Domini, sexta Parasceves et Sabbato saneto; permittitur tamen (umea solemnis) feriis II. et III. Paschatis et Pentecostes;*) sed in festis de praecepto non omittenda est Missa diei Absente corpore prohibetur Missa exsequialis iu Dominicis, in festis I. et II. classis, feria quarta cinerum, hebdomada saucta, vigiliis Nativitatis Domini et Pentecostes et iufra oetavas Nativitatis Domini, Epiphaniae, Paschatis, Pentecostes et Corporis Christi. (Dalje nasl.) V Smarniena. Šmarnice ljube, o cvetke premile! Rado ozira na vas se oko; Vedno ste dušo mi ve veselile. Ko sem nabiral vas z mlado roko! — ') In sepultura vel anniversario sacerdoti6 dici potest tam prima Missa, quae est pro Episcopis assignata, ut in Commemoratione omnium fidelium. quam secunda, quae est iu die obitus seu depoaitionis, dummodo Oratio pro eo designanda, Deus. qui inter Apostolicos sacerdotes omnino adhibeatur. (S. R. C. 29. Jan. 1752 et 22. Sept. 1837.J 2) Ex responsis S. K. C. ad casum a Rmo. Episeopo Evstett. a 1838. et ab ciusdem Vicario Generali a. 1851. propositum, in locis, ubi vel consuetudu viget, cadavera sub vesperas sepeiiendi et die insequenti celebrandi cxsequias soleinnes, vel ubi per leges civiies non licet cadavera deterre ad hccl»»sia8 et sub Missa ezponere, etiam in oetavis privile-giatis licet cek-brare exsequias solemnes eodetn ritu, ae si cadaver praesens adesset. — Ex decreto S. li. C. d. d. 25. April. 1781. in dietis casibus diebus etiaut testi vit. de praecepto et duplicibus II. cl. permittitur una Missa solemnis de Itequie cum absolutione et precihua. quae iu die obitus tlet i et recitari eolent, (si corpus adhuc insepultutn sit) appoaito tainen in ecclesia lodicis, seu nigri panni signo ab eo riivrrso, quod in anniversario adhibetur, ut fideles intelligant, Miasaui hisce diebus oflferri in ezpiationem auimae illius defuneti, cuius corpus traditum terrne adhuc non fuit, et ecclesiae pri-cibus etiam proprias adiuugaut. (S. 11. C. 22. Mart. 1862.) 3i Missa privata infra solemnes cxsequias lecta nullis privilcgiis gaudet et iis tantuin diebus dici potest, »ju^bus Missa votiva privata dici licet. Dicitur ut iu die obitus cuiu unica Oratione. (Miscell. the<.l. ser. 4. pag. 616.» Spletam iz šmarnic rad venčike male, ia jih poklanjam Mariji za dar; Šmarnice nosim Mariji tad zale, Z njimi ozališam rad njeu altar. Glej, viharja, ognja bedo, S svojo Ti krotiš besedo, Slavna čudodelnica. Slepim vrača se svitloba, Mertve Ti rešuješ groba, Ko v življenje jih budiš. Voz z voliči brez voznika V vodstvu Tvojem se pomika V kraj odmeojen, na goro. Siromakom si skerboica, Bodi naša pomočnica, Daj kristjanom blagi mir! Prošnje torej naše sliši, Oj Notburga, ter usliši Želje naše milostno! Amen. J. B—r. Razgled po svetu. O, kako vendar je duša vesela, Kedar približa cveteči se maj! Kedar zagledam te, šmarnica bela, Vsikdar obujaš nebeški mi slaj! — Misel, da šmarnična doba nastaja, V sercu presladke mi čute budi; Torej pa tudi, ko majnik prihaja. Serce radosti mi rajsko Kipi! Sinarničoe lepšajmo radi altarje, Saj je Marija vsa poina dobrot; Rada zatira nam strasti viharje. In ne zapušča nas nikdar sirot! — Slednji, ki v varstvo se Njej izročuje, Mir in tolažbo