Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in vel j A. po pošti zu eelo leto 4 gld. 'JO kr., za pol leta '2 gld. *JOkr.. rt leta 1 gi« • " 'v. V tiskarnici g* cerkvenega perila tudi obhajilni kelih odnesli, je L.a tovščina precej prihitela na pomoč okradeni cerkvi . i r. jej poklonila nov obhajilni kelih iu nekoliko cerkven«; platenine. Prav za prav so se pa delili napravljeni pa-rainenti po pravilih še-le po javni razstavi, ki jc bila od 1. do 8. maja. Kolikor )e dopuščala zaloga, obdarile so se cerkve naše Škoti je , kterih predstojniki jf s spodobno prošnjo bratovščini razodeli njihove potrebščine in pomanjkanja Iz dodanega zapisnika čast. družbini udje razvidijo. ktere cerkve so letos kaj dobile: 1* ljubljanski d* kani ji. 1. Sv. Janeza Kerst. v Ternovem: 1 obhajilno burzo 2. sv. Jurja na Gradu: 1 veluui, 3 korporale, 2 pali. 12 puritikatorjev, 6 ročnih pertičev; 3. sv. Vincencija v posilni delavnišaici: 2 beli altarn. blazinici, 3 korporale, 2 pali, 12 puritikat., »J ročnih pertičev; 4. na Igu: 1 bel vezen mašni plašč ; 5. v Želimljah: 2 beli altarni blazinici, 1 belo pridi-gar»ko štolo. V Ion ki dekani ji. 6. V Stari Loki: 2 mašni srajci, 0 poramnic, 2 prepa-a 1 rudečo pridigarsko štolo: 7. v Škofji Loki: 2 maš. srajci, 6 poramnic, 2 prepasa 8. v Zalem logu: 2 beli altarni blazinici, 3 korporale. 2 pali, 12 puritikat., 6 ročnih pert., 1 belo pridigarsko štolo; 9. v Javorjih : 1 velura : 10. sv. Lenarta: 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnLe 1 obhajilno štolo, 1 koretel j: 11. v Dražgošah: 1 velum, 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 mašno .-rajco, 3 poramnic«, 1 prepas: 12. v Bukovšici: 1 obhajilno burzo, 1 mašno srajco. *. prepas, 3 poramnice. I kranjski de kani ji. 13. V Cerkljah: 1 čern mašni plašč, 2 vijolični altarn blazinici; 14. v Lomu: 1 burzo in 1 štolo za obhajila; 15. v Šmartnem pred Kranjem: 2 vijol. alt. blazinici - 16. v Podbrezji: 2 rudeči altarni blazinici; 17. v Smledniku: 1 burzo in 1 štolo za obhajila; 18. v Preddvoru: 1 rudeč mašni plašč; 19. v Predosljih: 1 velum; 20. v Križu pri Teržiču: 1 pluvijal; 21. v Mavčan: 1 pluvijal; 22. v Tcrbojah: 1 burzo in 1 štolo za obhajila. V rado lis hi dekaniji. 23. V Radolici: 2 masni srajci, 6 poramnic, 2 prepasa, 6 korporalov, 6 pal, 24 purifikatorjev, 12 ročnih pcrtičev, 1 vijolično pridigarsko štolo; 24. v Kranjski gori: 1 velum; 25. pod Korenom : 1 bel vezen mašni plašč; 26. v Ribnem: 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 3 korporale, 2 pali, 12 purifikat., 6 ročnih pertičev; 27. v Bohinjski Bistrici: 2 vijolični altarni blazinici; 28. v Mošnjah: 1 velum, 1 belo pridigarsko štolo; 29. v Begnjah: 1 antependij; 30. na Dovjem: 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 6 ročnih pertičev, 1 koretelj; 31. v Zaspem: 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 2 beli altarni blazinici; 32. v Kamni Gorici: 2 vijolični altarni blazinici, 1 mašno srajco, 3 poramnice, 1 prepas, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, G ročnih pertičev; 33. sv. Križa nad Jesenicami: 1 velum. V kamniški dekaniji. 34. Oo. frančiškanov v Kamniku: 7 korp., 6 pal, 28 purifikat., 14 ročnih pertičev; 35. v Radomljah: 2 beli altarni blazinici, 1 masno srajco, 3 poramnice, 1 prepas; :>«'». sv. Petra v Komendi: 1 rudečo vezeno pridig, štolo ; 37. v Vodicah: 1 obhajilno burzo, G korpor., 5 pal, 12 purifikat., 6 ročnih pertičev; 38. oo. jezuitov v Repnjah : 2 beli altarni blazinici; 39. na Šmarni gori: 1 koretelj, 1 belo pridig, štolo; 40. v Dobu: 1 bel vezen mašni plašč; 41. v Zlatem polji: 1 mašno srajco, 3 poramnice, 1 prepas, 3 korp., 2 pali, 12 purifi., 6 roč. pertičev; 42. v Rovi: 2 vijolični altarni blazinici. V morarški dekaniji. 43. Sv. Trojice pri Moravčah: 2 beli alt. blaz., lkor.; 44. v Vačah: 2 beli altarni blazinici; 45. v Cemšcniku: 1 bel vezen mašni plašč, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 1 koretelj ; 46. v Krašinji: 1 velum, 1 belo štolo za na prižnico; 47. sv. Helene: 1 rudeč mašni plašč; 48. v ( ešnjicah: 1 bel vezen mašni plašč. I šmarski dekaniji. 49. V Višnji gori: 2 masni srajci, 2prepasa, 6 poram. 50. v Zatičini: 2 rudeči altarni blazinici; 51. v Lipoglavu: 1 burzo in 1 štolo za obhajila, 1 masno srajco, 1 prepas, 3 poramnice. I' litijski dekaniji. 52. V Račji: 1 velum, 1 burzo in 1 štolo za obhajila; 53. v Svibncm: 2 beli altarni blazinici; 54. v Sent-Jurji pri Svibnem: 2 rudeči altarni blazinici; 55. v Košici: 3 korpor., 2 pali, 12 purifikat, G ročnih pertičev, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice; 5G. na Prežganji: 1 pluvijal; 57. v Javorji: 1 bel mašni plašč. I* trebanski dekaniji. 58. V Sent-Rupertu: 1 vijoličiu mašni plašč; 59. v Doberničah: 1 velum, G korp., 5 pal, 24 purifik., 12 ročnih pertičev; 60. v Mokronogu: 1 zelen mašni plašč, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikat., G ročnih pertičev; Gl. v Dolu (Sent-Janžu): 1 obhajilno burzo, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikat., 6 ročnih pertičev; 62. sv. Trojice: 1 koretelj, 2 masni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic; „ 63. v Selu pri Sumbergu: 1 pluvijal. V kerški dekaniji. 64. V Leskovcu: 1 belo vezeno štolo za na prižnico; 65. v Skocjanu pri Dobravi: 2 rudeči altarni blazinici; 66. v Kostanjevici: 2 beli altarni blazinici; 67. na Čatežu: 1 obhajilni kelih , 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 2 koretlja. V novomeški dekaniji. 68. V Stopičah : 2 mašni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic, 6 korporalov, 5 pal, 24 purifikat., 12 roč. pertičev; 69. v Soteski: 1 velum; 70. v Pod gradu: 2 beli altarni blazinici, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 2 pali, 12 purifikat., 6 ročnih pertičev. V metliški dekaniji. 71. V Dragotušu : 1 vijoličen masni plašč; 72. na Verhu: 1 bel vezen mašni plašč; 73. v Planini: 2 beli altarni blazinici, 1 obhajilno štolo. V kočevski dekaniji. 74. V Kočevji: 2 mašni 6rajci, 2 prepasa, 6 poramnic, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikat, 6 ročnih pertičev, 1 rudečo pridig, stolo; 75. Stara Cerkev: 1 rudeč vezen mašni plašč; 76. v Mozel-nu: 1 burzo in 1 štolo za obh., 1 koretelj; 77. v Starem Logu: 1 obhaj. burzo, 3 korpor., 6ročnih pertičev, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice; 78. v Reki: 1 obhajilno burzo, 3 korporale, 3 pale, 12 purifikatorjev, 6 ročnih pertičev, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice. V ribniški dekaniji. 79. V Dobrepolji: 1 obhajilno burzo, 3 korpor., 3 pale, 12 purifikat, 6 ročnih pertičev; 80. v Dragi: 1 koretelj, 1 velum, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice; 81. v Skocjanu pri Turjaku: 1 velum; 82. v Loškem Potoku: 1 belo pridigarsko stolo, 2 obhajilni stoli; 83. v Robu: 1 zelen mašni plašč, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 2 pali, 12 purifik., 6 ročnih pertičev. I* ver/miški dekaniji. 