Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 21. MAREC 1963 Leto XV. — Štev. 11 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK "LJUDSKI GLAS", NATO OD JULIJA 1952 KOT "OBMURSKI TEDNIK". DO PREIMENOVANJA V SIDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA CA-JPISNO-ZALOZNISKO PODJETJE "POMURSKI TISK" V MURSKI SOBOTI — UREJA GA UREDNIŠKI ODBOR. DIREKTOR, GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK - JOŽE VTLD. NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 2, TELEFON ST. 189
TUDI V LJUTOMERSKI OBČINI PRI KRAJU Z RAZPRAVO O STATUTU
SEDEM BISTVENIH
PREDLOGOV
Tudi v ljutomerski občini so po vaseh in gospodarskih organizacijah že zaključili z javnimi razpravami o občinskem statutu. Pripomb k statutu ni bilo toliko, kot so pričakovali in tajnik občine, Franjo Štebih meni, da so razprave okrog osnutka za zvezno Ustavo bile bolj intenzivne in vsebinsko bogate.
K osnutku občinskega statuta so prejeli le sedem bistvenih predlogov, ki jih bodo u-poštevali in vskladili s prejšnjimi določili statuta. Te pripombe so v glavnem s področja zaposlovanja, požarnovarnostne službe, kultunnopro-svetne dejavnosti in zborov volivcev.
Tudi v razpravah o statutu te občine je občane najbolj aktiviralo vprašanje finansiranja. Ponekod so predlagali, naj bi občina pomagala krajevnim skupnostim, ki bodo za neko gradnjo same zbrale 75 odstotkov sredstev, občinski ljudski odbor pa je to spremenil tako. da bo komu-
na priskočila na pomoč tisti krajevni skupnosti, ki bo že sama zbrala dovolj sredstev, Skupna sredstva bodo uporabljali, predvsem na tistih področjih, kjer ni mogoče koristiti samoprispevkov, na primer pri kultumoprosvetni dejavnosti.
Občani so tudi predlagali, naj bi razširili omrežje poravnalnih svetov. To pa, ne bo mogoče, kajti praviloma te svete ustanavljamo samo na sedežih krajevnih skupnosti, tam, kjer so že na razpolago vsaj nekoliko primerni pisarniški prostori. Tako mora biti že zaradi avtoritete, ki jo imajo ti sveti .
Graje je vredno trgovsko podjetje, ki s sto zaposlenimi doslej še ni razpravljalo osta tutu.
Občinski sindikalni svet je že vzel v roke tudi zadevo statutov delovnih organizacij. Priporočil je, kaj naj ti statuti obsegajo, da bodo res skupni akt, ki bo zajemal vso problematiko podjetja.
O dvojezičnih vprašanjih
MINULI TEDEN, V PETEK IN SOBOTO, SO SE MUDILI PREDSTAVNIKI ZA PROSVETO IN KULTURO LRS POD VODSTVOM SEKRETARJA MILOŠA POLJANŠKA V PREKMURJU.
Z občinskimi oblastvenimi in političnimi forumi so se pogovorili o aktualnih kultur-noprosvetnih vprašanjih dvojezičnega območja. V času svojega bivanja v Prekmurju so
Posvetovanje predstavnikov pomurskih občin v Murski Soboti
V petek je bilo v Murski Soboti posvetovanje pomurskih občin o medobčinskih službah. Udeležili so se ga predstavniki pomurskih občin in predstavnik Okrajnega ljudskega odbora Maribor Ančka Kuharjeva.
Na posvetovanju so predsedniki razpravljali o medobčinskih službah in vsklajeva-nju politike obdavčevanja. Dodobra so se pogovorili o nekaterih medobčinskih ustanovah in njihovih statusih, kakor tudi o sofinansiranju nadaljnje izgradnje otroškega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
si ogledali več kulturnih ustanov; med njimi študijsko knjižnico, pokrajinski muzej in relejno radijsko postajo v Murski Soboti, dvojezično lendavsko knjižnico in vaški dom v Centifoi.
O vseh aktualnih vprašanjih tega območja bodo razpravljali na naslednji redni seji Sveta za prosveto in kulturo LRS v Ljubljani.
MADŽARSKI PREVOD OSNUTKA SLOVENSKE USTAVE
V	madžarskem prevodu je izšel pri Novosadskem založniškem podjetju »Forum« prevod osnutka slovenske ustave.
Madžarski prevod ustave bodo krajevne organizacije SZDL posredovale vsem svojim članom.
PRIZNANJE
BELI
HORVATU
V	zvezi z upokojitvijo znanega pomurskega prosvetnega delavca, pedagoškega svetnika in bivšega direktorja soboškega Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Bele Horvata je bil v soboto na Občinskem ljudskem odboru sprejem, ki so se ga udeležili poleg tovariša Horvata tudi predstavniki okrajnega in občinskega družbenopolitičnega foruma.
Za več kot 36-letno delovanje na pedagoškem področju so ob tej priložnosti Beli Horvatu izrekli družbeno priznanje in podelili denarno nagrado.
Plodna in uspešna pedagoška dejavnost tovariša Horvata obsega obdobje novejše graditve in izpopolnjevanja šolskega omrežja ter prav tako obdobje poznejšega formiranja učiteljskih kadrov v Pomurju
V zadnjih letih je bilo njegovo delo usmerjeno tudi k reševanju mnogih vprašanj dvojezičnega šolstva.
Zvoniki, zvončki... tudi ti zvesti znanilci pomladi so letos malo zakasnili. Pa vendar!
Z ZASEDANJA SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA SOCIALNO ZVAROVANJE V SOBOTI
NA VSEJ RELACIJI
- potrebno varčevanje
Če kdaj, potem velja letos: v socialnem zavarovanju se bomo lahko pokrivali samo tako daleč, do koder seže odeja — 8-odst. stopnja osnovnega prispevka za socialno zavarovanje — Kako je z delovnimi programi zdravstvenih ustanov? — Varčevanje potrebno na vsej relaciji — od zavarovanca do zavoda, povsod, kjer imamo kakorkoli oprav ka s sredstvi zdravstvenega zavarovanja.
Na sobotnem zasedanju Skupščine komunalne skupnosti siocialnega zavarovanja v Murski Soboti ie bila osrednja točka dnevnega reda poslovno poročilo Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Murska Sobota za leto 1962. Na osnovi poslovnega poročila in razprave je bilo sprejetih več konkretnih sklepov, ki se nanašajo na stopnje prispevkov zavarovancev in posamezne namenske dajatve zavoda v letošnjem letu.
Tako so med drugim določili, da bo letos znašala stopnja osnovnega prispevka za zdravstveno za-
varovanje 8 odst. od osnov, ki so predpisane za obračunavanje prispevkov za socialno zavarovanje.
2e ob tem sklepu kaže omeniti, da se je Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za Pomurje letos zavestno odločila za ostrejše kriterije, tako pri prispevkih zavarovancev kot pri dajatvah iz socialnega zavarovanja za določene namene; pri prispevkih zavarovancev za maksimum, pri dajatvah pa v glavnem za minimum. Tudi določilo o 8-odst. stopnji osnovnega prispevka je najvišji možen maksimum.
Tako usmeritev narekujejo predvsem manj ugodne možnosti za
pridobivanje sorazmernih dohodkov z naraščajočimi izdatki, zlasti še zaradi predvidenega izpada sredstev iz obveznega pozavarova-nja (letos je zavod vplačal v ta sklad okrog 30 milijonov, od njega pa je prejel nad 200 milijonov dinarjev) in zaradi ukinitve predpisovanja prispevka po posebnih stopnjah. Tako predvidevajo, da bodo ob planiranem bruto plačnem skladu vseh zavarovancev in iz drugih virov lahko pridobili 1 milijardo 153 milijonov dohodkov, medtem ko bodo izdatki zavoda na področju zdravstvenega zavarovanja znašali 1 milijardo 193 milijonov dinarjev. Taka ocena realnih možnosti s poslovnim primanjkljajem okrog 40 milijonov dinarjev zahteva vsekakor u-strezno odločanje in ukrepanje že v začetku poslovnega leta.
(Nadaljevanje na 6. strani) RAZPRAVA
O STATUTU PODJETJA. Na KG Radgona so v teh dneh začeli razpravljati po vseh obratih tega podjetja o osnovnih vprašanjih novega, statuta. Material razprav po obratih bo služil za sestavo o-snutka statuta podjetja, za katerega računajo, da ga bodo pripravili že v prihodnjem mesecu. Tako pripravljen osnutek bodo dali v širšo razpravo vsemu 'kolektivu.
VREMENSKA NAPOVED za čas od 21. do 31. marca Močna ohladitev s snegom do nižin in burjo okrog 21. marca, nato nekaj zelo hladnih, skoraj zimskih dni. Nekako od 24. marca dalje sprva lahne, koncem marca pa močne padavine, večkrat sneg do nižin.
Dr. V. M.