pri njej zadobi; Mati dobrotna nad slehernim čuje. Kdor k nji v težavi skesan pribeži. Bodi pozdravljena, doba mi mila, Dobro mi došel. o rožnati maj! Šmarnice tvoje bude mi čutila. Da po nekoliKo vživam že raj. — Radost uživam pač neizrečeno, Ker se tak serčno Marija časti; Stopim v svetišče lepo razsvetljeno, V rajskih se čutih mi duša topi! Kdo bi vesel ne bil lepega maja, Kedar približa se Šmarnic nam čas; Dokaj dobrot nam Marija podaja, In tam pri Jezusu prosi za nas. — Serca spokorna Ji v dar prinesimo, Kedar pokleknemo tje pred altar; Serčno pri Smarnicah vsi jo prosimo: O ne za verzi nas, Mati, nikar! — Sprejmi med svoje otroke še mene, Mati dobrotna, te prosim lepo; Slava, glej, Tvoja, zdaj k petju me žene, Naj ti zapojem. Marija, tako: Bodi pozdravljena, rajska Kraljica, Ki te pri Šmarnicah tukaj častim; Bodi pozdravljena, mila Devica — Prosi, da v raju te večno slavim! I. 'a. O sv. No t b ur g i. Prosto po latinski. *) Zdrava, o Notburga, deva. Vredna si. da pesem peva Tebe, mater revežev. Hen Ti delal je stezico, Ko z dobrotno si desnico Gladnih trume sitila. Blagor Ti, Tirolcev dika, Pazincem pomoč velika, Varhinja živinici. *) Na priporočilo, naj bi kdo poslovenil latinsko pesem o sv. Notburgi, nam jo je kar lepo vravnano poslal naš blagi gospod lJilc. Serčna hvala! Sv. Notburga pa naj poverne trud s uslišanjetn prošnje. Vr. Iz Zagreba naznanja „Katol. List" za gotovo, da so sv. Oče Leon XIII katoličanom Černe gore privolili ^slovenski jezik- (najberže staro-slovenščino) za bogoslužje. To naznanilo je na pervo prinesel „Obzorw, pa mnogi so nad tem dvomili in menili, da je izmišljeno, da pa zdaj ni več dvoma, in »Obzor" je zopet pozneje pisal, da sostavljenje ciriljskih misalov za Čemo goro je izročeno gg. kanonikoma Parčiču in dr. Černčiču pri sv. Jeronimu v Rimu, „Katoi. List" v vvodnem članku omenja, to važno dovoljenje so sv. Oče dali na prošnjo Černogorskega kneza in novoimenovanega nadškofa Barskega (Antivari) in da ta beseda bode staroslovenski jezik. To naznanilo je obudilo veliko veselje. Omenjeni cerkveni list pristavlja, kako to dokazuje, da sv. Oče spoštujejo zapuščino sv. Cirila in Metoda, to je, slovenski jezik v bogoslužju, in začel je pisati daljšo obravnavo o zedinje-vanji pod napisom: „Ut omnes unum sin t" — Da bodo vsi eno. Dnnaj. (Novo šolsko društvo.) V častitljivi dunajski stari mestni hiši na Dunaju je te dni imela shod nova šolska katoliška družba. Obiskovalcev je bilo toliko, da je bila stiska zarad sedežev. Predsednik je g. dr. C. Schwarz, kteri je v izverstnem govoru naznanil, da sklep k vstanovitvi te družbe je bil storjen že mesca rožnika 1885; vstanovljena je bila pa 6. maja 1886. Posebno znamenito je, da Nj. Veličanstvo cesar Frančišk Jožef I so z darom 300 gld. postali vte-meljitelj te družbe. Med vtemeljitelji je med drugimi tudi svitli nadvojvoda Albreht. Dosti lepega bi se dalo povedati o delavnosti te družbe, bodi pa opomnjeno samo to, da družba obsega vse v deržavnem dunajskem zboru zastopane dežele brez izločka kake narodovnosti. Vsak družnik plačuje po 60 kr. na leto, ali pa enkrat za vselej 25 gld., in pa da tudi z molitvijo pospešuje družbine namene. (S tem je družba gotovo