84. Na Verhniki: 1 rudečo pridig, stolo, 2 masni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic; 85. v rreserji: 2 mašni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic, 3 korpor., 3 pale, 12 purifikat., 6 ročnih pertičev; 86. v Horjulu: 1 burzo in 1 štolo za obhajila. 87. v Logatcu: 2 rudeči altarni blazinici, 1 obhajilno štolo; 88. v Borovnici: 1 vijoličin mašni plašč; 89. v Rovtah: 1 pluvijal, 3 korporale, 3 pale, 3 purifikat., 6 ročnih pertičev. V idrijski dekaniji. 90. V Žireh: 1 rudeč masni plašč; 91. v Spodnji Idriji: 1 rudeč mašni plašč; 92. v Černem Verhu nad Idrijo : 2 beli altarni blazinici; 93. v Zavrac-u: 1 koretelj, 1 mašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice, 3 korporale, 2 pali, 12 purifikatorjev, 6 ročnih prtičev. I' cirkniški dekaniji. 94. V Starem Tergu pri Ložu: 2 mašni srajci, 2 prepasa, 6 poramnic, G korpor., 5 pal, 24 purifikat., 12 ročnih pert., 1 belo pridig, štolo, 1 obh. burzo ; 95. v Planini: 1 vijoličin mašni plašč; 96. v Studenem: 1 bel mašni plašč. V postojnski dekani ji. 97. V Postojni: 2mašui srajci, 2 prepasa, 6 poramnic, 1 vijolično pridig, štolo; 98. v Šempetru: 2 vijolični altarni blazinici. V bistriški dekaniji. 99. V Ternovem: 1 antependij, 6 korporalov, 6 pal, 24 purifikatorjev, 12 ročnih pertičev: 100. v Knežaku: 1 zelen mašni plašč; 101. v Premu: 1 velura. V vipavski dekaniji. 102. V Sturji: 1 koretelj, 1 velum, 1 obhajilno štolo, 1 raašno srajco, 1 prepas, 3 poramnice; 103. v Budanji: 2 rudeči altarni blazinici; 104. v Podkraji: 1 rudeč masni plašč. Bog naj preobilno blagoslovi vse dobrotnike naše bratovščine! Hvaljeno, češčeno in moljeno bodi na veke presveto Rešnje Telo! V Ljubljani o binkoštih 1870. Urala Božja na planinah oh večeru. Po nekterih planinskih okrajih piemonških in sa-vojskih, v kterih prebivalci raztreseni kot pastirji bivajo, se nahaja pobožna, posnemanja vredna navada, ktera pastirje v njih samotnosti za družbino življenje le vendar nekoliko odškoduje. Berž ko je solnce dolino zapustilo, ter že zadnji žarki snežnate verhunce gord slovo jemaje z zlato-rudečim krilom objemajo, vzame pastir, čigar koča je naj višja v planini, svoj planinski rog in kliče: „Hvalite Gospoda!" Vsi sosednji pastirji, pred durmi svoje bajtice stoje, ponavljajo za verstjo eden za drugim klic, kakor ga slišijo, in tako odmeva po četert ure dolgo, od skale do skale, od globine do globine v daljavi čedalje bolj se zgubljevajoči jčk: „Hvalite Gospoda!" Veličastna tihota nastane po zadnjih glasovih iz poslednjega roga; — potem pa vsi pastirji gologlavi padejo z iskreno pobožnostjo na kolena. In kedar naj slednjič černa tema gore s svojim krilom odevati začne, zadoni še enkrat iz roga priserčno pozdravilo: „Iahko noč!" in mirno hitč pastirji vsak v svojo samotno kočo nazaj, k počitku po trudnem dnevu. To je pač lepo in spodbudno, Gospodu se zahvaliti, — Tvojemu imenu hvulo peti, Veličastni! Planinska. Na planinah Biva tudi ljubi Bog. Tu zlati On jutra krog, PiSe cvetke tak' lepo, Z zlato jih poji roso: Na planinah biva ljubi Bog. Na planinah Raz duhtečih visočin Od zeliačinih stennin Sladki vetri plavajo; Veš mar, kje da vstajajo ? Na planinah biva ljubi Bog. Na planinah Žarek poživljA njegov Pašnike in gojzdni rov, Kjer lednikov bistri sklad Se blišči ko solnčni grad. Na planinah biva ljubi Bog. Na planinah Vrelec tek si svoj srebri; Divja koza pridervi, Kraj pečine skalnate Pit požirek vode gre: Na planiuah biva ljubi Bog. Na planinah Čede snežno-bele so, Tje na pašo hodijo, Jed jim je pripravljena, Se raduje žvinica: Na planinah biva ljubi Bog. Na planinah — Tam pastir na eedo zri?, K Bogu gled in serce vprč: On, ki čedico živi, Cednika ne zapusti: Na planinah biva ljubi Bog! ITrabroslav P e r n Ho rotircer. Do volivcev piše nekdo, ki je sam kmečke ro-dovine, ki dela med kmeti, ki so ga judovski listi že dobro kajfali, ker se za kmetiški stan poganja, in rekli so mu, da je „paverski pater.*) Dobro pa je zdaj o volitvah slišati marsiktere zadevne dogodbe, ker iz njih se posnemajo koristni nauki in narod se uči iskati prave poti. Omenjeni mož daje prav čverste poduke, kako previdno naj bo ljudstvo pri volitvah, da ne bode od širokoustnežev oplahtano, kar se pri volitvah prav velikrat zgodi. Pravi pa med drugim omenjeni mož, kako so mnogi poslancev že 10 lčt, kadar koli so bile volitve, vse vse obetali, spolnilo pa se je grozno malo tistega, ali pa nič ne. „Kar so nam naši poslanci obetali, tega niso spol nili; ali veliko, prav veliko, kar mi spoznamo za nas neprimerno in škodljivo, in Česar nismo nič tirjali, so nam dali in v postavo povzdignili." Od kod pa je to, da je iz vsega, kar so dozdaj poslanci delali, tako malo dobrega sadu?.. Zato, ker je dosti takih ljudi, ki imajo široko vest kakor ske-denjske vrata, in jim torej ni ležeče na tem, da bi pošteno bili mož beseda, kakor so obljubili. Tudi je marsikteri s svojo vero čisto na kant prišel. Kako pa delajo ljudje brez vere, ste že velikrat doživeli. Pisavec dopoveduje nadalje, kako smo prišli do sedanjega stanu. Da pred desetimi leti je cesar le sam dajal postave in je vladal s svojimi ministri in velikimi vradniki, ter je bilo samovladarstvo, ali absolutizem. Cesar je imel naj boljši voljo; ne pa vselej vradništvo, bilo je veliko gnjilega v vradnijskem gospodarstvu, veliko nezadovoljnosti. Od kod pa je izviralo to vradniško gospodarstvo ?... Zgodovina to razlaga. Avstrija se je svoje dni le sčasoma narastla v veliko deržavo; posamezne kraljestva , vo j vodstva in dežele niso bile pridobljene z vojsko habsburški hiši, temuč podvergle so se same s pogodbami. Deželam so se v teh pogodbah zagotovile njih vstave, pravice itd., ki so jih imele pod svojimi lastnimi vladarji že poprej. Vsakratni avstrijanski vladar je prisegel na to vstavo pri nastopu svoje vlade, to ie, priseči je moral, da pri naredbah in postavah zadevne dežele nič ne bo samovoljno prenaredil brez privoljenja ljudstva. Ali cesar Jožef II, ki je imel prav slabe svetovavce, če tudi ne hudobne volje, je postave posameznih kronovin čisto samovoljno prenaredil in užalil, ter ni kar nič prasal pravnih zastopnikov ljudstva; in od takrat se je čez 50 let tako vladalo. To je na-pravljalo veliko nezadovoljnost med avstrijanskimi narodi. Prišlo je med tem leto 1848: Dunajčani, Ogri in Italijani so se uperli in spuntali. Tako djanje pa je s keršanskega ozira hudobno in naravnost zaveržljivo. Na to opomni pisatelj, da 18 let po dunajskem puntu so se iz tako zloglasnih rovarskih študentov novačili tisti „biirgerministri," ki so pretekle tri leta pomagali Avstrijo gnati skorej na kraj pogina. Ne da bi bili narodi