V E C
samostojnosti
Delovni kolektivi soboške občine že razpravljajo o statutih svojih gospodarskih organizacij in nekateri so že tudi sestavili komisije, ki bodo pripravile osnutke statutov. Razprave je zlasti poživelo nedavno posvetovanje, ki ga je sklical občinski sindikalni svet in so mu prisostvovali predstavniki gospodarskih organizacij. Posvetovanje je pokazalo, da so v pripravah precejšnje razlike med podjetji tako v pripravah kakor tudi glede težav, ki se pojavljajo pri tem delu.
Iz poročil nekaterih predstavnikov je opaziti negotovost in bojazen, da bi se z lastnimi močmi lotili tega dela. Ta ko so predstavniki delovnih organizacij s področja trgovine, gostinstva, kmetijstva, o-brti in komunale skoraj eno-dušno menili, da bi jim moral nekdo izdelati neke osnutke in dati enotne smernice, ker sami nimajo potrebnega kadra, ki bi bil sposoben to delo o-praviti. V nasprotju z njimi pa so se delovne organizacije s področja industrije tega dela že same lotile in v večini izvolile tudi komisije, ki že pripravljajo potrebne osnutke, a v nekaterih podjetjih, zlasti v gradbenem podjetju »Pomurke« so že tako daleč, da lahko govorijo o tem, da bodo v kratkem materiale dali delovnemu kolektivu v razpravljanje.
Te razlike so sicer normalne in težave, ki se pojavljajo, tudi niso nove. Doslej so se naše gospodarske organizacije pri izdelavi raznih pravilnikov posluževale zunanjih sodelavcev ali pa si najčešče sposojale osnutke ter jih prilagajale svojim potrebam. S tem pa si niso pridobile toliko izkušenj, da bi se sedaj lahko same lotile dela. Toda edino pravilno bi bilo in v tem smislu je tudi stališče občinskega sindikalnega sveta upravičeno, da bi osnovne teze in osnutke | izdelale same brez zunanjih sodelavcev in da bi naj te koristile le pri zaključni formulaciji akta. Zunanji sodelavci v tej prvi in najvažnejši fazi tudi ne morejo opraviti vsega tistega dela, ki se mu ni mogoče izogniti, če hočemo, da ta akt ne bo samo formalnost, kar pa tudi ne sme biti, saj bo po njem urejeno celotno življenje kolektiva. Komisijam v organizacijah pa bo kot svetovalec lahko pomagala posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu, ki je bila v ta namen tudi sestavljena.
Pred izdelovanjem statutov morajo delovni kolektivi najprej izdelati perspektivni program razvoja svoje organizacije za nekoliko let in šele na osnovi tega programa preiti k statutu. Tako delo pa zahteva angažiranost celotnega kolektiva, ki mora tudi temeljito razmisliti o vseh možnostih nadaljnjega razvoja in tudi o pomanjkljivostih v sedanji organizaciji. Le tako je možno potem tudi pričakovati, da sprejemanje teh aktov ne bo S samo formalnost, temveč da bo globoko poseglo v urejeva-nje vseh notranjih problemov, od proizvodnje do odnosov med ljudmi.
Pojavlja se še en problem: čas. Potrebno bo z delom po-hiteti, a ne na račun kvalitete in temeljitosti vseh priprav. Kot je bilo sklenjeno na posvetovanju, bodo delovni ko-lektivi soboške občine pripra-i vili potrebne osnutke do 15. junija. Zaradi tega seveda ni f mogoče neko oklevanje in pri-čakovanje pomoči od drugod oziroma zanašanje na druge.
	S. B.
Taki prizori so se pretekle dni ponujali očem obiskovalca tudi v nekaterih naših krajih
V RADGONSKI OBČINI ŽE RAZPRAVLJAJO O DRUŽBENEM NAČRTU
SOCIALISTIČNI SEKTOR -TEMELJ GOSPODARSTVA
Pred tednom so v Radgoni na skupni seji obeh zborov ObLO in na seji kluba odbornikov razpravljali o družbenem planu in proračunu občine. Osnutek načrta je obrazložila predsednica Marija Levarjeva. O planu in proračunu te dni razpravljajo še na zborih občanov, nato pa jih bodo, izpolnjene z morebitnimi predlogi, sprejeli na naslednji seji ObLC.
Po predlogu družbenega plana bi bila vrednost celot-neproizvodnje za 12 odst. večja; lanske, bruto- proizvodnja pa bi se povečala za 14 odst. Socialistični sektor prekoračuje za milijardo dinarjev vrednost bruto proizvodnje zasebnega sektorja in je glavni temelj gospodarstva občine. Najmočneje so zastopani v socialističnem sektorju go gospodarstva industrija, kmetij stvo in gozdarstvo ter zdravil lišče Radenksa Slatiha, ki kot zdravstveni zavod opravlja tudi gostinske usluge im črpa mineralno vodo. Zasebni sek. tor kmetijstva bo glede na uvedbo odloka, o agrotehničnih ukrepih predvidoma dosegel za 9,5 odst. večjo vrednost bruto proizvodnje kot lani. družbeni proizvod se bo letos povečal la 13, naredili dohodek pa za 12 odstotkov.
Od 93 milijonov investicij za industrijo bo odpadlo največ na Elrad za povečanje proizvodnje, na opekamo itd.
V kmetijstvo bodo vložili nad milijardo investicijskih sredstev. Največ investicijskih na-
ložb bo na Kmetijskem gospodarstvu Radlgona za gradnjo - skladišča, suplnice, faripe bekonov, gradnjo pitališč, dveh hlevov za 700 glav plemenske živine, nakup 435 ha zemljišč od zasebnega sektorja, obnovo sadovnjakov in vinogradov, za stanovanjsko izgradnjo itd. Investicije v gostinstvu bodo uporabili predvaem za gradnjo
hotela s samskimi sobami v

Radgoni. Negospodarske investicije znašajo 47 milijonov 700 tisoč dinarjev, v proračunu dohodkov in izdatkov pa je predvideno okrog 420 milijonov dinarjev.	
Odborniki so zlasti živo razprevijali o veliki škodi, ki jo povzročila letošnja ostra in dolga zima. Napeli bodo vse lile, da bodo. kolikor se da. zamujeno delo nadoknadili.
Ekspres turška... Delavec v soboški TMP pri embaliranju
OD TEDNA DO TEDNA
NAČELEN DOGOVOR
O UNIJI
V	soboto so bili končani tridnevni pogovori med delegacijami Združene arabske republike, Sirije in Iraka o sklenitvi unije med temi državami. Delegacije so se načelno sporazumele o potrebi unije in tudi o osnovnih načelih. Razgovore so začasno prekinili, ker se delegacije niso mogle sporazumeti o obliki unije.
Uradno sporočilo posredno potrjuje, da niso sprejeli prvotnega predloga Iraka, da bi unija politično in vojaško povezovala pet republik — ZAR, Sirija, Irak, Jemen in Alžir. Za sedaj menijo, da so le v prvih treh državah uresničeni revolucionarni pogoji za resnično unijo. Delegacija ZAR je tudi vztrajala pri stališču, da unija ne more sloneti le na čustvih, ampak le na analizi pogojev in položaja v vsaki posamezni arabski državi ter na potrpežljivem premagovanju političnih, ekonomskih, socialnih in drugih razlik med njimi. Zato se ne smejo ponoviti napake iz preteklosti, iz unije med Egiptom in Sirijo. Po poročilih pa je v Kairu o-stal del sirske in iraške delegacije, da bi nadaljeval razgovore o nekaterih drugih vidikih medsebojnega sodelovanja.
Po vsem sodeč so bili razgovori v Kairu iskreni in odkriti ter so zajeli glavna vprašanja medarabskih odnosov, položaj v Siriji in Iraku, verjetno pa tudi problem odnosov med raznimi političnimi grupacijami in strankami v prihodnji uniji. Zaključek, do katerega so prišli, je, da mora biti unija temeljito pripravljena in da mora biti stvarnost in ne formalnost, ker bi vsaka nova ločitev, ki bi bila rezultat nezadostne pripravljenosti, utegnila imeti škodljive posledice med arabskimi državami.
Po uradnem sporočilu se bodo razgovori čez neka) dni nadaljevali v Kairu. Točen datum ni določen, medtem se bodo države posvetovale po normalnih diplomatskih poteh. Ko bo pa sporazum dokončno izgotovljen, ga bodo predložili na javni plebiscit.
KOOPERACIJA
POLJSKA-FLRJ
V	Varšavi je bil po desetih dneh zasedanja podpisan protokol jugoslovansko-poljske strokovne delovne skupine za industrijsko sodelovanje na področju strojne industrije, e-lektroindustrije in ladjedel-stva.
Strokovnjaki obeh držav, ki so lani in letos proučevali konkretne možnosti za sodelovanje v proizvodnji, so zdaj sprejeli sklep o nadaljnji industrijski kooperaciji. Zlasti ugodni pogoji za dolgoročno kooperacijo so v ladjedelstvu (proizvodnja mehanske in e-lektrične opreme za ladje), elektroindustriji, proizvodnji rudarskih strojev in opreme, nadalje orodja in orodnih strojev za gradnjo in rekonstrukcijo objektov (železarn, livarn, kovnic, kemijskih objektov in drugih).
Pri proučevanju možnosti za industrijsko kooperacijo o-beh držav so zdaj prišli tako daleč, da lahko gospodarske organizacije medsebojno določajo programe razdelitve dela in kooperacije.