zadela naj boljšo struno.) Rim. Ravnatelji raznih rimskih semenišč so o-svojem času dali klic do duhovne semeniške mladine vsih katoliških narodov, da naj tudi te spodobno obhajajo jubilej ali 501etnico papeževe nove maše. Bernski gg. bogoslovci so se o tem posvetovali in so te misli; naj bi se vsi slovanski bogoslovci zedinili in dali skupaj na svitlo spomenico. „Almanak", kterega bi podarili sv. Očetu v imenu vsih slovanskih bogoslovcev. Pravijo, da ta predlog je bil veselo sprejet od slovanskih semenišč ter pričakujejo, da tudi Zagrebško semenišče izreče svojo misel. Laško. Odkar pruska kulturna borba pojenjuje, se je tudi na nesrečnem Mladolaškem začelo na boljše obračati. Devetdeset odstotkov prebivalstva, ki je dozaaj v strahu pred framasonskim levijatanom molčalo, se je po malem jelo glasiti, pa tudi mnogi framasoni spregledujejo, da s preganjanjem Cerkve in papeža ne opravijo nič, temuč le svojo lastno deželo ugonobujejo In sami sebe po glavi bijejo. Sej odkar so papeža oropali, vsa dežela, od silnih davkov preobložena, bi djal, slamo grudi in kalužo pije. Začeli so torej spregledovati, in ko jim je Bismark posvetil, se tudi po vsem Laškem začenjajo dramiti in spoznavati, da narod se vedno globokeje pogrezuje v prepad. Ne le po večih mestih, ampak tudi po deželi, po manjših mestih časniki začenjajo pisariti in obravnavati, kako bi se dalo 8 Cerkvijo pomiriti. Celo velike, recimo debele glave spoznavajo, da n. pr. tista ^garancijska mladolaška postava" ni zanič in da se mora poverniti papeževa samostojnost in neodvisnost. „Unita Cattolica- v tacih okoliščinah svetuje, da naj Depretis in Crispi v Vatikanu prašata. kakor je pred kaj časom storil Bismark, če je sv. Stol voljan spustiti sa v obravnave? Papež, da bode že našel pota in pomočke. da se brez keršenja načel vender prične delo doželjenega miru. Celo mioistri z večino poslancev so se boje razveselili tega spisa in upati se sme, da bode dobra reč napredovala... Vse to kaže. kako grozna suša in stiska je že nastala po nesrečni laški deželi. Kdo vč, če tudi pri tem ni kaj vmes Bismark, kteri bi s tem pač naj bolje popravljal, kar je hudega storil 8 svojo »kulturno borbo". Največ med vsim pa k tem prekretu pomaga molitev sv. Cerkve, ktero so sv. Oče Leon XIII zapovedali po vsem svetu. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Vsplošnji namen za mesec maj so priporočeni vojaki. (Sostavek prihodnjič.) Posebni nameni. (Dalje.) 8. Prikazavanje Mihaela nadang. Vspešno delovanje duhovnih pastirjev: šolska mladina; dekleta in mladenči ua kmetih; bolni na duhu. 9. S. Gregor Xazijanški. Združenje vzhodnje cerkve z Rimom; pridobljenje velevažnih oseb za dobrodelne namene. 10. S. Antonm. Katoliška društva za bolj živo delavnost; neka cerkev, ki je v oblasti drugovercev, da bi jo katoliki nazaj dobili. 11. S.Frančišek Hieronim. Ljudski misijoni in misijonarji; ženska mladina po velicib mestih. 12. S. Pankracij. Spreobernjenje več terdovratnih očetov; da bi se povernili razposojeni denarji; da bi ne bilo slane zdaj na pomlad. 13. S. Serracij. Da bi stariši vestno pazili na svoje popačene hčere in sinove; neka od turških rok ugrabljena deklica. 