Žalec sredi 19. stoletja Žalec je bil v prvi polovici 19. stoletja majhen trg, kakršnih je bilo tedaj na (Spodnjem) Štajer- skem veliko. Sredi 19. stoletja je užival status de- želnoknežjega trga, ki je imel 90 hiš2 in okoli 500 prebivalcev. Franciscejski kataster kaže trg kot razpotegnjeno obcestno naselje, ki se v osred- njem delu razširi v Trg. Hiše so bile skoraj v celo- ti zidane, Širčeva se je ponašala z letnico 1669. Hiša Širčevih je ležala na poslovno odlični loka- ciji, na osrednjem trgu tik ob cesti.3 Živahno Prispevek je seminarska naloga, ki Jo Je avtorica pripra- vila v okviru modula Biografija v mikrozgodovinski perspektivi pri mentorici dr. Mojci Ramšak na Fakulteti za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Temelj- ni vir za nalogo so trije dnevniki iz let 1849, 1850 in 1851. Sodijo v zapuščino generalmajorja Friderika Sir- ce (1859-1948) iz Žalca, bolj znanega kot skladatelja s psevdonimom Risto Savin. Zapuščino hrani Matična knjižnica Žalec. Čeprav zvezki niso signirani, sem ob podrobnejšem prebiranju razbrala, da jih je pisala Bar- bara Sirca, mati Friderika Sirce, in sicer v prvih letih zakona, ko seje iz rojstne hiše očeta Franca Žužeprese- lila v hišo svojega moža Ernesta Sirce. Dnevniki so pisa- ni v nemškem jeziku, zapisi so dnevni in v datumih ze- lo natančni. Vsak zvezek se začne s 1. januarjem in se zaključi z željo po srečnem novem letu 31. decembra. Izjema je dnevnik iz teta 1851, ko Barbara z 22. novem- brom nenadoma in brez obrazložitve prekine zapise. Boris Goleč, Korenine in spomini rodbine Šušterič iz Žalca, Rodovnik z družbenim in gospodarskim orisom iz srede 18. stoletja, Ljubljana, Partner Graf d.o.o., Gro- suplje, 1992, str. 57/58. (V nadaljevanju Goleč). Goleč, str. 50-51 dnevno življenje je Žalcu prinašala prav glavna komercialna cesta z Dunaja v Trst. Južna železni- ca je v letih 1846-1849 trg zaobšla in povzročila določeno gospodarsko stagnacijo. Tržani so živeli od živinoreje, poljedelstva in obrti. V trgu je bila župnijska cerkev Sv. Nikolaja s podružnico Sv. Kancijana in pokopališčem. V župniji sta delovala dva kaplana; občina je imela lastno šolo, ki jo je leta 1843 obiskovalo 160 učencev. V Žalcu sta delovala tudi okrajni zdrav- nik in babica.4 V upravnem pogledu je bil Žalec v prednosti pred ostalimi okoliškimi trgi. Čeprav je ležal sa- mo četrt ure hoda od Novega Celja, sedeža okrožnega urada Celje, mu je uspelo ohraniti nekaj avtonomije. Imel je pravico do lastnega magistrata. Žalčani so si volili lastnega trškega sodnika, odbor in upravo, pod katero je sodilo tudi vodenje zemljiške knjige.5 Trško "jaro gospodo" so predstavljali redki izobraženci, župnik, kaplana, učitelj, večji po- sestniki, trgovci in obrtniki. Sem smemo šteti tu- di obe družini, družino Franca Žuže kot prvega industrialca - pivovarnarja in družino Jurija Sir- ce, trgovca in posestnika. Goleč, str. 57-58 Goleč, str. 45-46 22 ZGODOVINA ZA VSE Družbena opredelitev družin Žuža in Sirca Šestindvajsetega januarja 1845 sta se v podruž- nični cerkvi Matere Božje v Petrovčah poročila 22-letna Barbara Žuža in 32-letni trgovec Kajetan Ernest Sirca. Starostna razlika desetih in več let je bila primerna in običajna za čas prve polovice 19. stoletja''. Poročil ju je nevestin stric, dekan Anton Žuža7 iz Slovenske Bistrice. Družini, iz ka- terih je prihajal mladi par, sta v trgu Žalec zase- dali vidno in ugledno mesto. Nevestin oče je bil Franc Žuža, po domače Kolenc, meščan in pivo- varnar v Žalcu, hišna številka 39. Mati je bila Ma- rija, rojena Kopač.8 Franc Žuža je trško prisego položil leta 1824.y Kot eden prvih podjetnikov v dolini je leta 1842 ustanovil pivovarno in bil od leta 1861 lastnik jamskih mer v rudniku v Zabu- kovici.1" V Barbarinih dnevnikih nastopa kot ži- vahen pater familias, ki je pogosto na poti med Ljubljano in Gradcem ter se živo vpleta v politič- no dogajanje v trgu, zlasti za pridobitev okrajne- ga sodišča." V Goethovi topografiji iz leta 1843 ga omenjajo kot magistratnega svetnika.'- Enako uveljavljena je bila ženinova družina. Ernestov oče je bil Ivan Jurij Sirca, trgovec, mati pa Johanna, rojena Lob.13 Ivan Jurij Sirca je kot tržan prisegel leta 1817. Istega leta so bile volitve odbornikov za deželnoknežji trg Žalec. Sirca je na volitvah uspel, najprej je bil odbornik, kasne- je pa eden izmed dveh magistratnih svetnikov v Žalcu." Njegova kariera se je v naslednjih letih nadaljevala. Bil je izvoljen za trškega sodnika in kot sodnik med tržani zasedal ugledno mesto. Razsojal je v raznih prepirih, izvrševal zemljiške vknjižbe, kupne pogodbe in ženitna pisma. Na mestu sodnika je bil od 1829 do 1841, tako Vre- čer.15 Vendar letnica 1841 ne more biti točna, saj je po zapisu v mrliški knjigi Jurij Sirca umrl 4. fe- 6 Reinhard Sicdcr, Socialna zgodovina družine, Ljublja- na, ZRC, 1998, str. 128. (V nadaljevanju Sieder). Škofijski arhiv Maribor (SAM), Župnija Žalec, Poročna knjiga lil, 18241861, str. 97. 