VELEPOSESTNIŠKI
UPOR V IRANU
V	pokrajini Fars v Iranu je 'izbruhnil upor veleposestnikov, ki jih je prizadejalo izvajanje zakona o agrarni reformi.
Po zakonu o agrarni reformi, ki ga je vlada sprejela preteklo leto, lahko veleposestniki obdrže največ eno vas. Največji fevdalci so imeli namreč 100 do 150 vasi z vsem inventarjem in zemljo. Razlaščeno zemljo bodo fevdalcem odplačevali po zakonu o agrarni reformi v petnajstih letih.
Izvajanje agrarne reforme je v mnogih delih države naletelo na močan odpor veleposestnikov. V pokrajini Fars, na jugu Irana, kjer so naseljena predvsem nomadska plemena, so veleposestniki zanetili v začetku marca upor. Doslej so uporniki razorožili že več žandarmerijskih postaj. Vojska se je doslej že tudi večkrat spopadla z njimi.
SEJA SVETA ZA KMETIJSTVO PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU MURSKA SOBOTA
Zajeziti nazadovanje čebelarstva
V petek je bila seja Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO M. Sobota. Razpravljali So o čebelarstvu, lovstvu in delovanju ribiških družin.
Na seji je bilo ugotovljeno, dia v občini Murska Sobota čebelarstvo nazaduje, zato je sedanje stanje v kmetijstvu, posebno še v sadjarstvu, kritično. V občinskem okolišu je
zazimljenih okrog 3800 čebeljih družina 1 hektar sadov, njaka odpade okrog 200 čebelnih družin, kar je odločno premalo, da ne omenjamo še ostalioh poljskih kultur. Za redno opraševanje sadnega drevja bi potrebovali nad 7 tisoč čebeljih družin.
Člani sveta so predlagali, da bi občinski ljudski odbor izdal odlok o pregledu čebeljih
družin v mesecu maju. Tako bi bolezen pri čebelah lahko uspešno in najhitreje zatrli. Kmetijskim zadrugam in posestvom so priporočali, naj bi pomagala čebelarskim družinam. Na šolah bi kazalo pospešeno ustanavljati pionirske čebelarske krožke.
Podrobno so obravnavali tudi. stanje lovstva na Območju občine. V 26 lovskih družinah je Včlanjenih 450 lovcev. Lovni turizem prinaša komuni znatna devizna sredstva. Lovske družine bodo morale bolj skrbeti za stalež in prirastek divjadi, hkrati pa paziti, da ne bi divjad delala gospodarske škode.	
Iz poročila ribiških družin je razvidno, da že vsa leta sem nastaja gospodarska škoda, ker podjetja nimajo čistilnih naprav in je zaradi tega v nekaterih vodah nemogoče gojiti rib. Okrog Murske Sobote je, veliko gramoznih jam.
katere bi bilo potrebno še malo poglobiti in urediti, da bi lahko služile za ribogojnice. Letos bodo v vseh gramoznih jamah gojili krape.
Pomembna zdravstvena
pridobitev na Goričkem
Prebivalci petrovsko-šalov-skega okoliša so mnogo pridobili z zdravstvenim domom v Petrovcih; pod njegovim okriljem posluje redno ambulanta v novounejenih in opremljenih prostorih, imajo pa tudi lekarno, tako da sedaj ljudem ni potrebno hoditi po zdravila v oddaljene kraje. Lani so s pomočjo okrajnega zavoda za socialno zavarovanje nabavili tudi rentgen.
Na območju petrovskega zdravstvenega doma delujejo še ambulanta V Križevcih, pomožna ambulanta v Šalovcih in zobni ambulanti v Petrovcih in Križevcih.
Letna konferenca sindikalnih podružnic KG Radgona
ENOSTRANSKO INFORMIRANJE
V okviru Kmetijskega gospodarstva Gornja Radgona deluje de*et sindikalnih podružnic. — Prejšnji teden so se delegati teh sindikalnih podružnic sestali na redna letni konferenci. — Poleg drugih gostov sta konferenci prisostvovala tudi predsednik republiškega odbora sindikata kmetijskih in živilskih delavcev France Martinc in predsednik ObO SZDL-Gornja Radgona Milan Klemenčič.
Skrbno pripravljeno poročilo je poleg organizacijskih vprašanj sindikalnih podružnic KG Radgona obravnavalo tudi druga vprašanja, ki .so tesno povezana z delom sindikata. Posebna pozornost je bila posvečena gospodarskim problemom v kmetijstvu z ozirom na izpolnitev lanskega plana, struk turo zaposlenih delavcev, investicije,. izobraževanje itd.
Iz poročila je bilo razvidno, da se KG Radgona že lahko uvršča med eno največjih tovrstnih kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, ne samo po površini obdelovalne zemlje in kakovostnih kmetijskih proizvodih, marveč tudi po družbenem bruto proizvodu, ki je v letu 1962 narasel nad 1 milijardo 719 milijonov dinarjev. Od tega odpade samo na kmetijsko proizvodnjo 1 milijardo 255 milijonov dinarjev, ostalo pa na gozdarstvo in obrat Mesoizdelki. Omembe vredno je tudi to, da so v letu 1962 zadovoljivo, dosegli tudi količinsko realizacijo, ki se pri posameznih proizvodih giblje od 83 do 110 odst., čeprav letina za kmetijstvo lani ni bila najbolj ugodna.
Na KG Radgona je bilo lani zaposlenih 728 delavcev. Povprečen osebni dohodek delavca nekmetijske dejavnosti je zna al neto 22.742 dinarjev, delavca kmetijske dejavnosti pa 19.097 dinar-jev. Zaradi sorazmerno nizkih o-sebnih dohodkov kmetijskih delavcev so se v razpravi zavzemali za to, da je osebne dohodke potrebno v letu 1963 povečati v korist neposrednih proizvajalcev Poleg tega so se na konferenci možno zavzemali tudi za povečanje sredstev na račun družbenega standarda. Ta sredstva naj bi vzporedno rasla z gospodarskimi investicijami, ki bodo letos dosegle in morda celo presegle že visoko številko — 1 milijardo dinarjev. Delegati so se na konferenci zavzemali tudi za zmanjšanje materialnih stroškov, za smo-
trnost uporabe sredstev nasploh in še posebej za večjo materialno odgovornost na posameznih delovnih mestih itd.
Konferenca je ostro Obsodila nekatere pojave enostranskega informiranja javnosti o združitvi; VG Kapela in KG Radgona (Vjestnik u srijedu. Borba). Razprava je potrdila, da ne gre za nikakršen spor med tema kolektivoma in da je pisanje o KG Radgona sil no neodgovorno, dejstva pa popačena. Zakaj se novinarja V jesnika in Borbe nista ogla-
sila tudi na KG Radgona? Zakaj sta pisanje o združitvi o-sredotočila le na nekorektne izjave nekaterih članov kolektiva VG Kapela?
KMETIJSKE ZADRUGE PREVZELE POGODBENI ODKUP MLEKA
DVA IN POL MILIJONA PREMIJ
Tako je za lansko leto prejelo nagrade 343 kmetovalcev z odkupnega območja tovarne v skupnem znesku okrog 
milijona 490 tisoč dinarjev. Največji znesek nagrad so prejeli dobavitelji mleka v o-kolišu soboške kmetijski zadruge — 75 kmetovalcev 691 tisoč din — njej pa sledijo KZ Lendava s 114 kmetovali in 659, tisoč dinarji in KZ Puconci, s 58 kmetovalci in okrog 500 tisoč dinarji.
Doslej je te nagrade neposredno dodeljevala kmetovalcem tovarna, za letošnje leto pa so to obveznost že prevzele kmetijske zadruge, ki prav te dni sklepajo s kmetovalci ustrezne pogodbe za prodajo
Direktor Tovarne mlečnega prahu Murska Sobota izroča nagrado najboljšemu oddajal-cu mleka Zoltanu Rituperju iz Markišavec
mleka.
Sklepanje pogodib za mleko pa je hkrati novost, od katere si obetajo koristi vsi partnerji; talko bo prejel kmetovalec za mleko iz pogodbenega razmerja od 3 do 4 din po litru več od soseda, ki take pogodbe z zadlrugo ne bo sklenil, zadruge in še zlasiti tovarna pa bo imela bolj zanesljivo zagotovilo zastran predvidenega odkupa mleka in bo tako tudi laže realno planirala svojo letno proizvodnjo.
Sklepanje pogodb bo tudi na tem področu marsikje odpravilo dosedanjo stihijo, ko je bil odkup mleka več ali manj prepuščen zgolj dobri volja kmetovalcev in naključju.
Zajetje vseh tržnih viškov mleka za Tovarno mlečnega prahu v Murski Sohoti je eno osrednjih vprašanj, kateremu so že doslej posvečali veliko pozornost, saj je njena proizvodnja v mnogočem odvisna od količin odkupljenega mleka. Zato so kmetovalci, ki prodajo tovarni letno več kot 800 litrov mleka, deležni še posebnih nagrad v obliki premij
AKTUALNE NALOGE
Delež kmetijskega prebivalstva se je zmanjšal od 56.1 % leta 1957 na približno 50 % v letu 1962.