po puntu zopet dobili svoje pravice in prostosti, temveč nasledovalo je po raznih dogodbah leta 1848 in 1849 že omenjeno vradniško vladstvo, ki se tudi birokratizem imenuje ter sab-Ijarstvo, kakoršno rodi vsaki punt. Cesar v svoji blagoserčnosti seoberne 1860 do svojih narodov, pokliče iz dežel zaupnih mož na Dunaj : pogovore se, da naj se deželam povernejo njih nekdanje pravice in cesar razglasi tako imenovano oktobrovo diplom 1860, v kteri je narodom dovolil njih prostosti in pravice. Z oktobersko d i p 1 o m o pa niso bili zadovoljni — kteri? Nemški liberalci. Kdo so to? Vitezi „acht-undvierzigerji," judovska kardelščina in vsi drugi, ki •) Glej Weckstimmcn tur das kath. Volk « Heft. Dobiva «e pri Lercherji. &o se iz judovskih časnikov modrosti učili. Judje niso bili zadovoljni tudi za to, ker v oktobrovi diplomi niso plavale zanje ribice. Vsi ti in taki so torej jeli piskati, bobnati, kričati, rožljati, češ, da Nemcem bi se v oktobrovi diplomi prekratke nitke predle. Vriš ni bil zastonj. Nastopil je enostranski fc-bruar-patent, ki je spodrinil oktober-diploin, in ie hotel spraviti vse avstri janske narode pod en klobuk, to je, vsi bi se morali podvreči postavam, ki bi jih skoval dunajski deržavni zbor; če so že narodom primerne ali ne, zato Šmerlingu ni bilo mar. Deželni zbori so bili kaj na tesno djani. Ta Šmerlingov „reichsrath" je prišel na dan, ali Ogrov vanj ni bilo. Šli so domu iz njega kmali Čehi; pa tudi Tirolci, Slovenci in mnogi drugi niso bili zadovoljni z njim. Komaj 4 leta je životarila Sinerlingova „februarica," že je šlo vse navsknžem. Belkredi postane minister in skliče izredni zbor, v kterem nai bi se vsi narodi pMiazmneli in zediniii; Beust pa, ki je bil v Saksonu odgospodaril, je prišel v Avstrijo in ni dopustil na noge Belkredijevemu zboru. Beust stori spravo z Madjari in potem iše v Cislajtanii taki zbor na noge spraviti, ki »>i mu vse poterdil, kar koli bi on poččl. Torej je po vsi deržavi poglavarjem zapovedal, naj okrajnim glavarjem ukažejo, kakošni možje prav za prav naj se volijo. Okrajniki so morali torej županom in volilnim možem na vso moč prigovarjati, da ta ali ta je pravi možak in naj ga volijo. Tako se je zgodilo po mnozih deželah, da so pač marsikteri bili izvoljeni, ki so bili vero in vest že davno pod klop zagnali, ki so znali lepo govoriti, pa o tem, kar kmet, ljudstvo potrebuje, ali niso vedili , ali pa vediti niso hotli. Nauk iz tega je: Pazite, pazite, koga volite. Zmešnjava je rastla. Beust je predložil tako spravo z Ogri, ki se ni več dala spremeniti, in bil je tako tisti zdergnjeni zbor v pervih klešah (Zvzangslage) ter je Bcustu vse poterdil. Za to dobrovoljnost so smeli pa zborničarji prav dobro germeti zoper konkordat, katoliški zakon in katoliške šole. — »Februar i ca" se je za Cislajtanijo preravnala in imeno-r.ovala se je „decembrica" (Decemberverfassung), kajti je bila dana 21. decembra. Ministri so se volili izmed deržavnega zbora, in pervi ministri so bili skor sami advokati in profesorji, — med njimi zlasti dr. Giskra, ki je I. J*4S s strašnimi govori grozil. To je biio ,,biirgerministerium" ali tudi „doktorenministerium", ker je imelo toliko doktorjev , ter so ljudje se šalili: ,,Naša bolna Avstrija se mora ozdraviti, ker ima toliko dohtarjev." Pa se ni ozdravila. Prišle so mnoge postave, pa marsiktere za ljudstva kaj grenke. Brošura popisuje dalje nektere posebne glave iz derž. zbora. Tu ti je „t'abrikant civilnega zakona dr. Miihlfeld, ki mu Šesta Božja zapoved ni bila nič kaj po volji in jc hotel za Avstrijo narediti drugo versko postavo , po kteri naj bi se bila katoliška vera ober-nila; ni mu bilo všeč tako, kakor jo je Kristus vsta-novil. Tega Miihlfeld ni bil sicer še dosegel; spravil je bil pa na dan tako imenovani nasilni zakon ali ,,noth-civil-ehe," kteremu Nemci oponašajo, da je: „zu viel che." Ako bi se namreč judovič in kaka polkristjanka hotla vzeti ter so okolišine take, da jih cerkev ne sme !)oročiti, jih poroči ,,bezirkshauptmann," in reč je obde-ana: toda kako ? Lahko se zgodi, da taki zakon ne derži bolje kakor vrabčevski in čez kaj časa ima srenja svoje nadloge z nezakonskimi otroci tacih „vrabcev." Kako delajo nejeverni poslanci po zborih , kaže neki baron, ki je v spodnjo - avstrijanskem deželnem zboru sveto katoliško cerkev ostudno preklinjal rekoč, da le še ,,neumni kmetje in neumno ljudstvo verujejo pravljice," ki jim jih pripoveduje katol. cerkev. Bil je med tistimi poslanci pa tudi pošteni kmet Huemer, kteri je pri tem bogokletji vstal in rekel: „Tako govorjenje je pobalinstvo," in se je zopet vsedel. Od vsih strani se na to vzdigujejo advokati in liberaluhi, ki hočejo, da naj kmet prekliče, kar je rekel; za gerdivca svete cerkve pa niso žal-besede imeli. Predsednik Huemera posvari in pravi: „To ni parlamentariško." Huemer odgovori: „Parlamentariško morebiti ni, pa resnično je!" „Baron ga je hotel ven grede menda celo klofutati, in od tistega časa mu pravijo „klofuta-baron." Huemer ju kmetu pa so katoličani od vsih krajev pošiljali pohvalne pisma, ker se ni bal zasramovanja terpeti za sv. vero. Naj tukaj pristavimo, da tudi v Ljubljani se je slišalo očitno zabavljanje čez oo. jezuite, in sicer — ravno v dvorani , ki je bila nekdaj lastina tega reda. To je menda olika in hvaležnost novo-liberalnega kopita? Kavno tako je tudi sicer nad duhovstvom hladil kteri svoj liberalni bet. Pisatelj pripoveduje o Czediku, kako je s pomočjo deržavnega zbora postal sekcijski načelnik. Našli bi pa še drug«, ki so zaupnost svojih volivcev in ljudstva zvijačno obračali ter v zboru dolge roge stegnili zoper katol. šolo, konkordat, pravice cerkve in narodov. Treba je tedaj previdnosti pri volitvah; tudi sladkim besedam ni verjeti, temuč iz sadu naj se drevo sodi. Pohvala tirolskih poslancev za tim nasledva, ki se od prave poti ne dajo prestrašiti, če jih tudi liberalni časniki za „dummu psujejo. Takrat pa niso bili „dumm," ko so celo sivi starčki s svojo kervjo Avstrijo branili. Tako svet plačuje. — Veliko psovanja so voljnč pre-terpeli pošteni Tirolci v deržavnem zboru od liberalcev, ker oni iz globočine serca ljubijo cesarja in cesarstvo. Ko jim je pa liberalni baron Tinti očital, da še spoštujejo rimskega papeža in da so še tako abotni, da se katoliški kristjani imenujejo, — je bilo vernim Tirolcem preveč — šli so iz zbora, za njimi čez štirdeset druzih, in sel je kmali narazen celi zbor. Med strašila, ki jih je prinesel poprejšni deržavni zbor, pisavec šteje še tudi zlasti prosto razkosovanje zemljiš, Šolstvo do 14. leta, postave v denarskih rečeh itd., ter pristavlja, da bolji zbor mora take postave prenarediti. Naj tehtniši reč, ki jo pisatelj obravnava, so volitve in volilni možje, kar je pa Danica že v več spisih iz S —ve knjižice pojasnovala. Pristavimo