8 Ibidem. '' Hajko Vreča; Savinjska dolina s posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno zgodovino v besedi in sli- ki, Celje, samozaložba, 1930, str. 209. (V nadaljevanju Vrečer). "' Vrečer, str. 82, 227. 11 Matična knjižnica Žalec, Zapuščina Friderika Sirce, Dnevniki Barbare Sirca, Tagebuch 18-19, januar/fe- bruar. (Vnadaljevanju Dnevnik). 12 Goleč, str. 58 Ö Kot v op. 9. 14 Goleč, str. 45-46. /? Vrečer, str. 208-209. Barbara in Ernest Sirca, ok. 1855. bruarja 1837.16 Njegov sin Ernest, Barbarin mož, je nadaljeval trško kariero. Po reorganizaciji uprave je bil 14. februarja 1854 izvoljen v prvi občinski odbor.'7 Nacionalna polarizacija, ki je globoko zazna- movala dogajanje na Štajerskem v drugi polovi- ci 19. stoletja, v Barbarinih dnevnikih še ni pri- sotna. Samo v času živahnih debat o dogodkih v revolucionarnem letu 1848 in odmevih nanje le- ta 1849, so prišla v hiši na vrsto prva nacionalna nasprotja: "Popoldan je prišel k nam Pavlic. Raz- pravljali smo. Fant in jaz sva zagovarjali Slova- ne, PavlicNemce"]H. Franc Pavlic je bil skoraj vsa- kodnevni obiskovalec Širčevih in potencialni ženin Barbarine svakinje Fani.19 Bil je oskrbnik Novega Celja, ki je bilo v lasti Ludvika Hausman- na, očeta pesnice Fanny Hausmann.20 Slabih dvajset let kasneje so bile opredelitve nujne. Ve- lja zabeležiti, da sta se tako Ernest Sirca kot nje- gov tast Franc Žuža opredelila za slovensko op- 16 SAM, Extract aus dem Sterb-Rcgister von der Pfarr Sach- senfeldfür das Solar-fahr 1837. 17 Vrečer, str. 210. 18 Dnevnik 1849, 23. marec. 19 Dnevnik 1850, 4. oktober. 20 Vrečer, str. 121. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 cijo. Leta 1868, meseca avgusta, sta bila med podpisniki oklica slovenskih rodoljubov oz. va- bila na znameniti "žavski tabor", ki se ga je ude- ležilo več kot 15.000 mož. Celjske goste je pred Staretovo gostilno sprejela "...gdč. Sirca Marija, kije Sokolom podarila šopek cvetic".21 Marija je bila najstarejša Ernestova hči, Mimerle v Barbari- nih dnevnikih. Barbara v dnevnikih ob različnih javnih prire- ditvah moža titulira kot meščana. 9- junija 1850, ko novi župnik uradno zasede svoje mesto v župniji Žalec, Barbara zapiše: "Ob desetih sem bi- la pri maši, pridigal je opat. Glasba. Fani je pela. Celotno slovesnost je pokvaril dež. Od pokopališ- ča do vhoda v cerkev je bil 'špalir' dreves. Moj mož in še en meščan sta bila pri pogostitvi. Vsak od meščanov je dal dva goldinarja za strežni- ke".22 Meščanstvo se je kot družbeni razred v Srednji Evropi konstituiralo konec 18. stoletja.23 Večina meščanskih družin v tem prostoru je pripadala srednjemu stanu trgovcev in obrtnikov. Nižje meščanstvo so sestavljali obrtniki in drobni ro- kodelci, redka plast najbogatejših patricijev se je nagibala k plemiškemu slogu življenja. Sčasoma se je do srede 19. stoletja izoblikoval ideal meš- čana, ki se umakne v zasebnost in intimo lastne- ga doma in s tem strogo loči domače življenje od laži in spletk poslovnega življenja. Izobrazba je visoko cenjena, negovanje notranjih vrednot in kultiviranje lastne osebnosti pa pomenita te- melj novega meščanskega življenja. Spolne vlo- ge so ostro opredeljene, medsebojni odnosi med zakonci pa postavljeni na nove temelje.24 Primerjava "meščana" iz literature z Barbarini- mi Žalčani nas utrdi v prepričanju, da so medse- bojni družbeni odnosi živ organizem, ki je v ne- prestanem spreminjanju in se sprotno odziva na spremembe okoliščin. V načinu življenja in rav- nanja žalskega tržana zaznamo elemente kmeč- ke in obrtniške dediščine. Hkrati Žalčan skrbno in radovedno opazuje redki plemiški živelj v svoji neposredni okolici. Način življenja je var- čen in gospodaren. V družini Sirca še ne moremo govoriti o toliko razvpitem ločevanju med zasebnim in javnim življenjem v meščanskem svetu. V hiši je trgovi- na, v kateri v pretežni meri streže Barbara, med- tem ko mož Ernest vsak sejem v okolici Žalca izrabi za prodajo blaga. Verjetno je, da z delika- tesami, kot so ostrige in italijansko sadje, obča- sno zalaga redke bogate odjemalce iz graščin v okolici Žalca. Prav tako še ne moremo govoriti o ločevanju med prostim in delovnim časom. Bar- bara ne ločuje dnevov na nedelje in delovne dni, pač pa po svetniku, ki tisti dan goduje. Gos- podarsko življenje se tesno prepleta z družin- skim