Tako piše v poročilu Zveznega izvršnega sveta za mnulo leto. Pri nas se struktura prebivalstva tako hitro spreminja, da to marsikdaj prezremo.
Proces hitre spremembe strukture prebivalstva govori o preobrazbi naše države iz zaostale agrarne v moderno induistrijsko-kmetijsko državo S terni pa hkrati objektivno nastajajo možnosti za hitrejšo krepitev socialističnih odnosov v kmetijstvu.
To jte ena izmed ugotovitev, izrečenih na razširjenem plenarnem zasedanju Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je bil minuli teden v Beogradu z naslovom: Aktualni problemi vasi in naloge Socialistične zveze.
Udeleženci plenarnega zasedanja so tokrat razpravljali c ekonomskem položaju kmetijstva, o pomembnih spremembah v strukturi prebivalstva in nalogah s tem v zvezi, o izkoriščanju kmetijskih zemljišč, o vsem tistem, kar smo dosegli na družbenih kmetijskih posestvih, v zadružništvu
in kooperaciji, o nadaljnjih nalogah tako SZDL kot drugih družbeno-političnih organizacij pri urejanju aktualnih problemov vasi. Zaustavimo se samo pri enem od obravnavanih problemov:
Naša skupnost« je dejal tovariš Popivoda na plenarnem zasedanju, »ne more biti ravnodušna do tega, kako je obdelana zemlja, ki je dobri na splošno družbenega interesa. Potrebe venomer naraščajo. Zato ni mogoče dovoliti degradacije proizvodnje, to. da bi zemljiških kapacitet ne iz-
koriščali do maksimuma ter v skladu z našimi dosedanjimi materialnimi možnostmi...
Pravica lastništva, ki je zagotovljena z ustavo, še ne pomeni hkrati tudi pravice, da bi zemlja ostajala neobdelana da ne bi uporabili, celo niti minimuma agrotehnike. Racionalna obdelava in izkoriščanje zemlje ni le v interesu skupnosti, temveč tudi v interesu individualnih proizvajalcev. Zategadelj se je treba tudi aktivno prizadevati, da bi
z rezultati prepričali delovne kmete o koristi, ki jo bo imela družba in oni sami kot proizvajalci, če bodo intenzivirali proizvodnjo na svoji zemlji.
Ker je polovica našega prebivalstva kmetijska, ker živi 39 2 % vsega prebivalstva v cisto kmetijskih gospodinjstvih in ker je v privatnem lastništvu nekaj več kot 85 % skupne orne zemlje, je treba posvetiti izredno pozornost zboljšanju proizvodnje v individualnem sektorju, razvijanju takšnih oblik sodelovanja in povezovanja družbenega
sektorja z individualnimi proizvajalci ki bodo pospeševale proizvodnjo, podružabile proizvodni proces in razvijale socialistične družbene odnose na vasi...
Naše večletne izkušnje nedvomno kažejo, da tiči možnost za precejšnje povečanje kmetijlske proizvodnje, s tem pa tudi za izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi na vasi predvsem v veliki družbeni specializirani proizvodnji, ki je sposobna upo-
rabljati moderne tehnološke procese in Vse sodobne znanstvene dosežke.
Kooperacija naj prispeva k temu, da se bo delovni kmet prepričal, da je njegova perspektiva prav v družbeni proizvodnji ..
To je le eden od problemov, nanizanih in vsestransko osvetljenih, o katerem so razpravljali udeleženci plenarnega zasedanja zveznega odbora SZDL. Sklepi, aprejeti ob zaključku plenarne seje opozarjajo tako članstvo SZDL kot nas vse seveda še na številne
druge naloge. Med drugim je rečeno:
Vse družbene sile morajo pomagati krepiti družbene kmetijske organizacije kot osnovne ekonomsko-proizvodme nosilce preobrazbe kmetijstva:
—	Socialistična zveza bo tudi v prihodnje prispevala napore za hitrejše usposabljanje zadrug, za njihovo organizacijsko in kadrovsko urejanje, za gospodarsko krepitev in usposabljanje za raznoliko proizvodnjo.
—	Nujno potrebno je bolj spodbujati zadruge k proizvodnji kot osnovni dejavnosti, ki naj v skupnem in čistem dohdku zadruge pride bol' do izraza in v tem smislu po razdelitvi' spodbuja delovne kolektive zadrug.
— Boriti se velja za strokovno usposabljanje proizvajalcev.
Proizvodne akcije in kooperacijo naj spremljajo ustrezni tečaji, predavanja in podobno.
—	Vaška naselja se razvijajo zdaj na višji materialni osnovi v ugodnejših kulturnih in prosvetnih pogojih. Zato naj bodo družbeni organi in organizacije pobudniki graditve materialne osnove takšne preobrazbe vaških naselij.
—	Socialistična zveza in druge družbenopolitične organizacije naj podpro nadaljnji razvoj samoupravnih organov na vasi: krajevnih skupnosti, zborov občanov, delavskih in zadružnih zvez, šolskih odborov. Poravnalnih svetov itd. pri urejanju komunalnih, kultur-no-prosvetnih, zdravstvenih, socialnih in drugih vprašanj.
To je seveda le del problemov in del nalog, o katerih so spregovorili na IV. plenumu Zveznega odbora Socialistične zveze v Beogradu. 
P. D.
Pomurski vestnik, 21. marca
2
Statut občine M. Sobota
Kulturni razvoj naših vasi in mest ne sme zaostajati za sorazmerno hitrim družbe-no-ekonomskim razvojem. Saj socializem ne obstoja le v močnih ekonomskih obratih, lepih cestah, motornih vozilih i. sl., ampak mora imeti tudi svojo kulturno vsebino. To so pa dolžne gojiti in razvijati navedene kulturne institucije, družbene in društvene organizacije, družba pa jim mora ustvariti ustrezne pogoje — prostore, opremo in ostalo. Večje investicije (gradnja dvoran, družbenih centrov, kinematografov) bo morala prevzemati občina in dajati krajevnim skupnostim tudi namenska sredstva.
Občina mora spremljati kulturno življenje na svojem območju in na osnovi tehtnih analiz usmerjati določena področja kulturne dejavnosti. Tako bo lahko v čimvečji meri zagotovila rast socialistične kulture in našla najboljšo pot in način za posredovanje kulturnih dobrin občanom.
Kulturno dejavnost opravlja v soboški občini več kulturnih institucij, kulturnih društev, klubov in delovnih organizacij.
STUDIJSKA KNJIŽNICA je kljub ukinitvi okraja obdržala svoj širši, medobčinski značaj za vse Pomurje, saj je to edina tovrstna [knjižnica na tem področju, ki s svojim bogatim knjižnim fondom, revijami in časopisi omogo-študij številnim dijakom tega okoliša, rednim in Izrednim slušateljem višjih in visokih šol in delovni inteligenci, s svojimi pogostimi razstavami pa pomaga pri izvedbi programov osnovnih šol.
SAMOSTOJNA MESTNA KNJIŽNICA posreduje društvenim knjižnicam strokovno pomoč s svojo potujočo knjižnico pa omogoča knjižnično dejavnost kulturnih društev manjših krajev kakor tudi družbenih centrov, kjer knjižnic ni. Ob njej deluje zelo ispeš-no tudi pionirska knjižnica in čitalnica. Knjižnica je redno oskrbljena z vsemi sodobnimi dramskimi deU in daje tako lepo pomoč dramskim skupinam.
POKRAJINSKI MUZEJ V MURSKI SOBOTI bo s pridobitvijo novih prostorov v grajskem poslopju lahko ustrezno razporedil vse svoje zbirke, koristno združil razvijajočemu se turizmu in vsej šolski mladini, ki prihaja sem na izlete.
H kulturnim institucijam prištevamo tudi KINO. V vsej občini deluje le kinematograf v Murski Soboti. Čeprav je pri izboru filmov odvisen le od filmov, ki so na razpolago pri distribucijskih podjetjih v naših republikah, poskuša pri tem upoštevati bolj umetniški okus pri tisti skupini ljudi, ki je v tem pogledu bolj izobražena in občutljiva.
Veliko vrzel, ki jo v pogledu kinofikacije čutimo v občini, bo v bodoče zamašila LJUDSKA UNIVERZA s svojim potujočim ozko-tračnim kinoprojektorjem. Uspelo ji je organizirati v Soboti nedeljske filmske predstave: dve za mladino do 10. leta in dve za ostalo osnovnošolsko madino, v kratkem pa bo pričela z rednimi predstavami svojega potujočega kina.
Kulturno življenje v 13 krajih poteka v okviru PROSVETNIH DRUŠTEV, v enem pa v okviru kulturno-prosvetne sekcije TV O Partizan. Osem od teh ima na razpolago tudi bolj ali manj ustrezne prostore v šolah ali drugje. Dejavnost teh društev je v splošnem omejena na delo dramskih skupin in knjižnic.