naj to, da tisti, kteri se ne upa glasu naravnost po svoji vesti za dobro reč dati, ker je preveč natvezen na gosposko in vradništvo (ako bi bilo kaj pritiskanja), naj se nikar ne da izbirati za volilnega moža, če je tudi župan, učitelj ali kaj enacega; brez te 1 urne časti bo že živel. Volilni možje naj bodo taki, ki se z ničimur ne dajo v hudo premakniti. Iz liberalcev so se izgnjezdili še neki huji ro-govileži, ki jih imenujejo demokrate, in bi radi ljudi čisto za vso vero ogoljufali, ko bi le mogli. Kako ti rabeljni vero pri ljudeh sovražijo, je pokazal dunajski „Tagblatt", ki je kmečke ljudi zasramoval in jim pri-deval, da so ,,neumno-pobožni telečji redniki" (dumm-fromme Kalbsziichter), to je, taki, ki ne znajo nič druzega kakor teleta rediti. Ti kratki posnetki kažejo, da deželni zbori in deržavni zbor potrebujejo postavnih, poštenih, v veri in pravici vterjenih, umnih in dosti učenih poslancev, kteri bodo v resnici skerbeli za blagor narodov in korist cesarstva, ki bodo vsim narodom pravični, da nam napravijo mir med narodi, ne pa jih še bolj dražijo, ki ljudem njih vero pri miru puste, — skerbč pa, da sc ljudstvom butare zlajšajo in rane celijo. Ogled po Slorenshem it« dopisi. Iz Ljubljane. Sv. Rešnjega telesa dan je bilo prav lepo vreme. Pri procesijah ni bil le samo lep red, temveč prebivavstvo je tudi s svojim obnašanjem svoji veri in samo sebi častitljivo spričevanje dalo. — Popoldne ob 6 je velik in lep sprevod duhovnov in druzih vernikov k sv. Krištofu spremil 81 letno mater preč. g. stol. dekana, Nežo Pogača r. Bog ji daj večni mir! Cerkvena slovesnost v Konjicah 26. kim. 1869 in 5. rožn. 1870. Kakor gospodar, tako pohištvo; ako streha rebra kaže, slab gospodar; ako je v hiši nesnaga, slaba gospodinja; tako velja tudi od hiše Božje, zato stari pregovor pravi: hočeš vladarja fare in farmane poznati, ti ni treba popraševati, le v cerkev se podaj, in precej boš zvedel, kako in kaj. To naj obernem tudi na Konjiško nadfaro. Poglejmo v njeno cerkev pod prečast. gosp. nad-župnikom J. R.; zdi se ti, da si v nebesa stopil; vse se lepote blišči; skozi in skozi okusno barvani strop in stene z umetnimi podobami svetnikov, novi križev pot v gotiških okvirih, in še več drugih svetnikov v enakih dragocenih okvirih; sredi cerkve visi pozlačen svetilnik z medenine, da ga blizo ni enacega, 500 fr. vrednosti ; o strančh in v kapelicah cerkve krasno kinčani altarji; novo bratovsko in zale cerkvene bandera (zastave, praporji); dragocena okna z barvanimi šipami v gotiškem zlogu okrog velikega altarja, gotiška predraga monštra-nica itd. — oznanujejo Božjo čast. Pravi biser cerkve je novi veliki altar sv. Jurja; spodnji del z belega marmorja, zgornji z lesa tako umetno izdelan, da se človeku zdi, da je ves iz marmorja izsekan; bogato je pozlačen, ves v gotiškem zlogu, da bi ga le gledal. — Že veliko lepih tudi bolj dragih altarjev sem vidil, pa vender tako veličastnega in krasnega še ne. 26. sept. 1869 so ga milostljivi knezo-škof .Jakop Maksimilijan slovesno posvetili. 5. jun. 1870 (binkoštno nedeljo) pa 60 č. g. nadžupnik še tudi gotiške, kaj zale svečnike nanj postavili, in te umetne naprave s slovesno Božjo službo sklenili. Upam , da mi bodo blagodušni gospod prizanesli, ako tiho povem, da te toliko lepe, drage in umetne reči so brez malih izjemkov z njihovimi stroški napravljene. Pa tudi cerkveni stolp (kteri bo še novo ostrešje dobil), se ponosno dviguje s tremi novimi zvonovi , ker stare so dali v Ljubljani zato preliti, da bi saj lepo vbrano peli. Veliki zvon, čez 51 stotov težak, ne samo Konjicam ampak tudi daljnim sosedom, skoraj po vsi dekaniji slavo Božjo z lepim močnim glasom oznanuje. Mil. kn. škof so ga s tovaršema vred 26. sept. 1869 slovesno kerstili. Novega zvona kerst in marmornega altarja posvečenje po mil. knezo-škofn. Veličasten strel po Konj ie ali gromi In podba ginljiva nam serca meči. Kjer svatbo obhaja . Nov ženin podaja Nevesti roko V zavezo zvest«'-. Nevesta je krasna kot juterni žar. In z belega mramorja velki altar V nje iercu se vtrinja Ko draga svetinja, Posvečen Bogu Je v znamnje miru. Tud venČani ženin je lep velikan, Od kneza in škofa svet kerst mu je dan , Na tronu visokem Svoj glas po široken: Donel bo okrog, — Oj vsliši ga Bog! Nevesta je cerkev, in ženin je zvon, Altar sv«-t'ga Jurja pa murmorni tron , Kjer v dani bo v t?e Za prrebe vse naše; Sin božji vsakdan Begu darovan. Zvon glasno nas klical bo v eerkev lep<5, Kot angelj *) otroke nas vodil v nebo; Zato v ogledalo Podobico zalo Varh — angelj ima, Ki dete pelji. Ko tromba z nebes bo *em klical na glas Zvon svetega Jurja tud tarmaue vas; Za nas bo pa prosil Iu zdi lil jej e nosil Pred Jezusov tron Svet' Jur naš patron. Še enkrat bom slišal zvon žalostno pet', Kdar slovo jemaje zapušal bom svet; O Barbara sveta! Le prosi < »četa V nebesih za nas Ta p''>sl«-dnji čas. Podobi: Marije in Jo/.efa še Na zvonu se vtrinjate v naše ser-e; Svet' Jožef, Marija! Vi dva tovaršija Nam bodita v raj, S<- prosimo zdaj. Ko zginil življenja bo našega čas, Le malokdo vedel še bode za nas; Le zvon bo glasove Čez naše grobove Pošiljal zvesto Za nami v neb«>. O farmani! tako vam zvon bode pel, Se z vami solzil bo, in z vami vesel; Mladenče, device, Može in ženice Bo klical vsikdar Pred novi altar. Slava verlim Konjičanom, posebna slava preč. g. nadžupniku! Goreči gosp. oče pa ne skerbijo samo za lepoto hiše Božje, ampak še vse več za lepo obnašanje in življenje farmanov. Zato so jim s svojimi duhovnimi tovarši dvakrat ljudske vaje in po čč. oo. jezuitih sv. misijon napravili; več bratovšin lepo napreduje, posebno družba sv. Križa daleč okrog slovi po lepi štajerski zemlji, ktero sami vodijo. Zato ni čuda, da se je kaj lepo pomladilo čedno življenje pofari; hvala Konjičanom veano bolj raste, in ljudje zmirej gorečnejše prihajajo k prejemanju ss. zakramentov; in kako bi tudi drugač bilo, ker je znano, da jih g. nadžupnik vsako saboto in nedeljo čudo veliko spovejo (razun teh kar jih gg. kaplani) in zraven še juterno in popoldansko službo Božjo opravljajo, potem pa tudi za različne stanove družbo sv. Križa imajo... Bog nam jih še dolgo, dolgo zdravih ohrani! Ljuba Danica! zraven teh veselic ti moram pa tudi nekaj nenrijetnega naznaniti. V serce nas je veselilo, ko smo ginljivi poziv in naznanilo izvoljenih poslancev v Novicah brali, in med njimi tudi več duhovnov našli, kteri ljudstvo gotovo bolj kakor vsaki drugi stan po znajo in toraj vedo, kje ga čevelj žuli; to je lepo, ako si svetni in duhovni narodnjaki v prijateljstvu in lju bežni vzajemno roke podajajo v blagor domovine. Ali Bogu bodi potoženo, da na slovenskem Stajerju ni tako (lepši sluh o tej zadevi nam iz Nemških krajev dohaja), in se duhovni odstranujejo, kakor da bi bili za poslanstvo nesposobni; in vender imamo med duhovnimi može učene glave in poštenega serca, kteri bi se za ljudstvo tako izverstno potegovali, kakor svetni domorodci. Znano je, da so že duhovni tukajšne Slovence budili, za svoj mili materni jezik goreče vnemali, v slo *) Okrog zvona so vlite pod«>be: ang<-lj varh, *v. Juri, sv. I!;»r bara, sv. Jo/.