14. S. Pahomij. Zmanjšanje vedno naraščajoče revščine med malimi obertniki; odvernjenje kolere in živinske kuge. (Dalje sasI.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Dva zakonska v razporu za keršanski mir. — Neka zadeva, da bi se dobro vravnala. — Bolan duhoven. — Neki potreben revež za dušoe in telesne potrebe. — Bolna oseba za zdravje, če je Božja volja, in telesno pomoč. — Oseba v dušuih bridKostih in telesnih potrebah priporočena presvetima Sercema in svetnikom. — Mati priporoča bolnega edinega sina za ljubo zdravje in pobožno življenje. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Za novo bandero. ki ga namerja bratovščina napraviti za Našo ljubo Gospo presv. Jezusovega Serca. so preteklo nedeljo preč. gosp. stoljni župnik M. Križuar imeli darovanje. S posebno zahvalo preblagim darovalcem uaznanjajo, da je darovanje dalo 261 gld. 33 kr. Ako se bodo še vnanii udje kaj skazali, se bo dalo kaj prav lepega napraviti. Naša ljuba Gospa presv. Serca naj sprosi vsim dobrotnikom uslišanje vsih njihovih priserčnih vošil io želja za darežljivo blagoserčnost! V Št. Vidu pri L', bode to nedeljo slovesno duhovno opravilo dopoldne ob 10 in blagoslovljenje temeljnega kamna za hišo katol. rokodelcev, popoldne ob 3 pa v cerkvi v stranski kapeli blagoslovljenje dupline Lurške Marije D. V Noveiu mestu ho od 2*. sušca do 5. mal. travna v kapiteljski cerkvi obhajali sv misijon; vodili so ga čč. oo. jezuiti Dolijak, Sajovic io Majer. Vdeleže-vanje je bilo silo veliko; tudi gimnazija in v*a šolska mladina je o tej priliki opravila velikonočno spoved. Sad, kakor upajo, je prav velik. (Popis prih.) I hišna pomoč za bolnike, na svitlo dal Janez Zupančič z dovoljenjem v. č. škofijstva. Drugi predelani in popravljeni natis; 35 pol na 557 straueh. V Ljubljani 1887. V katol. bukvami. Založila družba sv. Vincencija. Cena lepo v usnji vezane kujige je 1 gld. 25 kr. Ne bomo posebej popisovali in priporočevali silo koristne in za bolne tolažljive knjige, ktera je dobro znana iz pervega natisa; opomnjeuo bodi samo. da za vse potrebe bolnikov je obilno poskerbljeno v naukih, molitvah in zgledih: ie napravi si zalo knjigo in pridno jo beri; zakaj če tudi nisi še boluik. pa biti utegueš. in če se tudi še nisi veliko pečal z bolniki, zna pa tudi to priti: imej tedaj orožje v roci in oskerbi si „Dušno pomoč." Za mesec majnik. Šiastmice naše uebeške Kraljice, neomadežane Marije Device. Spisal L. Jeran, založili in natisnili J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani. Po teh Šmarnicah se je toliko prašalo. da so bile 1. 1882 v drugič natisnjene; priljubljene so pri ljudeh posebno zarad pervega vsakdanjega oddelka pod napisom: „C ve tli ca iz verta večnosti."1 Drugi vsakdanji oddelek je: »Lilija i z verta Marijinih otrok44. — Potem se obmoli vsaki dan „Memorarew, molitev sv. Bernarda, in poslednjič: se da rCvetlica,w ki naj jo pričujoči vzamejo seboj na dom. Lahko se pa drugi oddelek obkrajša. ako kaže (ali celo opusti) in se želi kratko branje. Nobenkrat pa naj se ne izpusti pervi premislek, ker brauje o 4 poslednjih rečeh ljudje naj rajši poslušajo iu lim^tGdPuaf več Tohsti. Te ;inTrnTce^-*e fffr-večkrat brale in ljudje so jih vselej radi poslušali. Cena: vezane 90 kr., z zlato obrezo iu v usnji 1 gld. 15 kr. ..Priče Kozjega bitja" 4. zvezek, poterjen od v. č. škofijstva. Ta zvezek je ravnokar prišel na svitlo in tako je doveršena cela precej fbširna knjiga zgoli podučljivih iu močno ginljivih zgledov in resničnih dogodb, ki čisto očitno pričajo, da je Bog nad nami. ki po pravici sodi in kaznuje hudobna djanja. Vni zvezki skup stanejo 1 gld., posamezui so po 25 kr. s pošto vred 5 kr. več. Naj bodo te resnične in pretresljive dogodbe občinstvu iskreno priporočene. Zahvala in prošnja. Veliko daruje naša preč. slovenska duhovščina v dobre in blage namene, v podporo človekoljubnih naprav. Daleč čez meje mile nam domovine znana je njena darežljivost. Tudi za zidanje hiše našega kat. društva rokodelskih pomočnikov došla nam je od njene strani lepa svota. Ker se pa vsakemu prečastitemu darovalcu za njegov velikodušni dar ne moremo posebej zahvaliti, izrekamo tem potom vsem skupaj svojo naj toplejšo zahvalo. Enako bodi tudi vseji p. n. preblagim dariteljem svetnega stanu, ki imajo serce za ubogi rokodelski stan, izrečena iskrena zahvala za njihove milodare. Bog vsem skupaj stoterno poverni na posredovanje našega društvenega varha sv. Jožefa. Imenik preč. in čast. gg. darovalcev: Fr. Boncelj, župnik v Dražgošab, 1 gld.; Ivan Rozman, župnik pri sv. Jak., 5 gld.; Vai. Skul, župnik pri sv. Jak. ob Savi, 2 gld.; Jan Potočnik, župnik na Brezovci, 3 gld.; Jan. Mesar, župnik v Boh. Bistrici, 2 gld.; Ant. Rožman, župnik v Nevljah, 1 gld.; Šim. Žužek, župnik pri sv. Katarini. 3 gld.; Jan. Teran, župnik v Ljubnem, 5 gld.; Andr. Kalan. kapi. v Ternovem, 2 gld.; Jan. Hudovernik, kapi. v LTubnem, 1 gld.; Jan. Bizjan, kurat v Begnjah, 2 gld.; Mat. Preželj, župnik v Mavčičah. 2 gld.; Fr. Čarman, voj. duh. v Mošnjah, 1 gld.; Ant. Namre, župn. v Šmartnem pod Šm goro, 5 gld.; Msr Mih. Potočnik 10 gld.; Jož. Golmajer, kapi. v Boh. Bistrici, 2 gld.; Fr. Vohinec, župnik v Kr. pri Terž., 2 gld.; Mart. Narobe, župnik v Zapogah, 3 gld.: Jan. Kapuz, župnik v Kropi, 1 gld.; Jos. Laznik, kapi. na Dobrovi, 3 gld.; Ant. Koblar, kapi. v Mengešu, 2 gld.; Alojz Stare, župnik na Rovi, 10 gld.; Jan. Košmeli. župnik v Begunjah, 2 gld.; Ant. Doiinar. župnik v Lučnjah, 1 gld.; Blg. gspa. Jos. Hočevar v Kerškem, 10 gld.; Leop. Globočnik, fuž. v Železnikih, 5 gld ; Jan. Globočnik, fuž. v Železnikih. 5 gld.; Ant. Hafnar, fuž. vodja v ŽelezniKib, 1 gld.; Alojzi Puc. župnik v Hrenovicah, 5 gld.; Fr. Audrejak, župnik v Mozelju, 2 gld.; Jak. Gruden, župnik na Turjaku. 2 gld.; Mih. Klemenčič, kapi. v Černomlju, 1 gld.; Jan. Oblak, župnik v Borovnici, 1 gld.; Fr. Doiinar, kapi. v Borovnici, 1 gld.; Fr. Doiinar, župnik v Horjulu, 5 gld.; Štef. Gnezda, župnik na Boh. Bel., 2 gld.; Blaž Muhovec, kapi. v Kamniku, 1 gld.; Ant. Nemec, kapi. v Trebnjem, 1 gld.; J p. Volčič, župnik v Šmarjeti, 5 gld.: Mat. Hočevar, župnik pri sv. Petru v Ljublj., 5 gld.; Jan. Lisjak, župnik v Kostanjevici, 2 gld.; Jan. Arko, župnik v Podlipi, 2 gld.; Jan. Kaplenek, župnik na Blokah, 10 gld.; Ant. Kukelj, kapi. v Vodicah, iO gld.; Fr. Povše. župnik na Ježlci, 3 gld.; Juri Rožman, župn. v Rakitni. 