«1 Božič v Rimu. oleg jaslic Gospodovih, ki so shranjene v Rimu v patrijarhalnej baziliki nSt. Maria Maggiore", častž prebivalci rimskega mesta o božičnih praznikih najbolj podobo sv. Deteta Jezusa. To podobo imenujejo Rimljani ^santo Bambino* in jo hranijo i frančižkanskej cerkvi ,St. Maria in Ara ooeli" na kapitolu. Podoba v naravnej velikosti sv. Deteta je izrezana iz olivorega lesa in pobarvana. Še dandanes se ne ve pravo, kdo je to po-dobo izrezal in kako je prišla v Eim. Najbolj verojetua pripovedka o tej podobi nam pripoveduje, da jo je izrezal nek fraučiškanski brat v Jeruza-lemu iz lesa vrezanega na Oljskej gori. Rad bi jo bil tudi pobarval, ali za obraz ni imel nobene primerne barve, zatorej podobe ni mogel popolnem izdelati. Ali glej! nekega dne najde v svojej celici podobo tako lepo pobar-vano, kakor se to še danes vidi. Izgotovljeno podobo bi zdaj frančiškan rad v Rim prenesel, ali huda nevihta na morji zajela je laduo, na katerej se je peljal, tev jo metala som ter tja. Da bi si ljudje življjlje oteli, ukazal je poveljnik ladije, vse blago, zatorej tudi zaboj, v katerem je bila podoba spravljena, v morje pometati, da bi se teža ladije olajšala. FranSižkan se je src6no pripeljal v Rim, a zaboj se sv. Detetom je priplaval v Liforno, kder so ga ondotni frančiSkani z velikim spoštovanjem vzprejeli in poslali v Rim. Kdaj se je to godilo, ni znano, a izvestno rže v šestnajstein stoletji. ker 1629. 1. se je vže podoba ^santo Bam-bino" Sastila v cerkvi nAra eoeli". Pozneje so tej podobi sezidali dragoceuo kapelieo pri frančiškanskej cerkfi. Kcr jc bilo innogo bolnikov Sudežjio ozdravljenih, ki so se blagoslavljali s to podobo, dobila je podoba Msanto Bambino" mnogo dragocenih diiror, s katerimi so jo okraševali. Ko so bili 1798. 1. uporniki tudi v Rimu prišli do oblastva, oplenili ao podobo vseh dragocenosti in bajt bi jo bili tudi uničili. ako bi je ne bil nek RimljaD odnesel t drug samostan, kder so jo poldrugo leto skrivali. Ko se je nporstvo poleglo in je zopet mir zavladal, prinesli so tudi podobo nazaj na njen poprcjSai kraj. Leta 1848. pa sc uporniki niso upali sv. Detetu ni& žalega storiti. Da bi se ljndstvu prikiipili, darovali so mu cel6 v vatikanu ukradeni toz , s katerim naj bi se podoba peljala k bolnikom, ki so jo po-P.astiti želeli. Kadar se namreč pobožni ljudje v Rimu bližajo smrtnej uri, želijo že blagoslova s podobo Hsaoto Bambino". katerojim fraD(5iškanski meuib priuese ter je blagoslovi, da bi jim podoba sv. Deteta obndila že novo upanje in ]ju-bezen, ko se jim je preseliti iz tega sveta v večnost. Navadno pošljejo bol-nikovi aorodniki kakega voznika, ki gre po meniba, ter ga potfira nazaj odpelje. A najvefjc češčenje se sv. Detetu skaznje vsako leto o boži6nih praznikih. Na 8reti večer sv. Dete v plenice povijo, lepo s čipkami in dragotinami okrasijo in drugo jutro v procesiji prenes6 v dmgo kapelo. ter polože v pripravljefle jasiice, ko dijakon poje y evangelji besede: nln Beseda je meso postala in mej nami prebivala." Ondu ostanc podoba do sv. treh kraljev. PobožDi ?er-niki faste v tem času v ojej čudcžno skrivuost v61ove6enja Sina Božjega in v spomiD na Dete Jezusa, ki je kot d?aaajstletui mladenič t Jeruzalemu učil pismarje, izbere se najpridnejiSi in najpametnejši mladoniS, da na božiSni dan propoveduje pred podoba sv. Deteta. Na treh kraljev dan popokidne se po-doba zopet prenese na njen poprejšni kraj. V nnhii zato narejenej kapelici se sv. Dete Jezus fasti v posebnej zaprtej dupliui na oltarji, vender ga pa tudi radi pokažejo vsakemu tujcu, ako ga želi videti iD počastiti. J.S—a.