Splošna ugotovitev Je, da so DRAMSKE SEKCIJE teh društev v letošnji sezoni naštudirala po eno do dve dramski deli in izvedla lepo število medsebojnih gostovanj. Vsebinski izbor predstav je bil v glavnem kvaliteten, čeprav mogoče ponekod glede na sposobnost amaterjev težje izvedljiv in obiskovalcem težje razumljiv. Poleg društvenih dramskih skupin pa deluje tudi več skupin ZMS in drugih organizacij. Izbor dramskih del je tam verjetno prepuščen bolj posameznikom. Nekaterim od teh skupin gre v prvi vrsti za dohodek, ki je včasih rezultat plehke, banalne in primitivnemu okusu občinstva prilagojene komercializacije. Vendar je sodobna množična kultura, ki jo posredujejo radio, tisk, televizija itd. vplivala v določenem obsegu na kmečkega človeka, da si tudi ta želi umetniško in kvalitetno uustreznejše prireditve kot pred letu
Pri 11 prej omenjenih prosvetnih društvih delujejo tudi knjižnice, dve pa izven teh. V zadnjih
dveh letih je ob načrtni kulturni politiki občinskega sveta za kulturo in prosveto in ob razumevanju občinskega ljudskega odbora uspelo tem knjižnicam pomnožiti knjižni fond za dva milijona din. Te knjižnice odigravajo v svojih okoliših pomembno kulturno, prosvetno, pa tudi idejno-polltično vlogo. Njihova vloga bo ob sorazmerno visoki ceni knjig iz leta v leto pomembnejša in jih bo treba tudi v bodoče načrtno podpirati. Dobro organizirana knjižnica bo lahko vedno bolj pritegovala bralce in jih odvajala od poplave komercialne šund literature.
V	posameznih vaseh obstajajo že tudi TELEVIZIJSKI KLUBI. Ti se bodo lahko razvili v družbene centre, kjer naj bi imele svoj prostor poleg kluba tudi krajevne organizacije in društva, knjižnice in podobno.

V	Murski Soboti je pričela s poživljenim delom DPD SVOBODA, v treh srednjih šolah pa delujejo mladinska kulturno-umetniška društva. Določeno kulturno poslanstvo opravljajo tudi strokovne knjižnice pri nekaterih delovnih organizacijah.« Omeniti moramo še razvijajočo se izdajateljsko in založniško dejavnost podjetja Pomurski tisk in relejno postajo RTV Ljubljana v Murski Soboti.
Vse navedene činitelje, ki vplivajo na kulturno obveščanje občanov, bo treba upoštevati, ko določamo v občinskem statutu mesto in vlogo kulture.
Rast socialistične kulture
Ta smoter bo občina lahko dosegla po svojem organu — svetu za kulturo in prosveto. Ta bi naj vsaj enkrat na leto organiziral s predstavniki vseh področij kulturnega življenja širše posvetovanje o kulturni problematiki v občini. Zaključki tega posvetovanja mu bodo omogočili pravilno orientacijo pri usmerjanju kulturnopro-svetnih dejavnosti na občinskem območju. Tako bo tudi lahko smotrno sestavljal perspektivne delovne načrte, jih predlagal občinski skupščini in poročal o kulturni problematiki v občini.
Delovno področje tega sveta bo dokaj široko in pestro. Zato bi ne bilo smotrno in tudi ne priporočljivo, da bi ga združevali s kakim drugim svetom. Res bi ne bilo prav, da bi člani tega sveta ne imeli posluha tudi za ostalo družbeno problematiko, vendar se bo-
do lahko bolje seznanili in spo-pilijeli s kulturno problematiko v občini, če bodo imeli za to dovolj priložnosti na vsakem delovnem sestanku. Iz dosedanje prakse pa nam je znano, da je bilo v tako združenih svetih eno področje dejavnosti vedno na slabšem, mačehovsko obravnavano.
Vzpodbujanje kulturnih potreb
Kakor na vseh ostalih, tako je tudi na kulturnem področju potrebno družbeno upravljanje. Sistem samoupravljanja v kulturi se bo uveljavil in razvijal v skladu s kulturnimi napori vsake občine. Pri buditvi kulturnih potreb bodo organi družbenega upravljanja u-sposabljali takšna propagandna sredstva, s katerimi bodo vplivali na motivacijo ljudi. Morda kulturna politika nima za svoj smoter samo zadovoljevanje že obstoječih kulturnih potreb, temveč jih mora buditi in razvijati in estetsko izoblikovati. Seveda je to delo težavno, zahtevno, povezano z neuspehi in gotovo tudi s potrebnimi sredstvi.
Sredstva so velikokrat edina in odločilna ovira za širši razmah kulturne dejavnosti v posameznih krajih ali pa vsaj za izboljšanje kvalitete.
Res, da je lep finančni uspeh primerna nagrada in vzpodbuda vsaki kulturni skupini. Vendar, če je ob finančnem uspehu dosežen tudi kul turno-umetniški- e-stetsko-etični, v splošnem tak kot si ga je zamislil umetnik — ustvarjalec, je njen uspeh šele popoln. Nekatere kulturne institucije, ki so nujen sestavni element kulturnega življenja vsake, tem bolj pa še naše družbe, se še lep čas ne bodo mogle same vzdrže-vati To so v prvi vrsti knjižnice, nad katerih dejavnostjo naših gledaliških hiš kako zainteresirana. Dalje je to posredniška dejavnost naših gledaliških hiš in drugih kulturnih institucij, ki s svojimi gostovanji zadovoljujejo kulturne potrebe našega delovnega človeka in velikega števila dijakov soboških srednjih šol. Za te dejavnosti pa bodo morale dajati svoj prispevek tudi gospodarske organizacije. Nepravilno bi bilo trditi, da pri njih ni posluha za kulturne potrebe njihovih delavcev, vendar pa sredstev, ki bi jih bile pripravljene odstopiti v te namene, dostikrat ne izkoristijo tako, kot bi bilo želeti. Sreča človeka le ni samo v materialnih in tehničnih dobrinah, ki jih omogo-
Takih kontrastov - ob starem novo - najdemo še več v Pomurju, čeprav sicer izginjajo
in mesto kulture v njem
ča delovnemu človeku njegov dohodek. Vsaj ne bi smela biti. Prekomerna zadovoljitev tehničnih potreb okupira človeka v taki meri, da postane njih žrtev. Nima več časa za samega sebe, za svojo duhovno rast in kulturni napredek, nima potrebe in ne zanimanja za družbemo-politično udejstvovanje. Pravo srečo prinašajo človeku šele duhovne — kulturne dobrine, katere dopolnjujejo ostale, lepi, prisrčni odnosi med ljudmi, smisel za lepo, plemenito, za duhovne vrednote in dobrine, ki jih poseduje lepa prireditev, lepa knjiga, razstava, pesem. Za to srečo delovnega človeka pa lahko
prispeva svoja sredstva tudi delovna organizacija, da mu omogoča obisk teh prireditev. Zato bi naj delovne organizacije prispevale po svojih možnostih in uvidevnosti del svojih finačnih sredstev v sklad pri občini. 
Predlog za namenski sklad
Zopet nov sklad, ko jih je že toliko šolski, investicijski, rezervni, komunalni, štipendijski, pa tudi cestni, gozdni, za otroško var-
stvo in mogoče še kateri. Verjetno se bo kdo spotaknil ravno ob ta sklad, ker je že drugih dovolj. Vendar je zavest sodobnega človeka že na taki stopnji, da mu kultura ni manj važna kot ceste, gozdovi in drugo. Res bi ne bilo smotrno ustanavljati sklad za kulturo, če bi se vanj stekala le sredstva iz občinskega proračuna. Saj je bilo do sedaj pri občini za potrebe kulture dovolj razumevanja. Če pa bi naj pričele tudi delovne organizacije dajati svoje prispevke za potrebe kulture, bo tudi ta sklad opravičil svoj obstoj. Občina bi naj odvajala vanj določen odstotek svojih dohodkov. Z rastjo materialnih dohodkv ob-občdne bo ustrezno rastel tudi delež, namenjen za kulturo. V upravnem odboru sklada bi naj bili v večini kulturni delavci, da bo odbor lahko vodil načrtno politiko pri uporabljanju sredstev. Vsekakor pa bodo morali v njem sodelovati tudi člani občinske skupščine in predstavniki kolektivov, ki bodo dajali v sklad prispevke.
Amatersko kulturno-prosvetno dejavnost v prosvetnih društvih, samostojnih klubih in knjižnicah naj vodi in usmerja občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Ta bi naj dajal pobude za poživitev dela posameznih društvenih sekcij in ustanavljanje novih, omogočal načrtno vzgojo strokovnih vodij teh sekcij, organiziral revije posameznih društvenih dejavnosti in po svojih strokovnih komisijah posredoval vso potrebno pomoč kulturnim delavcem.
To je le nekaj misli k osnutku občinskega statuta. Potrebno je, da o problemih kulture v statutu z živim zanimanjem razpravljajo o dejavnosti pa naj dajejo k statutu vsi državljani, nosilci kulturnih konkretne predloge. Le ob tako širokem sodelovanju ne bo treba pozneje ugotavljati, da je bilo o problemih kulture najmanj razprav in smotrnih predlogov.
vm
TUDI V MURSKI SOBOTI:
VEČ MARKSISTIČNIH KROŽKOV
Ker na nekaterih srednjih šolah v Sloveniji niso imeli marksističnih krožkov, na nekaterih pa program krožka ni bil tako sestavljen, da bi bil primeren za sodobno šolsko mladino, je CK ZMS pred časom organiziral republiški seminar za voditelje marksističnih krožkov. Tega seminarja so se udeležili tudi nekateri dijaki s soboških srednjih šol.
Doslej je v soboški občini deloval marksistični krožek le na gimnazija. Na pobudo CK ZMS in ObK ZMS pa bodo v kratkem u-
stanovili marksistične krožke tudi na drugih soboških srednjih šolah in morda celo v nekaterih gospodarskih organizacijah.
Namen marksističnih krožkov ni samo, da bi se na njih mladina seznanjala in poglabljala v teorijo marksizma, ampak tudi v tem, da vse aktualne politične, družbene umetnostne in druge probleme obravnava in si jih razlaga v luči marksizma.
Marksistični krožek ne sme šteti več kot dvajset članov, sicer se lahko zgodi, da postane skupina poslušalcev različnih predavani, ki jih dijaki sami pripravijo. Uspešen je krožek, za katerega se na primer eden pripravi iz določene teme in govori največ deset minut, ostali člani, ki morajo prav tako preštudirati določeno temo, pa ga potem v diskusiji dopolnjujejo. Delo krožka mora nadzirati mentor, ki bi ga po pravilu moral imeti vsak marksistični krožek. Ta je lahko eden izmed profesorjev, ki poučujejo družbene vede ali pa kak družb eno-političen delavec (član ObK ZKS itd.).
Ena glavnih nalog marksističnega krožka je oblikovanje materialističnega svetovnega nazora svojih članov.
-PP-
Klub likovnikov Pomurja?
MED LJUBITELJI LIKOVNE UMETNOSTI V SOBOTI JE VZNIKNILA MISEL, DA BI USTANOVILI KLUB POMURSKIH LIKOVNIKOV, PROFESIONALCEV IN AMATERJEV, KI BODISI Z BARVO, V KAMNU, LESU ALI GLINI OBLIKUJEJO PODOBE SVET IN ŽIVLJENJA.
Doslej so že imeli diva sestanka, izvolili iniciativni odbor in se pomenlili o smislu in delu takega kluba.
Bodoči klub bi povezal vse ljubitelje likovne umetnosti v Pomurju, umetnike, ljudske umetnike—naivce in druge. Klub bi delal pod okriljem DPD Svoboda soboške občine. Za člane-amaterje bi prirejal predavanja, seminarje, vaje, Strokovne debate in občasne razstave umetniških del in del
naivcev. Razstave bi spremljala predavanja o posameznih zvrsteh umetnosti, o njihovem razvoju in smereh. Klub bi počasi lahko prevzel vodilno vlogo pri umetniško-estetiki vzgoji pomurskih delovnih ljudi; vsa ljudje, ki imajo veselje do umetniškega oblikovanja, pa bi talko dobili organizacijo in prostore, kjer bi delali, se izobraiževali in strokovno izpopolnjevali. Člani kluba bi lahko tudi pod strokovnim vodstvom soboškega muzeja zbira-
li etnograf so blago, ki je ponekod se ohranjeno, a danes s tako naglico izgnija.
Drugemu sestanku je prisostvoval predstavnih soboškega občinskega sveta za kulturo in prosveto, ki je pozdravil iniciativ« soboških ljubiteljev likovne umetnosti in jim obljubil pomoč.
Na tem sestanku so člani odbora že imeli precej dolg seznam naivcev s podeželja. Naslednji sestanek bodo meti prihodnji petek.
Seminar v Radencih
V četrtek in petek bo v Radencih seminar za predstavnike in sekretarje KO SZDL radgonske občine.
Na seminarju bodo obravnavali vlogo in metode dela KO SZDL v duhu novega o-snutka ustave in statuta LO, govorili bodo o oblikah dela s članstvom, o delu in vlogi
sekcij, javnih tribun, klubov, raznih društev in organizacij, posebej pa še o nalogah Socialistične zveze ob izvedbi volitev.
Program seminarja predvideva tudi razpravo o vlogi SZDL pri reševanju gospodarskih problemov v komuni, o neposrednih nalogah na področju kmetijstva v občini in o nalogah SZDL na negospodarskih področjih.
Organizator seminarja je ObOSZDL Radgona. -rj-
SKUPŠČINA ŠOLSKE SKUPNOSTI NA SOBOŠKI GIMNAZIJI
Poudarek na razrednih skupnostih
V PONEDELJEK JE IMELA SOLSKA SKUPNOST NA GIMNAZIJI SKUPŠČINO, KATERE SO SE POLEG NEKATERIH PROFESORJEV UDELEŽILI SKORAJ VSI DIJAKI ZAVODA.
Iz poročila predsednika je razvidno, da sta šolska skupnost in njeno vodstvo bila precej delavna. Glavna naloga šolske skupnosti namreč je, skrbeti za čimboljši učni uspeh in razvijati boljše odnose med dijaki in profesorji, ker lahko le ob sodelovanju obeh dosežemo lepe uspehe. Tako so dijaki za izboljšanje učnega uspeha organizirali razne krožke, kjer so boljši dijaki pomagali slabšim.
Prav tako je šolska skupnost priredila več predavanj z različnimi temami in ekskurzije, katerih namen je bil, da bi se dijaki seznanili s stvarmi, o katerih morda pri pouku niso govorili in bi si tako lahko tudi poglobili znanje. Prav tako je šolska skupnost
pripravila skupne proslave ob vseh večjih praznikih, organizirala novoletno in pustno zabavo. Pred kratkim je organizirala uspel seminar za vodje dijaških organizacij na šoli, katerega se je udeležilo čez 25 dijakov. V najkrajšem času bo še organizirala seminar za razredne higieničarje in gospodarje. Potrudila se bo tudi, da bo igrišče dograjeno pravočasno.
V diskusiji, ki je sledila poročilom razrednih predsednikov, so dijaki precej razpravljali o mladinski sobi, v kateri zadnje čase prirejajo tudi razne razstave (doslej kar tri po številu), imajo sestanke, krožke in razne vaje. V sobi se dijaki zbirajo ob prostem
OZKOTRAČNI KINO RATKOVCIH
Krajevna organizacija Socieilistične zveze v Ratkovcih ima ozkotračni kinoprojektor, ki so ga doslej že uporabljali s pridom za predvajanje poučnih. pa tudi celovečernih igranih filmov.
V kratkem bodo pričeli s "filmsko sezono", kajti za predvajanje filmov so pokazali
prebivalci Ratkovec in okoliških krajev precejšnje zanimanje. Po vsej verjetnosti bodo projektor montirali v Ratkov-cih, morda tudi v Kančevcih, predvajali pa bodo celovečerne filme, ki jih bodo dobili iz Ljubljane in Zagreba.
Preteklo leto so h gasilskemu domu v Ratkovcih prizidali poslopje, v katerem je sedaj urejen sodoben trgovski lokal. Poslopje so Ratkovčani pravili pod streho sami, s prostovoljk m delom in sredstvi, ki os jih zbrali s (krajevnim samoprispevkom.
RAZSTAVA V OKVIRU KLUBA OZN NA GIMNAZIJI
O Bližnjem Vzhodu in Sovjetski zvezi
dijakom precej neznane in bi se naji tako pobliže seznanili z njimi.
Tako je o Sovjetski zvezi razstavljenih mnogo slik, ki prikazujejo napredek te prve socialistične dežele. Tako je orisan napredek v industriji, gospodarstvu sploh športu itd. Razstavljene so tudi reprodukcije del nekaterih ruskih najboljših slikarjev itd. Prikazan
je njihov velik napredek v znanosti. Razstavljenih je še precej ruskih revij, ki prikazujejo vzpon rusjkega filma, baleta, folklore itd. Tudi za filateliste je nekaj.
Razstava govori tudi o napredku dežel Bližnjega Vzhoda, ki se postopno dvigajo iz zaostalosti. Tudi o OZN sami je razstavljenih nekaj fotografij.
Dijak. ki so včlanjeni v klub OZN na gimnaziji, so priredili razstavo o deželah Bližnjega Vzhoda in o Sovjetski zvezi. Za te dežele so se odločili predvsem zato, ker so Razstava, ki je bila v mladinski sobi, je lepo uspela, kar si dijaki lahko štejejo v čast. saj so zabeležili precejšen obisk.
-mv-
TURNlSCE — Iznajdljivost ali — iz stare šole nova telovadnica. Izbili so nekaj sten in uredili prostor, ki jim služi za telovadbo. Ustanovili so društvo Partizan, v okviru katerega že delujejo namiznoteniška, nogmetna in šahovska sekcija. Poživeli bodo še. nekatere dejavnosti in tako popestrili športno življenje v krajni
Pomurski vestnik, 21. marca
3
Folklorna skupina mladih v soboški Tovarni mleč. prahu
času, berejo razne revije, časopise in igrajo šah. Tako je sedaj soba res mladinska z razvitim klubskim življenjem in resnično služi svojemu namenu.