življenjem in vsi odrasli člani družine so strogo vpeti v delovni sedanjik. Boj za preživetje je neizprosen, zato se mu ženski del hiše ne mo- re izogniti, niti ne kaže želje po tem. Res, da na- bavlja blago mož, toda pri prodaji so tu prisotne ženske. Enako je z Žuževimi ženskami. Iz Barba- rinih dnevnikov je moč slediti poslom njene ma- tere25, ki s pomočjo mlajše sestre vodi kuhinjo za oficirje in očitno v tem pogledu samostojno gospodari. S pritožbami in pohvalami se upo- rabniki obračajo izključno nanjo. Širčevi in Žuževi sledijo novostim in jih spreje- majo, ko jih spoznajo za koristne. Izobrazba, ki lahko človeku prinese dobro plačano uradniško mesto, je cenjena. Barbarin brat Johann študira najprej v Gradcu in nato v Pragi "jus", navkljub visokim stroškom in včasih pikrim pripombam sotržanov. Sinove se torej pripravlja za zunanji svet, medtem ko se hčerke privaja na dolžnosti znotraj hiše, za družino in dom. Kakšnega izo- braževanja je bila deležna Barbara, iz dnevnikov ni eksplicitno razvidno.Verjetno je obiskovala trivialko v Žalcu, se priučevala .gospodinjskih znanj pri materi in bila deležna dopolnilnega izobraževanja v katerem od samostanov. Piše v nemškem jeziku, pogosto opravlja korespon- denco za starše in izraža željo po znanju italijan- skega jezika26 zaradi boljšega sporazumevanja s kupci, italijanskimi vojaki. Verjetno, da delno igra tudi klavir, saj ob priliki s Fani preizkusita novo nabavljeni fortepiano27 pri Pavlicu. Podob- ni vzgoji sledimo v dnevnikih pri Barbarini mlaj- ši sestri Mirni, ki jo najprej pošljejo na dopolnje- vanje kuharskih umetnosti v toplice Laško in na- to v samostan28 v Ljubljano. Pouk v plesu in do- bro poznavanje religije je dopolnjevalo meščan- sko dekliško izobrazbo. Oboje je, sodeč po dnevnikih, Barbara dobro obvladala. 21 Vrečer, str. 211-212. 22 Dnevnik 1850, 9- junij. 23 Sieder, str. 120. Siedcr, str. 120-123. 24 25 Dnevnik 1850, 1. februar. 26 Dnevnik 1851, 7. februar. 27 Dnevnik 1850, 15- maj. 28 Dnevnik 1851, 23- avgust. VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE Globoka Barbarina zakoreninjenost v stvar- nem življenju je v diametralnem nasprotju s po- dobo žensk, kakršne nam slika literatura iz sre- de 19. stoletja. Čeprav mož Ernest vodi gospo- darske zadeve, Barbara budno spremlja trgov- sko poslovanje Širčeve hiše; navaja cene pri dra- gocenih artiklih, zabeleži vsak sejem in tehta us- pešnost. Ob Lucijinem sejmu v Žalcu leta 1850 se veseli uspeha, saj so zaslužili 600 goldinarjev in dodaja, da je bila zvečer popolnoma izčrpa- na29. Njen zdrav odnos do časopisnih senzacij je osvežujoč. Ko je bil 28. julija 1851 sončni mrk, ga Barbara sicer zabeleži in pokomentira, češ "da ni bilo nič tako velikega, kot se je poprej govori- lo ".30 Ne pozabi zabeležiti redkih dogodkov, kot je odhod prvega vlaka iz Celja v Ljubljano 16. septembra 1849: "Danes lepo. Prva vožnja vla- ka iz Celja v Ljubljano. Tašča in Fani sta bili v Celju. Nista mogli prehvaliti, kako lepo je bilo. Fani je princa Alberta videla in slišala govoriti, skupaj z ostalimi generali".^ Medsebojni odnosi v hiši št. 6 v Žalcu V hiši Širčevih so v letih 1849-1851 živeli poleg zakonskega para Barbare in Ernesta še njegova mati Johanna, dve neporočeni svakinji, Fani in Netti, ter trije otroci: Mimica, Lenči in Francek. Barbara sicer ne omenja imen, vendar je iz kon- teksta moč razumeti, da spadajo v gospodinjs- tvo še hlapec, dekla in otroška dekla. Lahko, da je bilo poslov tudi več. Za meščansko žensko sta ostala zakon in dru- žina edino družbeno poslanstvo. Tako Reinhard Sieder.32 Edino tam se ženska namreč vidi ure- sničeno. Neporočene ženske, stare device, so bi- le manj cenjene. Prebiranje Barbarinih dnevni- kov nam tezo potrdi. Brez pretiranega poglablja- nja v dnevniške zapiske lahko razberemo, da je v hiši št. 6 v Žalcu divjala podtalna, pa zato nič manj kruta in neizprosna vojna treh žensk proti eni - novodošli. Barbara se ne upira družbeni vlogi, ki ji je kot ženski dodeljena, nasprotno, ona si pozicijo hišne gospodinje šele mora osvojiti. Ernest stoji ob strani, zapiski pa dajo bralcu razumeti, da Barbara pri možu ne najde opore in zaščite, ampak ga celo doživlja kot nas- protnika. V hiši Širčevih, kjer si svakinje privoš- čijo pogosto kritiziranje njene rodne družine, se Barbara počuti kot tujec33. Spori kot besedni dvoboji in majhne intrige so na dnevnem redu, zato Barbari ostaja dnevnik kot edini zavetnik. 