-t iu Marija. venskih šolah učili in slovenske pesmi prepevali itd., ko so drugi še terdo spali; in tudi še zdaj v primeri med duhovnimi veliko več pravih domorodcev štejemo, kakor med svetnimi. Po naših mislih bi imel v zboru imeti vsaki stan svoje zastopnike, ker tam se za pravice vseh stanov potegujejo; zato smo že dozdaj z žalostjo gledali, da je zbor, kjer po duhovnih ni bil zastopan, o naj imenitnejih verskih in cerkvenih zadevah tako sklepal, kakor bi otrobe vezal; — in to nas duhovskega stanu Slovence in zveste domorodce boli. Pa brez zamere ! Z Bogom! J. V. Pod korenom, 11 rožnika 1870. — Visoko častiti Gospod! Prosim, to-le v „Zg. Danico" natisniti dati. Marija, kristjanov čudodelna pomočnica. — Ako jo popotnik pod Korenom, kjer se delite terbiška in beljaška cesta, navkreber na desno zakrene, ima pred sabo precej visok klanec, Koren po imenu; in ko v dobri uri dospe na poljane do koroške meje, ter še dober streljaj dalje, pride k gostilnici pri Fertuni. Tam si zamore z izverstnim olom žejo pogasiti in zraven tudi želodec vtolažiti po priljudni postrežbi, — tudi si trudne ude malo opočiti. Se ene korake, kjer se cesta navzdol verže, se zasveti majhna nežna cerkvica na prijaznem homcu ster-miškem, ki je blaženi Devici „Mariji-pomagaj" posvečena. Bila je leta 1850 od ondotnih peterih pobožnih kmetov z novega lično izdelana in od znotraj vsa pre-malana (ker poprej je bila le revna kapelica). Zvonik ima z dvema zvonovoma. Tukaj je v prelepem tronu podoba nebeške Matere z usmiljenim Jczuškom: „Ma-rija-pomagaj." Da je res čudodelna pomočnica, je lansko leto mesca malega travna nad mlado deklico pokazala. A., hčerka bogatih pa pobožnih starišev v P. *) je bila ene leta pogosto in zlo pogosto tako hudo od božjasti vita in napadana, da je bila kakor mertva. Stariši, tega zlo žalostni, skušajo vso zdravilno moč, na bližnjem in daljnem se posvetujejo z učenimi zdravniki, skušajo vsa-ktere zdravila ; pa vse zastonj. Lansko spomlad pokličeta oče in mati te deklice Marijo pomočnico na Stermicu na pomoč, obljubita božjo pot s hčerko k presveti Devici, in vzameta saboj gosp. fajmoštra in kaplana, da služijo dve sveti maši, opravita darilo in goreče priporočita blago hčerko s solznimi očmi nebeški Kraljici, da ker vsa zdravilska umetnost ne pomaga , naj bi ona, ki je „zdravje bolnikovhčerki od svojega Sina sprosila ljubo zdravje. S terdnim zaupanjem, da bo rešena te hude bolezni, se vernejo domu. In res, od tistega časa jc deklica popolnoma zdrava, in nikdar ni bilo naj manjšega znamnja božjasti nad njo začutiti. To zamore več oseb tudi s prisego spričati, ako bi bilo treba; to je res čudež po prošnji blažene nebeške Kraljice Marije pomočnice na Stermicu blizo kranjske meje na Koroškem pri belaško koroški cesti. Letos, 24. mal. travna, so stariši zopet z d v ;ma gospodoma, fajmoštrom in kaplanom, šli s hčerjo nebeški Kraljici ravno na obletnico se zahvalit. Služili so dve sveti maši, in veselja solze so točili, da imaje hčerko popolnoma zdravo in čversto. Naj se razglasi ta čudežni prigodek v zvišanje časti Božje in nebeške Kraljice in pa v sramoto liberalnim in mavtarskim bogotajcem, kteri hočejo vse božje in vse rimskokatoliško z nogami poteptati; ali sami bodo poteptani — —, sveta cerkev pa bo do konca sveta veličastna ostala. K.... r. ") Prav «t"rit.>. dragi d<-pi-nik. ako tudi ime kraja, starišev s-i otroka naravnost j«.vr-te; zakaj bi «e zgodbe pod mernik zakrivale.' Naj se (.hranijo za naslednike tako natanko popihane, kak.-r j*.- le mor, v spodbudi v. mikom iu v osramotenje tistim, .".j.- bo/.je pota iii čet-nje svetnikov z gerdimi pravljicami -kraniti. Vr. Iz Dotovske soseske, 7. rožn.v— Tudi pri nas imamo — hvala komur hvala! že več let Smarnice. — Letos so se se živahnejše obhajale kakor druge^leta. Marsikteri poslušavec se spominja branja iz letošnjih Smarnic, in lahko seje prepričal, da ni tako o sv. Očetu papežu, kakor marsikteri nespametni slepci kvasijo. Na takega od drugih oslepljenega reveža se tudi pri nas kdaj naleti; in ti so več: del tujci, kteri si tukaj z nekim lahkim rokodelstvom kruh služijo. Tudi kak rojak šibkega uma, ki se je v mestu nejeverske divjačine naserkal, pride k domačinu , zna neusmiljeno udrihati, — in lahkoverni šibkega duha ljudje mu raji verujejo, kot da bi kaj resničnega pravil. Ne bom pozabil, kako je brusljar 1. 18(30 pravil in dokazoval, češ, da je škodljivo to, ako imajo papež posvetno oblast in svojo deržavico; dobil je bil pa odgovor: ,.Kakor je potrebna pastirju palica, tako sv. Očetu deržavica." Zdaj pa naj še povem , kar upamo, da z versko resnico papeževe nezmotljivosti v verskih zadevah bode sv. cerkev kakor pomlajena. Napuhu naj pa le škoduje! Kakor je bilo treba Bogu se razodevati in dajati svoje postave, tako je tudi zdaj po njem se sveti cerkvi (v nekem pomenu) potreba se razodevati (napredovati v pojasnovanji naukov) in dajati primernih post&v. Ne, ne bomo mi verni katoličani stali na votlem deblu ne, kakor oni preliberalni omahajoči terdijo! Mi ne moremo verjeti, da bi bil Kristus svojo cerkev zidal „na pesek", ki je sam djal, da „jo bo zidal na skalo." Kmet. Iz Stajarskega. (Konec.) Da nam bode takih katoliških društev če dalje bolj potreba, nam spriču-jejo zopet novi prikazki: Graški „Volksbildungs Verein," če je verjeti nekemu brezvernemu graškemu časniku, ki ga še imenovati nočem, misli si v vsaki fari poiskati moža*), ki bo župniku (fajmoštru) nasproti delal; ta mož bo menda tudi dobival brošure, ki bodo vero spodkopavale. Pervo brošuro je ta Volksbildungs- Verein že na svitlo dal pod naslovom: „Was will der steiermiirkische Volksbildungs-Verein? Ein offenes \Vort an unsere Lands-leute — in kakor pravijo jih je na stotine in stotine po deželi razposlal. Za gotovo tudi vem, da jo nameravajo v naš slovenski jezik prestaviti in tudi med našim ljudstvom dati raztrositi. Brošura je jako popularno pisana, je pravi volk v ovčji obleki, kajti nahajajo se v njej svetopisemski izreki, tu pa tam tudi kaka prav dobra misel, da bi kmetič strupa ne čutil, ki mu ga hočejo v serce vlivati. — Volksbildungs-Verein hoče ljudstvo zastonj učiti, in ne tirja za to delo krač, klobas, pšenice itd., kakor brošura pravi: preganjal bo prazne vere , kajti po tej brošuri „ima vsaka reč svoje naravne (naturne) vzroke;" — čudežev se vč da po tem takem ne more biti, si bo vsaki lahko mislil. — Brošura tudi terdi, da vera ne more prav nravnega (čednega) napraviti; tedaj — le