Sekcije DPD Svoboda "Ivan Kaučič" v Ljutomeru
SREDI NAJVEČJEGA DELA
Delavsko prosvetno društvo Svoboda »Ivan Kaučič« v Ljutomeru s svojimi sedmimi sekcijami skrbi za kulturno življenje in rast delovnih ljudi mesta in okolice, za njegovo humanistično-estetsko vzgojo in razvedrilo. Delo najbolj prizadevnih sekcij društva se to sezono odvija v znamenju Osterčeve proslave v Veržeju in več bližnjih jubilejev nekaterih sekcij.
DRAMSKA SEKCIJA ima v Ljutomeru permanentno ugodne pogoje in možnosti za delo, precejšnje število delovnih ljudi, ki to
zvrst kulturne dejavnosti s hvaležnostjo sprejemajo, in že vrsto večjih uspehov. Sekcija razpolaga za dramske stvaritve tudi s potrebnim, razmeroma dobrim in rutiniranim kadrom in z bogatim zaledjem mlajših privržencev gledališke umetnosti, ki jih vzgaja recitacijska skupina. Te letos že uspešno vključujejo v svoje delo in tako pomlajujejo vrste starejših igralcev.
Sekcija bo v letošnji sezoni pripravila za oder dve dramski deli z odraslimi člani in eno z mladino. Prvo premiero so že imeli v februarju in sicer z dramo Mirka Zupančiča "Hiša na robu mesta«. Z igro so doslej že uspešno nastopili dvakrat na domačem odru in dvakrat v Sobota. V načrtu imajo še nekaj gostovanj po Pomurju in nastop s to igro na okrajni dramski reviji v Slovenj Gradcu. Vaje za to igro in nekaj najboljših prizorov je posnela in pred dnevi oddajala tudi ljubljanska TV. Starejši člani sekcije sedaj oblikujejo odrsko podobo druge igre, Baukartove veselo igre v prleškem govoru »Či zoveš hujdiča«.
GLASBENA dejavnost v Ljutomeru ima prav tako že bogato tradicijo, je najbolj množična in zelo priljubljena med številnimi odjemalci kulturnih stvaritev. Zborovsko petje si pridobiva čedalje
več hvaležnih poslušalcev in tudi aktivnih pevcev iz delavskih vrst.
MOŠKI PEVSKI ZBOR bo letos proslavil 10-letnico svojega delovanja s samostojnim koncertom, sodeloval bo na okrajni reviji pevskih zborov v Radgoni in na proslavi ob odkritju spomenika Slavku Ostercu v Veržeju. Zbor bo z naštudiranim programom gostoval po večjih krajih občine in po možnosti tudi izven nje.
ZENSKI PEVSKI ZBOR pripravlja samostojni koncert, sodeluje na pomembnejših občinskih proslavah in se bo prav tako udeležil revije pevskih zborov v Radgoni.
OBA ZBORA si to sezono posebno prizadevata, da bi čimbolj utrdila in popularizirala zborovsko petje v občini in tako čim-slavneje proslavila 70-letnico ustanovitve prvega slovenskega pev-
vedbi okrajne revije godb na pihala, ki bo letos oktobra v Ljutomeru.
GLASBENA SEKCIJA društva skrbi tudi za hitrejši razvoj glasbenega življenja na obeh ljutomerskih osnovnih šolah. Da bi to nalogo čim uspešneje izpolnjevali, je sekcija tesno povezana s kadri, ki na šolah skrbijo za glasbo, jih usmerja in jim nudi svojo strokovno pomoč. Sekciji veliko pomaga pri njenem delu in pri tej nalogi ljutomerska glasbena šola.
Delavne so v tej sezoni tudi ostale sekcije društva, kot na primer SEKCIJA ZA HUMANISTIČNO ESTETSKO VZGOJO, FILMSKA SEKCIJA IN SEKCIJA ZA LIKOVNO VZGOJO.
Z namenom, da bi čimprej u-trdili notranje samostojno upravljanje v posameznih sekcijah, je
log društva same sestavile svoje konkretne delovne plane.
DRUŠTVO nenehno stremi po čimtesnejši povezavi in sodelovanju z delovnimi organizacijami, drugimi društvi in organizacijami in si skupno z njimi prizadeva, da se kulturno-prosvetna dejavnost razvija čimbolj skladno z drugimi področji življenja, dela in potreb občanov in da ta dejavnost vsakodnevno prispeva k oblikovanju miselnosti delovnega človeka kot proizvajalca in upravljalca.
Društvo lesno sodeluje tudi z domačo LU, ki mu nudi sredstva in daje na razpolago klubske prostore, društvo pa daje vsem prireditvam svojih sekcij in tudi manifestacijam LU pravilno idejno vsebino.
DOM KULTURE
V LJUTOMERU
POTREBEN POPRAVILA
Občinski svet Svobod v Ljutomeru, katerega naloga je tudi da skrbi za vzdrževanje objektov, ki služijo kulturno-prosvetni dejavnosti, je v svoj letošnji delovni program sprejel tudi popravilo Doma kulture.
Stavbo so namreč v zadnjih letih močno poškodovale vode Globetke, ki teče tik ob zidu in bi za njeno popravilo in obnovo potrebovali najmanj pet milijonov dinarjev. Letos bi prav tako bilo potrebno obnoviti in preurediti dom TVD Partizan, za kar :pa je potrebno veliko več sredlstev. Obeh domov letos ne bodo mogli popraviti. Občinski svet Svobod postavlja popravilo Doma kulture na prvo mesto, kajti skozi njega gre vsako leto nad 80 tisoč ljudi; potemtakem je to prostor, ki igra veliko vlogo pri kultumo-prosvetnem izobraževanju ljudi mesta in o-kolice in ne smemo odlašati s popravilom, kajti poslopje naglo propada.
Do Osterčeve proslave bodo v Veržeju uredili zadružni dom in ga poimenovali po Slavku Ostercu.
Galerija in Murska Sobota
Ob razpravljanju o novi Ustavi in statut.h v zvezi s kulturno dejavnostjo v komunah, so naloge, ki jih naša družba nalaga kulturi čedalje pomembnejše in obsežnejše. Številne komune so že pokazale potrebo po smotrni kulturni politiki in kulturni dejavnosti. V Murski Soboti, kulturnem središču Pomurja, je postalo vprašanje galerije oz. razstavnega paviljona, ki je živo že celo desetletje, tokrat posebno aktualno.
Pomurje spada, po svojem zemljepisnem položaju v panonsko območje, ki v celoti kaže eruptivne potrebe po estetsko oblikovnem izživljanju in veliko likovno kulturo. Živa ljudska umetnost, sveža in samonikla, se je manifestirala v ljudskem življenju predvsem v krasilni obliki in je v sedanjosti celo prerasla svoj ama-tersko-naivni okvir in se po Hr-vatskem in Srbiji organizirala v samostojne slikarske šole, ki so dale svojstven pečat sodobni jugoslovanski likovni umetnosti in prispevale pomemben delež k a-firmaciji naše umetnosti v svetu.
V	Pomurju se je živa ljudska sla po oblikovanju izrazila v kra-solni obliki na vseh področjih ljudske obrti — v keramiki, pletar-stvu, stavbarstvu in vezenju. Dejstvo pa je, da je potrebno to ljudsko dejavnost negovati in izpopolnjevati. Razstavni paviljon bi s pravilno programsko orientacijo in prizadevanjem za estesko vzgojo ljudi lahko odigral pomembno vlogo.
Pomurje pa je že v najzgodnejših dobah prestopilo mejo a-matersko naivnega ustvarjanja in dalo slovenski likovni umetnosti pomembne osebnosti. Že v srednjem veku je imel svojo delavnico stavbar in slikar Janez Aqulla iz Radgone. Delo te delavnice, ki so se ohranila v Martjancih, Turnišču in Velemery na Madžarskem, so po svoji zgodovinski vrednosti in slogovnih značilnostih pomembna ne samo v našem, temveč tudi v evropskem merilu. V kasnejši dobi je dalo Pomurje več zanimivih likovnih umetnikov, venjlar so se njihova dragocena dela porazgubila ali pa jih hranimo bore malo. Omenil bi samo tragično usodo Kosarjevih slik. Vrečičeve slike, ki jih hrani Pokrajinski muzej v silno slabem stanju, in ki so nujno potrebne restavracije, so shranjene po šolah, ker muzej nima ustreznih prostorov. Dela Trstenjaka, Pandurja, Jakoba, Horvata in drugih so raztresena po vsej Sloveniji.
Praktični zaključki vsega tega naštevanja so odvisni od moralnega spoznanja in kulturne zrelosti nas vseh.
"Razvalina življenja"
V	MARTJANCIH
Dramska skupina mladinskega aktiva v Martjancih že lep čas, razen nekaj krajših nastopov na nekaterih proslavah, ni pripravila nič kulturnega razvedrila vaščanom.
Pred časom pa so se člani skupine zdramili in pripravili za oder Finžgarjevo dramo Razvalina življenja. Zadnje dni v februarju so se z igro predstavili domačemu občinstvu in potem še gostovali v Sebeborcih. V načrtu imajo še nekaj gostovanj po drugih krajih.
