List 46.
Gospodarske stvari.
Murvino listje koristna klaja ovcam.
Spisal Franc Mader, viai gojzdnar.
Prav bi bilo, da bi se veči in manjši kmetiški gospodarji po skušnjah prepričali: za koliko je ovčja volna več vredna, če se ovce z murvinim listjem rede, od one, ki se le z navadno k 1 a j o krmijo.
To sem jez le enkrat pri štirih bornih ovcah z debelo in grobo volno poskusil.
Dve ovci sem od zadnjih dni vćlicega travna (maj-nika) do meseca grudna samo v hlevu redil z murvinim listjem, ki sem ga včasih tudi z drugo navadno krmo mešal.
Druge dve sem pa na pašo spuščal, včasih pa tudi v hlevu redil, dajal sem jima navadne piče.
Od unih dveh, ki sem ji z murvinim listjem redil, sem dobil konec velicega srpana (avgusta) 3 funte in 29 lotov volne, — od dr uzi h dveh ravno ta dan ostriženih, ne z murbinim listjem rejenih, pa 4 funte in 3 lote, toda volna njih ni bila tako Čedna kakor od unih dveh, ktera je bolj fina in bolj svilasta (svili ali židi podobna) bila, tako, da sem za funt 1 gold. in 95 kr. potegnil, uno pa sem komaj funt po 70 kraje, spečal.
O božičnih praznikih sem vse 4 ovce zaklal, in vagal meso in loj, pa nisem najdel med vsemi štirimi velicega razločka. Meso od onih dveh, ki sem jih na pašo spuščal, je bilo boljega okusa; nasproti pa sem kože od onih z murvinim listjem rejenih skor za polovico dražje prodal memo unih, ki so na pašo hodile.
Vse štiri so bile črne, vendar velik razloček je bil med volno in volno po barvi. Volna onih, ki sem jih na pašo spuščal, se je nekako v rujavo barvo spreminjala, onih pa, ki so se z murvinim perjem krmile, je bila lepo črna kakor žužek, fina, mehka in svitla kakor astrakanova.
Da sem jel to murvino listje ovcam pokladati, me je napotil nek srnjak , ki se poleti v nekem devetnajst oralov velikem murvinem gaji držal; imela je ta živinica tako lepo dlako, da se je že od daleč od dlake drugih srn prečudno ločila.
Ako bi več skušinj potrdilo murvino listje za o v č j o klajo, bi to vrednost murvinega drevja zelo povzdignilo, ker murva bi ne bila potem samo za s vil o rej o, temuč tudi za ovčjorejo važno drevo.
Teh skušinj nisem od leta 1860 več delati mogel, zato ker nisem nikjer tako velicih murvinih zasadišč našel, kakor na grajščini „Gutenbrunn" pri sv. Križu na spodnjem Estrajhu med mestoma St. Polten in Tuln, kjer so takrat svilorejo popustili in drage murvine drevesa izruvali.
Ako se tedaj potrdi omenjena dvojna korist murvinega listja, bi murvoreja na višo stopnjo ne povzdignila samo svilarstva, temuč tudi ovčjorejo. Ovčarija ni samo za velicega, ampak tudi za malega posestnika in bajtarja posebne vrednosti, ker si napravi iz volne boljo obleko; meso mu služi pozimi za živež, kterega si sicer kupiti ne more, kože pa prodd, da si za izkupljeni denar druzih potrebnih reči omisli.
Al Bog obvari, da bi kdo konjem murvinega perja pokladal misle, da bi lepo in svitlo dlako dobili. Jaz sem to skusil; prvi mesec so tako dlako dobili, da se je lesketala kakor zida ; drugi mesec pa so se sem ter tje po koži hraste izpuščale, ki so se v tretjem mescu v prave garje preobrnile; konji so bili medli in leni. Na tistih krajih pa, kodar ni bilo spusčajev, je postala dlaka veliko svetleja in tanjša. Brez vsega zdravila so se mrhe v enih tednih zopet okrevale, ko sem jim pokladal njih navadno klajo.