24. februarja 1849 zapiše, potem ko si jo domače ženske spet privoščijo: "Šla sem ven in povedala možu resnico, da sem nezadovoljna; da nisem ob prihodu v hišo dobila niti najmanjše pravice. Bila sem huda kot še nikoli Njegov srd je bil stra- šen. Kritiziral je, žugal. Šla sem v zgornjo sobo in zelo jokala. Opoldne me je prišla dekla klicat h kosilu. Nisem hotela iti. Nato je prišel mož in se smejal. Rekla sem mu, kako je lahko tako vzkip- ljiv. Priznal je svojo napako, me poljubil in pe- ljaljest",,34 Pravzaprav so vsi trije dnevniki polni majhnih, vsakodnevnih prask, s taščo, svakinjama ali mo- žem. "Ich habe sehr geweint", je Barbarina skoraj tedenska tožba. Razlogov za nenehna zbadanja je bilo vedno dovolj na razpolago: neprimerno vedenje otrok, napačno opravljeno delo, Barba- rino sorodstvo, celo politika je prišla prav. Srči- ka ženskih spopadov se je spretno prekrivala, vendar se transparentno odraža v Barbarinih za- piskih. Zapis z dne 4. julija 1849 pravi: "M mi še čisto dobro. Tašča vedno vpije tako sovražno name, čeprav sem ji prepustila celotno gospo- dinjstvo in se nič ne vmešavam ".35 Med ženskami je potekal boj za prevlado. Hi- šne ženske so si področja dela že razdelile pred poroko sina oz. brata Ernesta z Barbaro. Vrhov- na oblast je pripadala materi Johanni, sestra Fani je hodila z Ernestom na sejme, medtem ko je ku- hinjske posle prevzela sestra Netti. Novodošli nevesti Barbari, ki ji je kot snovalki novega rodu nedvomno pripadla pravica, da vodi gospo- dinjstvo, je bilo potrebno v samem začetku izbiti že misel na prevzem oblasti. Barbaro, ki zgolj ro- jeva otroke po inerciji narave, spretno potisnejo "in Gewölbe" - v trgovino, na raven trgovske po- močnice. 21. februarja 1850 Barbara zapiše: "Svakinje so pri pranju, jaz pod velbom in de- lam vrečke. Nejevolja je v meni, ki jo komaj skri- vam".06 Barbarina jeza se še stopnjuje in dva me- seca kasneje zagrenjena potoži: "Pri mizi sem bi- la zelo jezna na Netti. Njeno gospostvo se še širi. Ni ji zadosti, da ima v rokah celotno gospodinjs- tvo, hoče še gospodovati pri otrocih, obleki in pe- 29 Dnevnik 1850, 13- december. 30 Dnevnik 1851, 28. julij. 31 Dnevnik 1849, 16. september. 32 Sieder, str. 127 33 Dnevnik 1851, 7. julij. 34 Dnevnik 1849, 28. februar. 35 Dnevnik 1849, 4. julij. 36 Dnevnik 1850, 21. februar. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 rilu. O Bog in vendar mije bolje kot prva tri leta, ko meje Fani 'sekirala', da sem nihče v hiši".57 Neporočeni svakinji ji skušata iz rok izviti celo otroke in pri prvi deklici jima to očitno uspe. Ko se Barbara januarja 1851 spominja poroke iz- pred šestih let, v celoti razkrije svoja občutja: "Ta danje zame nepozaben. Danes je šest let od mo- je poroke, tudi na nedeljo kot danes. Solze mo- ram prelivati, ko se vsega spominjam. Pod prvo je sedem ljudi, ki so bili na moji ohceti, mrtvih. Naj jim da Bog svojo milost. Sem dala brati ma- šo zanje. Če se spomnim koliko bolečin in solza sem prestala v teh šestih letih. Tudi ko se mi moj mož včasih smehlja, mu vračam ljubkovanja, da mu ne bi delala krivice, kažem se precej vese- lo, toda v mojem srcu je grenkoba; ne morem po- zabiti zaničevanj in njegove hladnosti napram meni. Moje edino veselje so moji trije otroci, to- da tudi to mije skalila oblastiželjnost ostalih. Ta starejšo, Mimico, so si tašča in svakinji popolno- ma polastile. Spi pri njih, ne pridem do njene ob- leke, ki jo je Fani zaprla v svojo omaro. Z eno besedo moja volja je v celoti zatrta ",38 V želji, da bi ušla iz neljubega okolja, začne Barbara igrati na loteriji. "Mein einziger Wunsch ist immer nur fort von hier zu kommen", zapiše lo. januarja 1851. V želji po begu se zateče k Bo- gu. Opravlja devetdnevne pobožnosti s prošnjo, da na Windischgrätzovi loteriji zadene 20 000 goldinarjev. "Ni mi do bogastva", ponovno piše 21. maja 1851, "samo da bi lahko takoj od tu odš- la" P Sovražnosti v letu 1851 dosežejo vrhunec ob obisku Šrota iz Trsta. Prepir je izbruhnil med po- gostitvijo 7. avgusta 1851. Svakinji sta Barbaro pregnali od mize in ena od njiju jo je celo oz- merjala z mrho. Barbara zmerljivke ne more po- zabiti. 9. avgusta gre k materi in ji vse pove. Preu- darna mati skuša zadeve umiriti. Širčevim pošlje odojka, ki je tašči, tako Barbara, "sehr gut schmekte".40 In taktično umakne Barbaro iz hi- še; skupaj s teto in bratom Francetom jo pošlje na romanje v znamenito romarsko cerkev Maria Zell. Odpotujejo že 12. avgusta ob 11. uri in zve- čer prenočijo v Brucku. Zjutraj, 13- avgusta, naja- mejo štirisedežni voz in se ob pol šestih odpelje- jo. Pokrajina je, zapiše Barbara, zelo romantična in v čudovitem večeru prispejo na cilj. Barbara gre takoj v cerkev in se pred Marijino sliko brid- ko razjoče. Naslednjega dne ob štirih zjutraj sta Barbara in teta ponovno v cerkvi pri spovedi. Gneča je strašna. Popoldne Barbara in teta pora- bita za nakupe majhnih darilc. 