1 gld ; Jan. Podboj, župnik pri sv. Petru, 1 gld.; Fr. Jarc, na Mirni, 2 gld.; Mat. £akotoik, pos. v Šiški, 10 gld.; Mat. Skubic. dekan v Ribnici, 2 gld.; Jož. Vidmar, župnik v Žireh, 1 gld; Fr Kadunec. adm. v Dragi, 1 gld.; Mih. Arko, kapi. v Hrenovicah, 2 gld.; Mih. Tavčar, župnik v Žužembergu. 5 gld.; Mat. Pintar, kapi. v Radeč, pri Z. m., 2 gld.: Šim. Jan, kapi. od sv. Trojice pri Cirk., J gld.; Ign. Eržen, župniK v pok. v Idriji, £ gld.; Iv. Čibašek, župnik pri sv. Vidu, v Cirk., 1 gld.; Fr. Levičnik, župnik pri D. M. v Polji. 5 gld.; Andr. Wieser, župnik v Grabstajnu, 2 gld. 50 kr.; Jos. Kokic, kurat v Černcah, 1 gld.; Lovr. Herg, kanonik v Mariboru. 2 gld.; Mart. Šket. župnik pri sv. Rupertu, 50 kr.; Mart. Gaberc, kapi. pri sv. Magdal., 1 gld.; Z Serinik, župnik v Žabnicab. 2 gld.; Juraj Jjya, dekan v Dolini, 5 gld.; Fr. Jančar, duh. pri sv. Petru. 5 gld.; Jurij Dernovšek, duh. past. v Želimlj., 5 gld.; Stanislav §ranc, župnik v Retečah 1 gld.; Mat. I^avnč. župnik v Novi Oslici, 1 gld.; Gosp. Šuštaršič. župnik iz Dolnic, 5 gld.; Jan. Okoren, župnik v Senožečah, l gld.; Tomaž Kajdiž, župnik v Vodicah. 3 gld.; Mihael Bogolin, župnik v Ajdovici, 2 gld.; Jak. Košar, župnik v Poljskovi, 2 gld.; Jan. Kolnrič. župnik v Razborji, 2 gld.; Lovr. Valder, kapi. v Celovcu 1 gld. (Dalje nasl.) Dobrotni darovi. Za študentovsn-o kuhinjo: Dober prijatelj 3 gld. — Čast. gosp. Lovro Rožman 3 gld. — Preč. gosp. župnik A. Košir 1 gld. Za sv. Detinstvo: Č. g. Jožef Kos, duh. pomočnik v Srednji vasi na Kočevskem 20 gld. Za sv. Očeta: Iz Št. Ruperta 3 gld. preč. g. A. Košir. Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Št.Rupert 3 gld 52 kr. — Žabnica 1 gld. 50 kr. Za Marijanišče: Preč. g. dekan Janez Oblak 10 gld. 20 kr. — Janez Lobe vpok. župn. 5 gld. — Č. g. Marija Blažon 5 gld. Neimenovan dobrotnik 15 gld. Zo^zvonove v Sarajevem: Žabnica po čast. g. Lovro-Rožmanu 23 gld. Za misiion v Dahomeju: Iz Celja 50 kr. Za bratovšino N. lj. Gospe: Iz Celja 50 kr. Za pogorelce na Godešiča: Prečast. g. prošt. dr. A. Jarc 5 gld. — G. J. Dogan 50 kr. — Št. Viška fara pri Ljubljani pri dveh darovanjih 110 gld. 40f/9 kr. — Neimenovana 1 gld. — G. Oroslav Dolenec. svečar, 10 gld. — Neimen 1 gld. — Družina Šumi 2 gld. Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Z Ledin 3 gld. — Z Dobrove pri Ljubljani 3 gld. 15 kr. — Iz Lesec 21 gld. 70 kr. — Z Dražgoš 15 gld. 80 kr. — Iz Spodnje Idrije 21 gld. 20 kr. — Iz Idrije 32 gld. — Iz Vipave 23 gld. — Iz Hotederšice 10 g:d. 15 kr. — L Mozeljna pri Kočevji 12 gld. — Iz Šmartnega pri Litiji po č. g. M. Molek-u 5 gld. — Z Rakitine 6 gld. 50 kr. — S Sel pri Kamuiku 31 gld. 60 kr. — Od Bele cerkve 50 gld. 80 kr. — S Šent-Janža 15 gld. — S Selc 20 gld. 50 kr. — Iz Spodnjega Bernika 55 kr. — Z Ajdovice 10 gld. — S Police 16 gld. - Z Roba 8 gld. 35 kr. — S Kovorja 5 gld. 80 kr. — Iz Vodic 38 gld. — Iz Preserja 16 gld. 46 kr. Pogovori z gg. dopisovalci. Br. A. M. t Z.: Serčna hvala za toliko priljudnost! Želja spolni se nemudoma. — G. —r— v R.: Prav modra in res nična misel. PreserČna hvala, pa še pozdrav namesto zastalega odgovora! — G. B. v 6.: Močno vstregli; iskrena hvala in pozdrav f — Tiskarji in založniki: Jožei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani