0 valilnicah. BPedagoško društro" v Erškem me je naproailo, naj v eni prihodnjih šterilk BUčit. Tor." napišem kratko navodilo o pomeou umetnih ptičjih valilnic in o načinu razobešanja. Eer je moje tozadevno poročilo za naše glasilo preobširno in ker je v Berlepschevi knjigi »Vogelschutz" vse to in mnogo drugega jaano in prepričevalno obrazloženo, podajam v aledečem le najvažnejše. Znarjo je vsakomur, da more neštevilni drobni in skriti mrčes, ki dela sadjarstru in poljedelcu toliko kvare, uspešno pokončevati le drobne ptičice in bila bi o tem vsaka beseda odreč. Zaroljo napredujoče človeške knlture pa je ptičic vedno manj in zaraditega škodljivega mrčesa vedno ve5. Pri uravnavanju z gostim drevjem in visečim grmovjem obraščeuih rek in potokov se odstranjujejo ta nararna zavetišča ptic, človeku nepristopna močrirja ae umikajo zelenim travnikora, grmovje plodnemu polju, gozdovi izginjajo, a v ostalih in novih nasadih ni veS mesta starim votlim drevesom. In ravno taka dreresa so prebivališča najkoristnejših ptic, duplarjev. Oe hoČemo ohraniti prekoristni rod duplarjev, da se veseli in biva tudi po naših vrtovih, sadovnjakih, na polju in t gajih ter se kmetovalec obvaruje škode po mrčesu, dati moramo ptičicam vzete pogoje za njih obstoj, in ta njih življenski pogoj so valilnice. Že mnogokateri Jjubitelji ptic so pričeli izdelovati umetne valilnice in jih pticam razobešati po srojih rrtovih, po drevesih na prostem in v gozdih. T >da rečinoma so ostale prazne, ptice jih niso zasedle, krečjemu nadležni vrabci in pa še škorci, koder so že oaseljeni in navajeni. Niso pa mogli privabiti najkori8tnejših duplarjer, vseh vret sinic, plezalčkoT, brglezov, detlov, malih in Telikih žoln, mušjekov itd. Zaraditega se te valilnice tudi niso razširile in udomačile. Da ptice duplarice po vrtovih, poljih in logih razobešene valilnice zasedejo, morajo biti te valilnice: 1. narejene iz popolnoma suhega lesa, posekanega pozno t jeaeni, sicer razpokajo, in iz enega kosa, ki se ga mora držati lub; 2. morajo biti popoln posnetek naravnih žolninih valilnic, ne le kar se tiče zunajnosti in vhoda, temveč tudi notranje uredbe. Znotranji prostor je podoben cilindru svetilke in mora biti prilagoden velikosti ptic, ki jim je namenjen. Na dolenjem koncu razširjena luknja ima zaokroženo, gnezdu podobno, Deravno doo, ker T8i duplarji ležejo jajca na gola tla teh valilnic. 3. Imeti morajo ti duplarji v znotranjosti bivališča nekako oporo za njih plezanje, zato imajo te steklenici podobne lukoje v sredi dva, tri t krogu narejene robove. 4. Morajo biti stenejako, najmanj 6cmdebele, da se ne izpremirjja temperatura in da ne dajo nikake akustike, ker sicer pri najmanjšem bobneoju zbeži ptiea in se boji valilnice. Zato so te valilnice relike in težke. Debcle stene morajo biti slednjič tudi zato, da labko dnplar sroje bivališče razširi, ako se mu zdi potrebno slediti svojemu naravnemu nagonu k tesanju. Vse te lastnosti imajo Berlepacheve valilnice, zato jih duplarji tudi radi zasedejo. Je pa več rrst teh valilnic. Prva in najvažnejša, vrsta A, je najmanjše oblike. Namenjena je najmanjšim ptičkom duplarjem, kakor eo: gozdna, čopkasta, plava in močvirna sinica, dalje za plezalčke, brgleze, vrtoglavke, detle, in male pisane žolne, za črnega mušjeka in vrtno rdečerepko. Vhod v valilnico je okrogel — kakor pri vseh teh valilnicah — s premerom 32 mm, kar odgorarja velikosti, obsegu života teb. ptic. Druga B vrsta z vhodom 46 mm je namenjena srednjim pisanim žolnam, veliki sinici, škorcem in večini prej imenovanih ptičic. Te