15. avgusta je praznik Velike gospe. Že ob pol šestih sta pri maši in se nato odpeljeta v Bruck, kjer ob petih popoldne sedeta na vlak za Gradec. Vsi trije se nastanejo pri Zlati kroni. Dopoldan obiščejo znance - Šabace in gredo zvečer skupaj v gleda- lišče. 17. avgusta 1851 se ob pol devetih odpelje- jo iz Gradca v Celje, kamor prispejo po dveh urah. Naslednjega dne Barbara deli darilca otro- kom, staršem, sestri, svakinjam, tašči, hlapcem in deklam: koralde za hčerke, sveče, prstane, svete podobe, medaljone, rožne vence... Dnevniški zapis z dne 18. avgusta 1851 v podrobnosti nava- ja obdarovance in darove, vendar med njimi za- man iščemo moža.41 Razmere se torej ne izbolj- šajo in Barbara ponovi prošnjo: "Ljubega Boga stalno prosim, da bi mi dal toliko lastnega pre- moženja, da bi lahko odšla"}2 Žalostna prošnja je odraz razmer, ki so Barbaro in številne njene sodobnice v imenu fizičnega preživetja za stal- no privezale na moža. Otroci in Barbara Zakonskemu paru Barbari in Ernestu Sirci se je prvi otrok rodil okroglo leto po poroki: 4. fe- bruarja 1846 je Barbara povila Marijo Jožefo Sir- ca. Babica je bila Agata Jug, botra pa Jožef Sirca, gostilničar in tržan v Žalcu, ter Ana Sirca, samska hči tržana in trgovca. 12. avgusta 1847 se paru ro- di Helena Klara, krščena 2 dni kasneje. Babica in botri so isti. Dobri dve leti kasneje pride na svet prvi sin, in sicer 14. novembra 1849; krščen je bil 15. novembra za Franca Leopolda Širco. Babica in botra ostajajo isti.43 Rojstvo sina opiše Barbara v dnevniku. Zanimivo, da vse do poroda niti en- krat ne omeni nosečnosti. Vsekakor je opis do- godka v diametralnem nasprotju z ustaljeno . predstavo o porodu kot domeni žensk. Iz zapisa sklepamo, da je bil navzoč zgolj mož Ernest in ni razloga, da Barbari ne bi verjeli. Porod opisuje Barbara takole: "Zjutraj ob vstajanju mi že ni bi- lo dobro in nato vse slabše. Nikomur nisem re- kla ničesar. Popoldan sem omenila možu in odš- la gor. Po štirih urah sem postala mrzlična. Potr- 37 Dnevnik 1850, 16. april. 38 Dnevnik 1851, 26. januar. 39 Dnevnik 1851, 21. maj. 40 Dnevnik 1851, 7 avgust • 10. avgust. 41 Dnevnik 1851, 12. avgust -18. avgust. 42 Dnevnik 1851, 20. september. 4i Škofijski arhiv Maribor, Copie des Geburts-Buches der Pfarr St. Nicolaus zu Sachsenfeld 1835-1927. VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE kala sem. Mož je prišel gor. O Bog, menije bilo vse slabše. Ob tričetrt na šest sem rodila sina*.** Barbarini dnevniški zapiski o otrocih so skrom- ni, ne omenja vzgoje, ne njihovih značajskih po- sebnosti ali videza. Otroci so samoumevno pri- sotni in so vključeni, kot navaja Reinhard Sieder45 pri rokodelskih družinah, v vsakdanji potek živ- ljenja in dela odraslih članov gospodinjstva. Ker Barbara veliko časa preživi v trgovini, otroke va- ruje otroška dekla. Doji jih sama, saj mesec dni po rojstvu sina potoži: "Zelo sem slabotna, zaradi številnih nočnih bedenj, bolezni in otroka pri pr- sih".*6 Dolgotrajno dojenje je bilo pri tržankah očitno že rutina, ko se je v višjih meščanskih kro- gih šele propagiralo. Ko Barbara avgusta leta 1851, več kot leto in pol po rojstvu sina, odhaja na romanje v Mario Zell, omeni, da je pred odho- dom še zadnjič podojila sina.47 Ko je bila poleti 1850 nekaj dni odsotna, šla je v Gradec, je hodila dojit otroke v porodnišnico, 5. avgusta je dopold- ne podojila pet in popoldan tri otroke.'" Na podlagi skromnih zapisov bi bilo Barbari krivično pripisovati čustveno hladnost do otrok. Intenzivno vstopijo v dnevnike ob vsaki bolezni in ostajajo, dokler bolezen ni premagana; takrat Barbara izključi zunanji svet. Njena skoraj bo- lestna groza je upravičena, smrtnost otrok v 19. stoletju je pač bila visoka. Opisu takšne družin- ske krize lahko sledimo v aprilu 1849. 1. aprila 1849 je zbolela mlajša hči Lenčka. Teden dni ka- sneje, 6. aprila, so poslali po zdravnika dr. Šubi- ca, ki ni imel veliko upanja v ozdravitev: "Naglas sem začela jokati. Šla sem na vrt; molila sem k Bogu za mojega otroka in dolgo ostala, ne da bi vedela, ali je živ ali mrtev".'*9 V krizni noči s 6. na 7. april na splošno presenečenje domačih otrok ni umrl. 7. aprila se je zdravnik ponovno oglasil: "Okrog osmih dopoldan je prišel doktor. Zelo se je čudil, da je otrok še živ. Menil je, da gre za zakasnjeno pljučnico. Že včeraj je zaznal vse simptome slabljenja pljuč".*0 Na velikonočno ne- deljo, 8. aprila, si je Barbara že upala zapisati: "Otrok se mi zdi za spoznanje boljši, ker mu vsa- ke dve uri natiram trebušček in prša z žajblovo mažo in gre jem s toplim platnom".^ Nekaj dni \ber. 44 Dnevnik 1849, 14, norem ''5 Siedet; str. 112. •'"' Dnevnik 1849, 15. december. '7 Dnevnik 1851, 12. avgust, 48 Dnevnik 18.50, 5. avgust. 49 n,i/»ni.;> toAo A ,n,,-a m « Dr 50 SI tu leju > nevnik 1849, 6. april. Dnevnik 1849, 7. april. Dnevnik 1849, 8. april. Barbara s hčerkama Marijo in Heleno, ok. 1868. Foto:Jose/Martini, Cilli. kasneje sledi zapis, ki ga prepoznajo vse matere vseh časov: "Mala noče več ostati v postelji".52 Niso pa vse matere imele enake sreče. Dve leti kasneje, 18. junija 1851, je Barbara prisotna pri umiranju sosedovega malega Pepija. Smrt, otrok je umrl zaradi zadušitve, je bila, kot je moč raz- brati iz Barbarinega opisa, okrutna. 20. junija so malega Pepija pokopali: "Popoldne je bil pogreb Pepija. Pospremili so ga vsi šolski otroci in veliko drugih ljudi. Jokali smo. Staretova sta bila zelo žalostna".''* V literaturi je zaslediti stališče, da otroci v čustvenem svetu odraslih vse do 20. sto- letja niso zasedali pomembnejšega mesta; kot da bi se starši zaradi velike umrljivosti ne želeli preveč čustveno angažirati ob vsakem novoro- jencu. Barbarini dnevniki takšno stališče zavra- čajo. Razkrivajo poseben ceremonial, ki se je razvil ob pokopu otrok. Maja 1851 je umrl mali Zigan. Otroka so nosila štiri v belo oblečena de- 52 Dnevnik 1849, 12. april. 5-{ Dnevnik 1850, 20. junij. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 kleta. Dva otroka sta nesla venec, eden od njiju je štiriletna Širčeva Lenčka, štirje drugi pa nesejo luč.54 Rojstnim dnevom otrok Barbara ne namenja nobene pozornosti. Barbara jih zgolj omeni v dnevniku, kot na primer leta 1851: "Rojstni dan malega Francka. Bogu hvala za ljubega pob- ••".55 Tako kot pri odraslih je večji poudarek na godu, vendar se za razliko otrok očitno ne obda- ruje. Prav tako Barbara ne omenja daril za božič ali novo leto. Bogato obdarjeni so otroci za Mi- klavža, žal Barbara ne pove, s čim so razveselili otroške dušice. Družabno življenje Življenje samo po sebi je prepusto, včasih si ga je treba popestriti z malce zabave. Tega načela so se držali tudi Žalčani in Barbarini zapisi o za- bavnem druženju tržanov izven kroga domače- ga ognjišča so vredni vse pozornosti. Najprej, kot bi rekla Barbara, družabnega življenja v ma- lem trgu Žalec ni bilo malo. Najpriljubljenejša oblika druženja sta bila glasba in ples. V skladu s cerkvenim koledarjem je bil višek plesne sezo- ne v predpustnem času. Barbara kot prireditelja najpogosteje omenja gostilničarja Stareta, en- krat, 1. maja 1850, je bil ples tudi pri njenem oče- tu, pivovarnarju. V predpustnem času leta 1851 so Žalčani lahko plesali 27. januarja, 2. februarja, 22. februarja, 2. marca in 4. marca. Barbara, ki očitno obožuje ples, se skuša udeležiti vseh. Plesalo se je vso noč. 2. februarja pridejo Širčevi domov zjutraj ob peti uri. Da ne bo pomote, preplesana noč naslednji dan ni pomenila "delopusta". Ker jo mož ni vedno pripravljen spremljati, se 22. fe- bruarja znajde v vlogi gardedame petih neporo- čenih gospodičen. Garderobi namenjajo veliko pozornosti in nemalo truda. Barbarina sestra Mirni je oblečena v modro in ima v laseh svežo kamelijo, svakinja Fani v belo obleko, po Barba- rini oceni s pretiranim okrasjem iz belih vrtnic v laseh. Čili je bila v črnem in Marija iz Novega Ce- lja se je ogrnila z lahkim površnikom. Gardeda- ma Barbara je oblečena v roza obleko, ki je nje- na najljubša, saj jo večkrat omenja.56 Pust je bil 4. marca. Dekleta si pripravijo maske. Iz Barbarine- ga dnevnika izvemo, da se je Marija oblekla v Turkinjo. Mož Barbari ponovno odreče sprems- tvo, kar jo razhudi, češ da res ne ve, zakaj se je poročil z njo. Pospremi jo hišni prijatelj Pavlic. Za kostume ostalih prijateljic ne izvemo, piše zgolj, da je bila Netti prav čudna. Bilo je zelo ve- liko ljudi in bilo je veselo, zaključuje Barbara.57 V predpustnem času leta 1850 razen plesa Bar- bara omenja še večerni zabavi - "Soiré" pri Sta- retovih58 in "die Abend Unterhaltung" pri Sotler- jevih.59 Gostilničar Stare se je to leto še posebej potrudil in je privabljal goste s čarovnikom.60 Dnevno so se v hiši oglašali sosedje, s katerimi so si bili Širčevi dobri ali so si bili v sorodu. Obi- čajno so prišli s kakšno novico na kratek klepet. Formalno vabljenje gostov v družinski krog je bilo redko. Leta 1849 so Širčevi na pustni večer povabili v goste oba kaplana in učitelja, in sicer na punč.61 Tudi pitje kave ni bilo nekaj vsakda- njega. Spomnimo se, da Barbara ob obisku v Gradcu posebej pove, da je pri Šabačevih pila kavo.62 In samo enkrat Barbara zapiše, da so Šir- čeve ženske popoldne povabile gospo Perse in gospo Kovač - na kavico.63 Je pa v Celju že obra- toval "Kafeehaus".64 Priliko za veselo druženje so nudila slavja ob poroki. Ko je 23. maja 1850 Derjač pripeljal ženo iz Ljubljane, žena je bila Pavličeva sestra, so ju prijatelji že pri mostu pričakali z muziko. In kar je bilo Barbari posebej všeč: vsi konji so bili okrašeni. Zvečer je bila pojedina - "die Tafel". Širčevi so bili med povabljenimi in kasneje se je plesalo.65 Osebni prazniki V vsakodnevno rutino so dobrodošlo svežino in pričakovanja prinašali godovi družinskih čla- nov in najožjega sorodstva. Rojstni dan ni igral vloge. Pomemben je bil god svetnika, po kate- rem je slavljenec nosil ime in mu je bil zato svet- nik poseben zaščitnik. V Barbarinem krogu so ob godu odraslim obvezno čestitali in jih pogo- sto obdarili. Darovi so bili praktične narave: fini 54 Dnevnik 1851, 14. maj. 55 Dnevnik 1851, 14. november. 56 Dnevnik 1851, 22. februar. 57 58 59 60 61 62 63 64 65 Dnevnik 1851, Dnevnik 1850, Dnevnik 1850, Dnevnik 1850, Dnevnik 1849, Dnevnik 1850, Dnevnik 1850, Dnevnik 1850, Dnevnik 1850, 4. marec. 4. februar. 12. februar. 15. februar. 20. februar. 5- avgust. 20. september. 29. april. 23- maj. VSE ZA ZGODOVINO 2» ZGODOVINA ZA VSE platneni robčki66, predpasnik67... Barbara pogo- sto za slavljenca speče torto, na primer mandlje- vo za mater.68 Hrana je bila vrednota, zato med darovi naletimo celo na telečjo glavo, dimljen je- zik69 in srnino stegno. 24. maja 1849 je bil god Barbarine tašče Johan- ne. Že pred zajtrkom so ji družinski člani čestita- li in nato so jo hišne ženske obdarile. Netti ji je poklonila torto, Fani telečjo glavo in Barbara og- lavnico.70 Leto dni kasneje Barbara tašči pokloni lepo rutico. Barbara je bila vedno lepo obdarjena za svoj god, 4. decembra. Leta 1849 skrbno našteje dari- la, ki jih je dobila: oglavnico iz atlasa, srebrn na- prstnik, ovratno rutico in manšete.71 4. decem- bra 1850 Barbari poklonijo molitvenik, torto, ro- kavice, svitek voska, "Taferl"(?), srnino stegno, italijansko sadje in sladkarije.7' Prevladuje medsebojno obdarovanje med ženskami. Moškim, obvezno možu in očetu, se pogosteje samo čestita in skoraj obvezno pova- bi na predvečer godu godbo. 11. januarja 1850 je deležen glasbenega večera mož Ernest in zjutraj 12. januarja mu čestitata Stare in Pavlic; skupaj s Kovačem sta zvečer povabljena na večerjo.73 Le- ta 1851 je na predvečer godu moža Ernesta pri Sirčevih ponovno glasba. Srečo mu pridejo voš- čit župnik in oba kaplana.74 Nekateri darovi moškim imajo politični predznak; Barbara po- kloni župniku Ulagi sliko bana Jelačiča na konju v zlatem okviru.75 Priljubljena so priložnostna darilca. Ko se Pavlic vrne z Dunaja, vsakemu hi- šnemu članu prinese kakšno malenkost, Barbari rdeče žametne brezpetnike.76 In ko se duhovnik Rožanc, ki je bil zaradi dobrih pridig med žen- skim občestvom v hiši Šircevih zelo priljubljen, odpravlja v novo faro, mu Barbara pokloni v spomin lep kozarec.77 06 Dnevnik 67 Dnevnik 68 Dnevnik Dnevnik Dnevnik Dnevnik Dnevnik Dnevnik Dnevnik 75 Dnevnik 76 Dnevnik 77 Dnevnik 69 70 71 72 73 74 1849, 4. oktober. 1849, 26. julij. 1850, 14. avgust. 1850, 25. julij. 1849, 24. maj. 1849, 4. december. 1850. 4. december. 1850, 11. in 12. januar. 1851, 11. januar. 1849, 19. marec. 1850, 14. februar. 1850, 9. januar. Barbara Sirca. Foto: Jose/Martini, Cilli. (Original hrani Občinska matična knjižnica Žalec) Cerkveni prazniki Sodeč po zapiskih, sta vera in cerkveno obred- je v Barbarinem vsakdanjiku zavzemala po- membno mesto. Obvezna je bila udeležba pri maši, enkrat tedensko in ob praznikih. Barbara v dnevnik skrbno zabeleži vsako spoved. Pogosto jo srečamo v procesijah, kjer je mogoče zadosti- ti tudi mali ženski ničemernosti in se pokazati v lepi obleki, kot na primer maja 1850, ko ob pro- cesiji Barbara obleče svojo lepo poročno oble- ko. S tem razjezi taščo, "ki ne more trpeti, da se jaz lepo oblečeni".7* Zlasti priljubljena je bila cer- kev Matere Božje v Petrovčah, kamor so romarji prinašali priprošne darove. Ob priliki pokaže Barbari zakladnico Tavšl iz Petrovč: 23 prstanov, lepo beneško verižico s križem, lasno verižico s križem, 3 zapestnice, srebrno srce, 2 zlata križa in od vojakov 3 spominske kovance.79 Barbara je v zakladnico darovala prstan.80 78 Dnevnik 1850, 30. maj. 79 Dnevnik 1849, 11. februar. 80 Dnevnik 1849, 30. september. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 Kar lahko bralca dnevnikov resnično presene- ti, je skoraj zanemarljiva pozornost, ki jo Barba- ra posveča praznikom: veliki noči in božiču. Je bil razlog njena odrinjenost od gospodinjstva? 