naravna nravnost. — Te brošure bodo imele ravno tisti namen, ki ga ima zgorej omenjeni graški časnik, ki denar pobira**) za brez-verno šolo, ki bi se naj v Gradcu napravila, in kojega vrednik je pri sodniji na vprašanje: ktere vere da je, odgovoril: „jaz ne spoznavam nobene vere." Tedaj: Pozor! Kdor je sposoben, naj si ojstri pero, — boj se je že začel. Iz nemškega Gradca, 12. junija. Tukajšni mil. g. škof so iz Kima v graški nedeljski list („Sonntags-botc"' s 4<*>0 naročniki) pisali zahvalo in odgovor kon-serva-'vno-katoliškim društvom, ki so jim pisale svojo vdar dt in voljo potegovati se pri volitvah za katoliške konservativne može. Mil. škof pa pravijo, ke. so društva *) Tedaj ,,antikrist?" **) Potem takem ti ljudje vender hočejo imeti nekoliko ,,krač" iti klobas'4 za raz-irjauje svoje br»-z-vere! Ne verjemite, da bi taki mesenak zastonj delal, kteri vse sreče le na tem svetu iše. Vr. se le nektere mesce stare (in jih je še premalo), naj ne le udje društev, ampak vsi katoliški konservativni možje se dorazumejo in katoliške razumne može za poslance nasvetujejo in enoglasno volijo, tudi tam, kjer za zdaj še ni upanja kaj opraviti. Za to pot je že to glavni vspčh, da se katoliško konservativno ljudstvo uči in vadi, da bo vsaj pozneje kaj opravilo. Da naj tako volimo, pravijo, ne svetuje le previdnost in politična sila, temuč je tudi vestna dolžnost, zavolj ktere bomo Bogu odgovor dajali, toliko ojstrejsi odgovor, kolikor bolj se zbori tudi v cerkvene in verske zadeve vtikajo, tako, da take postave večno zveličan je neštevilnih duš zadevajo. V drugem razpisu pa velijo, da naj se tretjo nedeljo po bink. (letos 20. junija) po vseh farah vsako leto ponovi posvečenje cele Sekovske škofije presvetima Sercema Jezusa in Marije, in da naj se pri pridigi tudi priporočuje „apostoljstvo molitve." Med katoliško-konservativnimi kandidati za poslanstvo na nemškem Štajerskem omenim za zdaj le prol. Maassen a, oba grofa D Avrnas (eden, Henrik je prednik tukajŠnemu katol.-konservativnemu društvu, in kandidira v graški okolici), barona Gudenus-a semeniškega podvodja, Alojzija Karl6n-a, ki je tudi vodja tukajšne društvene tiskarnice, voravskega (Vorau) prošta in opata itd. Vsi so nasvetovani za kmečke volilne okraje. Sicer pa katoliška reč v tem oziru nima tako gotovih nad, kakor na Kranjskem. Razglas društva „Slovenije" je tukaj jako dopadel. Na spodnje-štajerske kandidate v katoliško-konser-vativnem oziru tukaj niso stavili tolikega zanašanja, to je, ne na vse. Opominjam le nekdanjega Domin-kuševega programa. Hermana pa vsi hvalijo. To pravim zastran oseb in njih dosedanjega postopanja vtukajšnem deželnem zboru; ali njih sedanji program pa je bil v ,,Volks-blattu" priobČen in pohvaljen. Čudno je, da nobenega duhovna ni vmes, kakor na Kranjskem, Tirolskem itd. Morda ste tudi v Ljubljani že v roko dobili nove modroslovsko delo tukajšnega privatnega docenta dr. Vil. Kaulich-a „Handbuch der Psychologie", ktera ima prav pomenljiv predgovor, ki je bil v tukajšnem „Volks-blatt-u" ves priobčen. Učeni gospod dela na Giintheri-jevi podlagi; vsaki olikan bogoslovec vč, v kterih rečeh se ne sme z njim zlagati. Pa v psihologii se že tako le ena tistih različnost pokaže (De hominis partibus con-stitutivis); sicer so bukve tako jasno in umevno pisane, kolikor je v modroslovskih rečeh le mogoče, ki so tako polne globokih misel in keršanskega prepričanja. Mnogo mikavnih zgledov pojasnuje nauke , in težavniši prikazni dušnega življenja so toliko skerbnejše in ob-širniše obdelane. Oddelek „Anorraale Zustiinde" (S. 209—302) Illusionen, Hallucinationen, Somnambulismus, Extase itd., neredne prikazni naturne, pa tudi čezna-turne učeno razločuje. Sicer pa na avstrijanskih modroslovskih takultah gospodari edini herbartjanizem in kdor po njegovih stopinjah ne hodi, ne dobi učilne stolnice, naj tudi že kakor dr. Kaulich 13 let uči ko privatni docent in toliko knjig spiše, da njegovo ime dalje slovi, kakor tistih samovladarjev herbartjanov , kterih eden (pa ne v Gradcu) menda mladim docentom svoje hčere za žene in bojda učne stolnice za doto daje. — Dr. Kaulich v imenovanem predgovoru povdarja, kar je Michelis že v 9. zvezku časnika „Natur u. Offenba-rung 1. 1863 str. 433" dokazoval, da Ilerbartova filozofija je pravi materijaliz m, da pravi živi Bog v nji nima prostora. Naj novejši knjižica nekega tukajšnega začetnika v modroslovskem učenji očitno zagotavlja, da herbartizem podlago Danvinovo odobruje, „weil er aucli keine Arten, sondern nur Individuen kennt!" Z Dunaja se čudne r 5i slišijo. Imeli so učitelji tam svoj zbor, tako imenovani „lehrertag," pri kterem je bilo tudi nekaj Kranjcev. In kaj se je poljubilo temu „lehrertagu" sklepati?.. Keršanskega nauka, menijo, naj bi ne učili v ljudski soli več duhovni, kterim je Kristus naložil in zapovedal vero učiti, ampak gospodje učitelji. Staršem pa to „gnado," milostno privošijo, da jim bi bilo na voljo pušeno, otroke v učiteljev sveti Keršanški nauk pošiljati, ali pa ne. Za ta novi sveti keršanski nauk bi radi gospodje tudi svoj sveti (V) katekizem spisali, kakor bi se jim prav zdelo! Povejte, če se je svet na glavo postavil, ali ne?.. Menda zato vedno kličejo, da naj se jim plača zviša, ker hočejo tudi keršanski nauk učiti, in sicer čisto po novi šegi ?! Kmet pa bi se naj do kervavih žuljev potil in tako rogovilstvo zoper vero podpiral v takih šolah, v kterih bi se opičarstvo šopirilo namesto keršanskega poduka?!.. Hvala Bogu, da niso vsi gg. učitelji „lchrertag", in da ,,lehrertag" ni še katoličanom zapoved in postava. Dosti očitno pa je iz tega, kam lažiliberalstvo kremplje moli. Pristavimo naj samo še to, da se je „Tagblatt" undan repenčil, ko je Danica učitelje svarila pred „lehrerta-gom." Je mar vedil zakaj ? — Kdo je pa k takim sklepom naj več pripomogel ? Zgodba je kratka. Ni davno, ko so dunajski „purgerji" napravili svoj ,,pedagogium" ali napravo za odgojo učiteljev, ki bi — češ da — imela biti izgled in nekako solnce za celo Avstrijo. V to napravo so poklicali z Nemškega za vodnika nekega Dittes-a, ki je ravno pri „lehrertagu" naj huje plesal po katoliški veri in cerkvi. Rekel je, da bogoslovje in odgojoslovje ste si Čisto nasprotni in sovražni reči. Skakal je ta nemški golijat plesaje po izvirnem grehu, po nauku o opravičenju, po razodenji božjem, po sv. Trojici, po čudežih, po angelih, in polomastil je tudi še — hudiča samega, češ, da vsega tega on s svojimi učenimi očjali ne more videti. Tako pleše Ditez vitez. Xa Dunaji, 13. rožnika, t« — Pretečeni teden je tukaj zboroval nemški učiteljski shod. Ne omenil bi v tem izključivno nemškem zboru nijedne besedice, ako bi ne imel dveh vzrokov za to. Vdeležcvali so se ga namreč mnogi slovenski učitelji, in drugič se jc v tem zboru zopet poskušalo mahati po duhovščini