dve vrsti ata najvažnejši, zakaj tretja C vrsta je namenjena le zeleni in siri žolni ter izredno koristni smrdokavri. Premer vhoda tej ; valilnici je 60 mm. Četrta D vrsta z vhodom 85 mm v prenieru zasedejo tudi smrdokavre in pa zelene vrane, postovke, kavke, čuki in druge male sove. Peto E vrsto ne priporočam, ker v nji gnezdi le hudournik, ki pokončuje tudi čebele. Šesta F vrata je pa zopet priporočljiva, 1 ker je namenjena polduplarjem. Odprtina ni majhna in okrogla, temreč štirioglata in velika. V teh gnezdijo: paatarice, hišne rdečerepke in sivi mušjeki. Eer se te vrste valilnic na Eranjakem in menda sploh v Avstriji do sedaj niao izdelovale, dobil sem jih nekaj iz Westfalskega. Toda jako drage ao, ker njih izdelovanje ni lahko, ker morajo biti popoln naraven posnetek, podraži pa jih še bolj izredno visoka colniua in vožnja, tako da atane iz Nemčije naročena valilnica Dajmanjše oblike do 3 E. Jaz na primer sem jih naročil 61 komador za 67 E, a sem v Trebnjem plačal za nje 160 E, kateri zneaek pa rai je, hvala Bogu, povrnil visoki deželni odbor kranjski, za kar se tudi na tem mestu pray toplo zahvaljujem. Dosedaj pri nas rabljene valilnice so nič ali malo vredne, ker niso popoln naraven, posnetek, prej omeDJene iz Nemčije pa so predrage. Zato je po posredovanju tov. predsednika BPedagoškega društva" v Erškem in tovariša Bozmana prevzel izdelovanje teh Berlepschevih valilnic Karel Havelka, strugaraki mojater v Erškem. Pri njem ae dobe valilnice, ki odgovarjajo vaera omenjenim zahtevam ptic duplaric. Sedaj izdeluje vrste A, B in F, ki so najvažnejše in najbolj priporočljive, po 1 E 40 h komad. Ako bodo naročila obilna, 86 zna cena valilnicam pozneje znižati. Torariši, segajte po njih in podpirajte domačega obrtnika !*) Noben šolski vrt naj ne bo brez njib, priporočajmo te valilnice zuancem, imovitejšim posestnikom in društvom, da jih naroče. S splošno uporabo teh vaiilnic bomo pomnožili prekoristni rod duplarjev in s tem zmanjšali škodo, ki jo delajo vsakovrstne žuželke na sadaem drevju in poljskih sadežih. Poizkuaite z njimi, ako ne v reliki pa v mali meri. Ptičice vam bodo hvaležne, mali trud povrnile in vas razveseljevale na vrtu in v logu in okolo vaših domov. Kraetovalci bodo kmalu spoznali velik pomen teh valilnic in se tudi zavzeli zanje. Za kmalu nastopivšo valilno dobo je še čas valilnice razobešati ta mesec, pa tudi še sušca. Ear ae tiče razobešanja samega, se mi zdi potrebno oineniti tc: Valilnice se razobešajo: 1. pozno v jeseni ali zgodaj pred pomladjo (januarja in februarja, v sili tudi marca meseca), med poletjem ne; 2. ne na preveč posamič atoječa drevesa, temveč bolj t z drevjem ali grmovjem obrastenih krajih. Nekaj duplarjev pa glede tega ni izbirčnih. 3. v primerni visokosti. Najprimernejša povprečna visokost je okolo 4 m, vendar zasedejo valilnice: vse vrate sinic v visokosti 2—4 m, rrtoa in hišna rdečerepka ter sivi mušjeki v viaokoati 3—,4 m in višje, siva pastirica, plezalčki, male piaane žolne, črni mušjeki v viaokoati 4—8 m, *) Glej inserat! TJredn. škorci, koder še niso naaeljeni, v visokosti 8 m in višje, sicer pa v vsaki visokosti, vsi drugi v visokosti 5—10 m in višje.J Valilnice naj ne bodo preblizu skupaj, kakih 20 korakov narazen in pravilno ena na drevo, ker hoče imeti vsak ptičji par svoj okoliš. Bazlične vrate ptic gnezdijo ludi bližje 8kupaj, škorci tudi po več parov na enem drevesu. Brglezi, plezalčki in večje žolne ljubijo gozd in loge, zelene, sive in male pisane žolue bolj odprte lege, parke, vrtove in drevorede, smrdokavra ni prar nič izbirčna, rada pa je blizu pašnikov, aivi mušjeki, vrtne in hišne rdečerepke in sive paataričiee pa ljubijo bližino človeških bivališč. 