23. decembra 1850 zapiše: "Vstala sem ob pol še- stih, toda vse je bilo že opravljeno. Vse potice so bile narejene. Šla sem nazaj, takšna žalost je v meni, da niti moliti ne morem".• Ob veliki noči leta 1851 se navdušuje, da je bil božji grob zelo lep. Širčevi so prispevali dve merici olja, da je bil bolj razsvetljen: "Dva vojaka stojita vseskozi na straži; drevije bilo vstajenje res svečano".*2 Za 1. novembra so šli zvečer na pokopališče in večina grobov, pravi Barbara, je bila razsvetlje- nih z lučjo.83 K maši se je šlo naslednji dan, na dan vseh svetnikov.84 Duhovniki pri Barbari uživajo velik ugled. Žup- nik Valentin Predovnik, ki je vodil župnijo v Žal- cu 25 let, je januarja 1850 umrl.85 Maja so se tržani pripravljli na prihod novega župnika in Barbara je bila polno angažirana. 28. maja ponoči so de- kleta pletla vence na Širčevem vrtu. Do opoldne- va naslednjega dne je bil že ves trg okrašen z zele- nimi vejami. Nekateri tržani so se odpeljali župni- ku nasproti do Levca, ostali so ga sprejeli pri mo- stu. Igrala je godba. Pred cerkvijo je stal "bojen" z dvema belima črkama J. D. iz cvetja, začetnicama župnikovega priimka in imena - Jakob Duler. V belo oblečena dekleta so držala venec. Barbarina najstarejša hči Mimica mu je izrekla dobrodošli- co, ki so jo vsi prisotni toplo sprejeli. Zvečer je bila v trgu ponovno glasba.86 Epilog Barbara ni nikoli zapustila hiše številka 6 na Tr- gu v Žalcu. Rodila je še tri sinove, Ernesta, Josipa in Friderika. Njena tašča Johanna Sirca je umrla 25. novembra 1857 v starosti 74 let za "mrtvou- dom".87 Svakinja Fani ni osvojila oskrbnika No- vega Celja Pavlica. Umrla je kot gospodična v rojstni hiši 19. julija 1882 v starosti 60 let za srčno vodenico.88 V letu 1888 umrl še Ernest, Netti in 81 Dnevnik 1850, 23- december. 82 Dnevnik, 1851, 19. april. 83 Dnevnik 1849, 1. november; Dnevnik 1850, 1. novem- ber. 84 Dnevnik 1850, 2. november. s5 ŠAM, Sterbbuch von der Pfarr Sachsenfeld für das So- lar-Jahr 1850, 21.1.1850. 86 Dnevnik 1850, 28. in 29- maj. 87 ŠAM, Copia des Sterb-Buches von der Pfarr Sachsenfeld für das Solar-Jahr 1857. 88 ŠAM, Sterbregister des Pfarr Sachsenfeld vom Jahre 1882. Barbara. Najprej je v mesecu maju umrl Barba- rin mož Ernest Sirca, hišni posestnik in trgovec v bankrotu, v starosti 78 let.89 Sledila je svakinja Netti. Ana Sirca umre stara 75 let 25. julija 1888 za vnetjem potrebušnice.90 Barbara je preživela vse, a le za dobre tri mesece. Umrla je 17. novem- bra 1888, stara 65 let za pljučnico.91 Zusammenfassung „Mein einziger Wunsch ist immer nur fort von hier zu kommen" Žalec/Sachsenfeld in der Mitte des 19. Jahrhun- derts: ein landesfürstlicher Markt mit 90 Häusern und rund 500 Einwohnern. Im Zentrum, im Haus Nr. 6, lebt Familie Sirca. Die Mitglieder der Fami- lie verdienen ihren Lebensunterhalt mit Grund- besitz und Handel. Im Jahr 1845 heiratet Ernest Sirca Barbara, die zweiundzwanzigjährige Toch- ter eines angesehenen Bürgers von Žalec, des Grundbesitzers und Industriellen Franc Žuža. Er- nest bringt seine noch nicht volljährige Braut in sein Haus, in dem noch seine Mutter und seine zwei unverheirateten Schwestern wohnen. Die erhaltenen Tagebücher Barbaras aus den Jahren 1848 bis 1851, die sie in deutscher Sprache verfaß- te, lassen die ganze Tragik des zwangsweisen ge- meinsamen Lebens erahnen. Die täglichen Nie- derschriften umfassen selten mehr als drei oder vier Zeilen, doch aus ihnen zeigt sich drastisch das Unvermögen Barbaras, sich in der Hierarchie der Familie durchzusetzen. Die Schwiegermutter und die Schwägerinnen halten den Haushalt in ihren Händen. Barbara, zur Hausherrin „ge- schult" und erzogen, ist auf das Niveau einer Kaufmannsgehilfin verdrängt. Neben Nieder- schriften über Familienzwistigkeiten, kleine Bos- heiten oder weibliche Mißgunst finden sich Noti- zen über gesellige Treffen, Reisen nach Ljubljana und Graz, Krankheiten der Kinder, Todesfälle bei Nachbarn, Faschingsbälle, Namenstagsfeiern, Wallfahrten und ähnliches. Trotz Barbaras lapida- rer Ausdrucksweise spiegeln die Tagebücher das alltägliche Leben eines kleinen, weit im Süden der Habsburgermonarchie gelegenen ländli- chen Marktes in all seinen Facetten wieder. 89 ŠAM, Sterbregister des Pfarr Sachsenfeld vom Jahre 1888, str. 250, zapis 31. Vpis smrti Ernesta Sirce v mrliški knjigi nam razkrije, daje bil Ernest ob poroki leta 1845 starejši od Barbare trinajst let in ne deset, kot je pomotoma zapisano v poročni knjigi. Glej tekst in opombo 7. 90 ŠAM, Sterbregister des Pfarr Sachsenfeld vom Jahre 1888, str. 252, zapis 41. 91 ŠAM, Sterbregister des Pfarr Sachsenfeld vom Jahre 1888, str. 254, zapis 65. VSE ZA ZGODOVINO