in ropotati zoper verski nauk v šolah sploh. Kaj da Slovence žene k takim nemškim komedijam, pač ne vem. Slovenski učitelji, ki jim je mar za blagor naroda, kterega mladino imajo izobraževati, gotovo ne bodo poterdili marsiktere točke, ki se je v tem zboru pretresovala. S svojo pri-čujočnostjo pa vendar delajo videz, kakor da bi bili zadovoljni z nasveti, kakor so jih nekteri kričači pri tej priložnosti spravili na dan. Te na veri odbobnane ljudi božjast lomi, ako vsaki dan ne kriče, da jc treba verski poduk v šolah odstraniti; da nikdar ne more boljše biti za omiko in napredek ljudstva, kakor da se duhoven popolnoma iztira iz sol. Neki govornik je bil še tako dobrotljiv ter je nasvetoval, da se naj pusti starišem popolno prosto, ako hočejo svoje otroke dati v verskih naukih podučevati pri duhovnih, se ve da zvunaj šole. Le tako naprej! Kamo sili to rogovilstvo, se lahko spregleda. Mavtarska pot je: Najprej spodimo vse, kar po katoličanstvu dahne iz sol, na vse usta kričaje, da naj ostane vera v cerkvi, in v družini doma. Čez nekaj časa bomo že izduhtali sredstev, da vero iztergamo tudi iz družinskega življenja, da pokončamo in izpulimo vsako kal za naše namene nasprotnega nam kristjanstva. Kdo namreč ne ve , kaj prav za prav nameravajo prosti zidarji, ki pod zapeljivo krinko narodne omike in ljudske sreče rušijo svet? V skrivnih naročilih visoke Ventc se med drugim bere: „N a š zadnji cilj je: Vničenjekatoličanstvain tudi kristijanske misli (ideje) za večne čase". - Da do tega ne pride, morajo skerbeti katoličani sami. Da so se zamogle prostomavtarake ideje v Avstriji toliko razširiti, je bila iz začetka brezskerbnosti katoličanov kriva. Zdaj se popravlja ta pregrešek in zanemarjenost kolikor toliko. Posebno v nemško avstrijanskih krajih, kjer je rogoviljenje zoper vero najbolj cvetelo, opazujemo zdaj tako čversto in samosvestno gibanje katoličanov za pi vvice svoje cerkve, da to vsakega vernika mora veseliti, kakor nasproti naše zagrizene nasprotnike že skoraj z obupom navdaja. Kakšen jok in stok gre zdaj po židovskih listih, ker se še katoličani niso dali poteptati! Kako izdihujejo ti kulturonosci — lucus a non lucendo — po policiji! Kako beračijo vsaki dan pri vladi, naj se ustopi zoper „klerikalce", kakor nas vernike, ki še deržimo k našej sveti cerkvi, ti židovski česnovci in njih hlapci v enomer imenujejo. Ako mi za svojo sveto reč stopimo na noge, ako zbiramo svoje moči in omahljive ude naše cerkve uter-jujemo in podučujemo, ako si upamo ukaželjnemu, ubogemu ljudstvu malo omeniti, da iz liberalušne pšenice nikdar ne bode moke, kakor djanja zadnjih let govore: potem padejo iškarjoti, liberaluhovski vekači in hinavski pisači kakor stekle zveri nad nas, obrekovaje, da smo „sirovi," da nimamo betvice omike, da se poslužujemo nepostavnih, deržavi strašno nevarnih sredstev, da smo sleparji perve verste, da zapeljujemo ljudstvo, da lovimo neumne kmete v svoje mreže, da se mora odverniti od nas vsakdo, ki mu še bije serce za pravico in nravo. To in druge reči nam očitajo, da bi se že sami čuditi morali, zakaj da že davno v luknjah ne tičimo, ko bi si ne bili svesti, da ravnamo in delamo, kakor mora vsak veren katoliča; ko bi ne vedili, čigava navada da je lajanje Pustimo jih blebetati in razsajati in delajmo neutrudljivo naprej: zmagala bode pravica in resnica nad krivico in lažjo. Posebno zdaj, ko s o volitve pred nami, so slovenski duhovniki serčno prošeni, naj pomagajo, kar zamorejo, da se volijo katoliški in narodni kandidati. Vera in narodnost — oboje je v nevarnosti, in ako narodnosti ne moremo oteti, tudi ubraniti ne bomo mogli, da bi vera ne pešala ter se širila prostomavtarska načela. Ce tudi hoče med Slovenci v sedanjem času kdo z liberalušnim pi-skrom zvoniti, verjemite, da ne bode imel nikakovega vspeha pri našem narodu v začetku. Na Kranjskem se bodo gotovo izvolili priporočani kandidatje , na Stajar-skem je nevarnost veča. Naj tamo duhovstvo , ki ima toliko vpliva, domoljubno dela, da se ne zgodi kakor enkrat, da se voli nasprotnik naroda in vere. V Vašem listu je g. Suc izverstno razložil potrebo katoliško-političnih društev med Slovenci. Toraj na noge! Tukaj na Dunaju 60 se vkljub tolikim težavam v mestu in po predmestjih osnovala enaka društva in število družnikov vedno narašča. Ako je tukaj mogoče bilo, tukaj, kjer se česnovo časnikarstvo tako širokopiri in vse katoliško z blatom ometuje, kamo je lahkeje taka društva osnovati med slovenskim ljudstvom, ki uka tako potrebuje, in je tudi tako ukaželjno. Narodu so bili duhovniki naj veči dobrotniki in so še; toraj jih tudi spoštuje; naj bi častita duhovščina v tem prevažnem času, v kterem gre v resnici za srečo ali nesrečo narodovo, blagovoljno pomnožila svoje moči, da iz srečno dover-šenih volitev pride vendar kedaj boljša doba za teptano cerkev, za narod. Božja pomoč! Iz Rima. V večnem mestu zares prav s silo kličejo v pomoč sv. Duha, kolikor je v tih dnevih dotič-nih molitev. In, kdor iše, najde; kdor terka, temu se bo odperlo... Sv. Duh, Oče večne ljubezni, ne bo mudil, razlil bode nad Rim tisto moč, tiate darove , ki jih je ravno zdaj naj bolj treba. V ta namen je kardinal Patrizi, papežev včliki namestnik (general vikar), v Rimu že 19. maja v sosebnem razglasu voljo sv. Očeta na znanje dal, ter napovedal očitne molitve in procesije za vse dni do binkoštnega praznika, kakor za celi teden po binkoštih. V tem razglasu v kratkem naj pervič to opomni, da so aposteljni le po serčni, stanovitni in zaupljivi molitvi prejeli sv. Duha. Molitev je potem vselej sprem-ljevala njih dela, oznanovanje vere, čudeže in prerokovanja ; z molitvijo so bili premagali paganstvo. Tako tudi, pravi dalje omenjeni razglas, ravno zdaj Jezusov naj višji namestnik na zemlji sredi svojih bratov, zbranih škofov, kakor sv. Peter sredi aposteljnov, sklicuje vse ljudstvo s pastirji vred k slovesnim in serčnim molitvam. Akoravno se kliče sleherni dan sv. Duh v pomoč sosebno v sedanjih dnevih vesoljnega zbora, je vendar treba še pomnožiti molitev, in jo opravljati še serčneje, da toliko velicega in težkega dela pospeh bode toliko gotoveji. „Labor protrahitur pugnae, ut crescat corona vietoriae." (Gregor Mag. Mor. 26, 15.) Tedaj — sklene isti razglas — je volja in povelje sv. Očeta, da v njih imenu razglasujemo tu sledeče naredbe, v ta namen, da sedanjemu zboru zadobimo razsvetljenje sv. Duha in obilno božje usmiljenje vesoljnemu svetu: 1. Od dneva vnebohoda Jezusovega do binkoštne nedelje se bode po vsih cerkvah pred „Tantum ergo" pri izpostavljenju presv. Rešnjega telesa pela pesem: ,.Pridi sveti Duh!.." 2. Od binkošt do praznika presv. Trojice bo vsaki dan v eni v to odločenih cerkvd presv. Rešnje telo izpostavljeno, in sicer od 4 popoldne do avemarijnega zvonjenja, ko bodo pete litanije, pridi sv. Duh, in Tan-tum ergo. Te cerkve so: pri sv. Janezu v Lateranu 5. junija; pri sv. Petru v Vatikanu 6.; pri Mariji Snežnici 7.; pri sv. Karolu „al Corso" 8.; pri sv. Andreju „della Valle" 9.; v cerkvi al Gesu 10.; pri Mariji v Vallicella 11.; pri Mariji mučencev 12. junija. 