4. Obešajo se valilniee navpično ali da vise z odprtino malo naprej, ne nazaj, da ne zateka voda v notranjost, smejo pa biti uagujeae nekoliko na deano ali levo stran. 5. Vhod naj bo obrnjen proti jugovzhodu — kakor čebelui panji. 6. Morajo biti črrsto pritrjene, da se ne majejo. Pritrdi se jih najbolje z žeblji-vijaki, ne z žico. Žebelj drevesu ne stori občutne škode, ako ne doseže svrža, žica se pa zaje v Iubad, posebno pri hitro rastočih vratah dreves. Večje, težje vrste valilnic se lahko naslonijo na vejo pod njimi. 7. Dobro je, da so valilnice zaseučene, nekoliko r vejicah skrite, posebno za nekatere bolj plašne duplarje. 8. Ako so drevesa premlada, da bi zamogli naDJe pribiti valilnice, se te pritrdijo na pritnerne kole in ti trdno postavijo tik drevesa, da pride gorenji del kola z valilnico med vejevje. 9. Na dno valilnic naj se nasuje namesto ostankov ptičjega tesanja malo (V^o 1) spratenelega žaganja. Kakšne priprare je treba imeti, da ae te valilaice razobesijo, bo vsak lahko sam dognal. Pove mu pa to in vse drugo Berlepscheva knjižica BDer geaammte Vogelschutz1'. Brez te zlata vredne knjižice naj ne bo nobena [šolska kDJižnica, stane elegantno vezana 2 E 40 h. Valilnic pa ne dobavljajte iz Nemčije, temveč jih naročajte pri E. Havelki v Erškem, ker ne zaostajajo za tujim izdelkom, so ceneje in podpira ae domačega obrtnika, denar ostane v domovini. Omeniti moram tudi, da po vrtovih in v krajih, koder so razobešene valilnice, ne smemo trpeti mačk ne vrabcev. Eoder mačka lazi tam ne bo ptičkor. MaČka na vrtu in polju ni več koristna ampak škodljiva. Mala korist, da kako miš na polju ujame, ne odtehta velike škode, ki jo naredi s tem, da uniči ves ptičji zarod t okolišu. Vrabci male, slabotnejše ptičke naravnost napadajo, tudi pokončajo in izvlečejo iz valilnic mladi zarod, večje duplarje pa z nadležnostjo svojo preženejo in sami zaaedejo valilnice. Tudi srak, šoj in sivega srakoperja, po okolnostih tudi rjavega in vran ni trpeti pri valilmcah. Mnogo bi bilo poredati o potrebi zimskega krmljenja. Omejimo se la na to: Največ ptičic pokonča mraz in glad pozimi, osobito v dneh, ko je s snegom zameten vsak kotiček in vsaka špranjica, ko obdaja led ia žled vsa drevesa, vaako vejico, da naše stalne žuželkojedne ptice ne morejo dobiti živeža. In če tako vrerae traja le par doi, pogine na tisoče koristoih ptic. 0 takih zitnskih daeb je tedaj krmljenje neobhodno potrebno. In kdo naj to stori? lolska mladina. Ona to prav rada. z veseljem izvršuje. Treba jo je v to le vzpodbuditi. Od strani njibovega učitelja zadostuje le par besedi v pravem času in na pravera mestu. In ako učitelj odvede svoj razred na šoski vrt in vpričo učencev in učenk postavi iz par deččic zbito strešico, s kakim veseljem in vztrajnostjo prinašajo otroci različnih semen in jih dan za dnem vso zimo pokladajo ptičkom. Pa tudi dorna si napravijo take hišice, drugi pa potresajo hrano pred hišo, podstrešjem, v odprte skednje, šupe, pod kozolce ali na kak drug suh prostorček na vrtu. — Nobena šola naj ne bo pozimi brez ptičje hraailnice, nobeden vrt brez valilnic! Ako bo tudi v tem oziru storil vsak nčitelj, vaaka učiteljisa svojo dolžnost, tedaj ne bo mladina preganjala in lovila ptičic, pač pa jih varovala iu negovala, in naša tiha polja, logi in gozdi bodo zopet odmerali od veselega petja, in kmetovalec ne bo več tožil o škodi, ki mu jo prorzroča neštevilni mrčes. A. Lunaček.