3. Te dni — opominjamo — naj se duhovni in re-dovi vdeležujejo procesij, ki bodo v njih zbrane naj ime-nitneje bratovšine in jih bojo imele do imenovanih cerkvi (tih bratovšin voditelji so naj pervi izmed kardinalov), kakor tudi želimo, da naj sc jih vdeležujejo očitni in pobožni vstavi ali zavodi. Vsim deležnikom dovolijo sv. Oče za vsaki pot odpustke sedem let, kdor pa se štiri dni zaporedoma vde-leži omenjenih pobožnost in s tim sklene vredno spre-jemo ss. zakramentov, zadobi popolnoma odpustke. K zadnjemu pristavi razglas tele besede. „Ako bote s čisto vestjo, ako z zaupanjem in v obilnim številu in s sosebno gorečnostjo molili, vidili bodete z vsimi narodi čudapolne dela vsegamogočnega Najvišjega. Srečna ura mora priti in zasvetiti skoz današnje stoletje. Sv. Duh modrosti in umnosti, svetovanja in moči, učenosti in pobožnosti, strahu Božjega in vsaktere milosti bo bolj in bolj napolnoval, kakor je vselej to storil tam, kjer je bilo potrebno, vse očete vesoljnega zbora, kakor učenike Božjega ljudstva zbrane okoli naslednika sv. Petra, ki vse skupaj sosebno vodi in varuje Mati Gospodova; in glas resnice, oznanjenje postave ljubezni se bo razlegal od praga vatikanskega krog in okrog po vsem občinstvu človeškem; kakor se je to zgodilo nekega dne, ko so pervi verni v stanovitni molitvi zbrani v Jeruzalemu dosegli moč od zgoraj, ter vsemu svetu besedo Gospodovo oznanili, ki je zadobila po vsem svetu neminljivo moč." In res, vse ljudstvo suje skupaj in v dolzili verstah se s svojo duhovščino (med njimi kardinalov in škofov veliko število) v procesiji shaja po odločenih cerkvah, jih napolnuje in z gorečnostjo zdihuje k Gospodu, naj se usmili človeštva, ter po ustih očetov vesoljnega zbora to določi in izreče, kar je prava resnica. Tolika molitev iz tisuč in tisuč sere in sicer nedolžnih, pobožnih in svetih sere, ne bo zaveržena; uslišana bo. „Imam še veliko vam povedati, toda vi tega ne morete zapopasti; ko pa bo prišel Duh resnice, vas bo on vso resnico učil." (Jan. 16, 12. 13.) Tako bo sv. Duh, klican in prošen od milijonov kristjanov, očete vesoljnega zbora učil, da bodo določili vse to, kar je v sedanjih časih potrebno cerkvi in dušam v zveličanje. 27. maja je imel kardinal Bonaparte slovesno sv. mašo v cerkvi Marija v Vallicella. Pričujoč je bil velik del očetov vesoljnega zbora s sv. Očetom vred. Ta cerkev je prelepa, ima pet postranskih čolnov, enega počeznega, visoko kuplo, deset stranskih kapel — in na vsaki strani prezbiterija se eno veliko dolgo kuplo. Tu se hranijo svetinje sv. Filipa Nerija, ki je živel v samostanu, sklenjenem s to lepo cerkvijo. — Sv. Oče so imeli seboj „kapelo papale", to jc, vse svoje spremstvo, in tudi svoje pevce, tedaj je bila vsa slovesnost v doveršenosti ravno tako kakor se to godi v baziliki sv. Petra, kadar je tam papeževa „kapela." Sprejeti so bili sv. Oče v cerkvi kakor zunaj cerkve povsod z naj večjim veseljem in vdanostjo od domačih kakor od ptujcev. 28. maja. Danes je bila v šent-Petru kongregacija vsih škofov vesoljnega zbora, v kterem se je pomenkovalo in pretresovalo na dalje zastran primata, to je, naj višji oblasti sv. Očeta v katolški cerkvi. Mašo sv. Duha je obhajal Mons. Guibert, nadškof Turonski. Iz Rima. (pismo 9. junija.j Kongregacije imajo očetje vesoljnega zbora zunaj nedelj vsaki dan. Zastran določitve nezmotljivosti sv. Očeta je splošna debata do-veršena, to je, pretresanje sploh, ali je to reč versko določiti ali ne. Zdaj pa se je pričela debata špecijalna, to je natančno določenje besedi in stavkov, s kterimi se ima omenjena nezmotljivost svetu naznaniti. Velika 4. seja bo znabiti še nekoliko pred sv. Petrom, da se praznik tega sv. aposteljna brez zaderžka po navadno lahko obhaja. Le škoda, da se je po časnikih toliko nepotrebnega pisalo o ti reči, in da se je svet tako zlo po onih spisih pohujšal. V katoliškem svetu se ne bo nič k hujemu, temveč le k dobremu prenaredilo, ako bo določitev do-veršena, in vse bo v pravem pomenu pri starem kakor je bilo vselej dozdaj, ko je k zadnjemu rimski prestol govoril, in da je obveljala le ta beseda, in da se je ves katoliški svet po ti besedi vselej ravnal. Sv. Oče so, ni dolgo tega, govorili o tistih, ki so o določitvi dogmatični zastran nezmotljivosti papeža preveč plahi in se hudih nasledkov boje in so tako-le rekli: „Oni, ki terdno verujejo, kakor verujejo vsi pravi katoličani, da je vesoljni zbor vladan od sv. Duha, in da vse, kar on verovati določi, pride iz vdihovanja ravno tega sv. Duha, se ne morejo nikdar bati, ne da bi zamogel taki vesoljni zbor kaj določiti, kar ni raz-odetega, ne da bi prišlo iz njega kaj za svet škodljivega. Binkoštni praznik o zoru so topovi angeljske terdnjave naznanili slovesni dan vsemu Rimu in okolici. Ob 10 je sv. mašo pel v baziliki sv. Petra kardinal Patrici. Po evangeliju je imel latinski govor g. Peter Janez Longinotti iz Smirne, duhoven iz propagande. Ves čas so bili sv. Oče pričujoči na svojem prestolu , to je, so asistirali pri sv. maši; tudi vsi očetje vesoljnega zbora, mestni starašini in polno ljudstva je bilo v preslavni stolnici. Na binkoštni ponedeljek popoldne o pol sedmih so sv. Oče iz svoje dvorane prišli v procesiji v baziliko sv. Petra. ^Obhod so delali vsi L,ih domači duhovni in kardinali. Sla je procesija iz sekstinske kapele, po kraljevih stopnicah skoz preddvor v baziliko, noter v pre-zbiterij. Peli so pevci po poti litanije vsih svetniKov. Tu je bilo presv. Rešnjo telo izpostavljeno na papeževem altarjuin bili so že pričujoči vsi očetje vesoljnega zbora. V prezbiteriju so sv. Oče pokleknili pred sv. Rešnje telo, in verstili so se pevci z ljudstvom v petju pesmi: „Pridi, pridi sv. Duh ... na to je sledilo petje: Tantum crgo — in potlej je podelil trikratni blagoslov s presv. Rešnjem telesom kardinal Patricij. Bazilika, kakor velika in prostorna, je bila polna ljudstva vsih stanov, ki so prišli molit Najvišjega in klicat na pomoč sv. Duha po namenu sv. Očeta. Volilcem o novih volitvah 1870. Komaj svitli eesar djali: „Dalje tak ne more biti!" Berž kopita so pobrali Nove ere Abderiti. Spet volitve ura bije, In volilcem zmaga sije, Ako moško vsak povdarja: Vse za vero, dom, cesarja Koga bodeš , domovina! Za poslanca izvolila ? V<"di moža , ver«- sina , Ki intt Slave bije žila , Ki stoji ko skala siva, V sercu pa ljubezen živa, Boljših Časov sije zarja: Vse za vero, dom , cesarja U Slovenci! ne volite : Ne brezvestnega sleparja . Na prismode vina site. Ne zveri, al opicarja, Ki brez duše in br