Vsekakor je gradnja razstavnega paviljona povezana s precejšnjimi finančnimi izdatki in je potrebno dobro premisliti, ali je mogoče najti drugo ustrezno rešitev. Pokrajinski muzej za Pomurje je dobil letos več prostorov v soboškem gradu. Razstavni prostor pa ima glede na svetlobo, velikost, manipulativni prostor, razmeščanje in prenašanje razstavnega materiala svoje specifične zahteve.
Grad s svojimi ozkimi hodniki, majhnimi vrati in slabo osvetljenimi prostori tem zahtevam nikakor ne ustreza. Adaptacija teh prostorov za razstavljanje pa bi bila prekršek zoper zgodovinsko vrednost gradu in bi bila povezana z dokajšnjo mero neodgovorne predrznosti. Razstavljanje v sejni in podobnih dvoranah, ki služijo v prvi vrsti svojim programskim namenom, pa bi pomenilo le improvizacijo brez perspektive, ki je že tako škodljiv pojav v naši kulturni dejavnosti.
Če ima Slovenija razen v svojih kulturnih središčih razstavne prostore in razvito likovno estetsko dejavnost še v Novem mestu,
Kostanjevici, Piranu, Portorožu, Kopru, Gorici, Celju, Kranju in Slovenjem Gradcu, sodim, da je za tovrstno dejavnost in samostojen razstavni paviljon opravičena tudi M. Sobota kot kulturno središče severovzhodne Slovenije.
F. Mesarič
skega zbora v Ljutomeru, ki bo v juniju prihodnjega leta.
GODBA NA PIHALA se prav-tako pripravlja na samostojni koncert, sodeluje na občinskih proslavah, nastopila bo na proslavi v Veržeju, a kot gostitelj bo sodelovala pri organizaciji in iz-
društvo preneslo večino pristojnosti s področja dela upravnega odbora društva na vodstva posameznih sekcij, upravnemu odboru pa je zaupana skrb za koordinacijo dela sekcij in za materialna vprašanja. Zato so si posamezne sekcije na osnovi programskih na-
Priprave na Osterčevo proslavo
V LJUTOMERSKI OBČINI SE ŽE PRIPRAVLJAJO NA PROSLAVO OB ODKRITJU SPOMENIKA GLASBENEMU PEDAGOGU IN SKLADATELJU SLAVKU OSTERCU V VERŽEJU. V POVEZAVI Z OBČINSKIM SVETOM ZA KULTURO IN PROSVETO SO SE OBČINSKI SVET SVOBOD IN POSAMEZNA DRUŠTVA S SVOJIMI SEKCIJAMI ŽE LOTILI ORGANIZACIJSKIH IN PROGRAMSKIH PRIPRAV ZA PROSLAVO, KI JO BODO ZDRUŽILI S PROSLAVAMI OBČINSKEGA PRAZNIKA IN DNEVA MLADOSTI.
Program prireditev v okviru tega osrednjega kulturnega praznika v tem letu ne samo ljutomerske občine, am-
pak celotnega Pomurja, je zelo bogat in obširen. V Veržeju bo najprej 25. maja v zadružnem domu otvoritev spomin-
ske sobe z razstavo Osterčevih del. Tega dne bo kulturna prireditev, program katere bo presek Osterčevega ustvarjanja. Na prireditvi bosta pela Zlata Gašperšič-Ognjanovič in Dragiša Ognjanovič, Sivšc — Ostercev učenec — pa ju bo spremljal na klavirju. Tega večera se bo balet ljubljanske opere predstavil z II. deja-njem Osterčevih "Iluziji". Komorni pevski zbor, ki ga sestavljajo Osteročevi ljubljanski učenci, bo prav tako nastopil na tej prireditvi. Tega dne zvečer bo ta zbor nastopil še v Radencih, učiteljski pevski zbor »Slavko Osterc« iz Maribora v Lendiavi, soboška glasbena šola pa v Ormožu.
Naslednjega dne, 26. maja bo v Veržeju centralna proslava. Skladatelju Slavku Ostercu bodo tega dne odkrili spomenik pred njegovo rojstno hišo, nastopili pa bodo že o-
menjena pevska zbora, združeni pionirski pevski zbori ljutomerske občine ob spremljavi ljutomerske godbe in samostojno soboška, radgonska, ormoška in ljutomerska godba.
Slavnostnega popoldne bodo ljudsko veselje popestrili in dvignili nad nivo vsakdanje zabave z nastopom Prleške Micke, beltinske folklorne skupine, tamburašev iz Vučje vasi in drugim.
To bo resnično kulturni teden ljutomerske občine, manifestacija in praznik glasbene kulture Pomurja in dostojna oddolžitev pomurskega ljudstva svojemu velikemu sinu.
Ker bodo v ta teden vključili tudi praznik občine, bodo v Ljutomeru odprli razstavo likovnih .umetnikov, izvedli telovadno akademijo in praznik občine zaključili 3. junija s spomladanskimi konjskimi dirkami.
V BOGOJINI — VAŠKI DOM
Nedavno je prosvetno društvo v Bogojini imelo redni letni občni zbor. Na zboru so valiko razpravljali o neaktivnosti nekaterih sekcij društva, kot sta na primer dramska in tamburaška sekcija.
Ugotovili so, da sta tega kriva voditelja teh dveh sekcij. Dramska sekcija se je pozimi vendarle vzdramila, ko je dobila novega vodjo. Temu gre zahvala, da je skupina začela z delom in je doslej že pripravila eno delo za oder. Zelo delaven pa je mešani pevski zbor. ki redno nastopa na
raznih kulturnih prireditvah in slavnostih v domačem kraju in okolici.
Člani društva so veliko govorili tudi o gradnji nove kulturne dvorane. Nov dom, ki ga bodo gradili, naj ne bi bil samo dom kulture, ampak vaški dom, v katerem bodo našle prostor vse vaške množične organizacije. Ta sklep so vsi prisotni z veseljem sprejeli, posebno mladi, katerim se bo tako izpolnila stara želja, imeti svoje prostore. Vaščani so pristali na to, da bodo vsi prispevali h gradnji, kolikor in kakor bo kateri zmogel: nekateri s prevozi gradbenega materiala, nekateri z delavnimi rokami.
Vaščani so se na gradnjo doma že začeli pripravljati; kmalu bodo začeli rušiti staro šolo, ki je že dotrajala. Na njenem mestu pa bo stal novi vaški dom.
-ca-
Kulturna plima v Martjancih
Kulturno prosvetno društvo v Martjancih se v preteklem letu ni nič kaj posebno izkazalo; trdili bi lahko nasprotno, da je prevladovalo na tem področju precejšnje mrtvilo, predvsem zaradi pogostih menjav prosvetnega kadra, ki je vodil to dejavnost.
Toda letos je stanje precej drugačne. Takoj po občnem zboru, na katerem so si sestavili podroben delovni program, so pričeli s pripravami za delo v dramskih sekcijah: v mladinski in sekciji starejših članov društva.
Kako so prijeli za delo, nam pove že to, da jim je dosedaj uspelo pripraviti za uprizoritev kar dve deli, s katerima so že gostovali v nekaterih krajih, predvidevajo pa še gostovanja v Krogu, Brezovcih.
Črnelavcih in Moravcih. Poleg tega prireja društvo ob večjih praznikih tudi proslave.
V načrtu za letošnje leto imajo tuidli ureditev odra za prireditve in dvorano, v kateri bodo namestili še nekaj potrebščin, predvsem za športno dejavnost. Sredstva za ta dela si je društvo ustvarilo pretežno samo, nekaj pa bodo prispevali tudi vaščani s krajevnim samoprispevkom.
V Tešanovcih mladinska prireditev
»Spoznaval svet in domovino«
V nedeljo je bila v Tešanovcih v nabito polni dvorani mladinska prireditev »Spoznavaj svet in domovino — Pokaži, kaj znaš!«. Prireditev je organiziral krajevni komite ZMS v Martjancih. To je prva tovrstna prireditev, ki jo je v tem kraju organizirala mladina in tudi v celoti dobro izvedla. Množičen obisk predstave je vsekakor dokaz, da so take in podobne prireditve danes na podeželju zelo zaželene.
Prireditev so razdelili na dva dela. V prvem delu so mladi pokazali, kaj jih zanima in tudi že del svoje razgledanosti in poznavanja preteklosti in sedanjosti domačih in tujih krajev, življenja in dela domačih in drugih ljudi. O tem pričajo zelo različne teme nastopajočih, kot na primer: svetovno prvenstvo v nogometu v
Čilu, gradnja osnovne šole v Bogojini, novejša zgodovina Tešano-vec, pa zopet nogomet, a topot prvenstvo v Jugoslaviji — I. in II. zvezna liga. S tem je bil zaključen prvi del prireditve. Sledil je drugi del "Pokaži kaj znaš!«.
V	tem delu so nastopili pevci in godbeniki: pevki Marta Kuhar in Marta Nemeš, obe dijakinji soboške gimnazije, trio iz bogojin-ske osnovne šole in instrumentalni kvartet iz Tešanovec.
Prireditev so zaključili z drugim delom "Spoznavajmo svet in domovino«. Zdaj so se zvrstile naslednje teme: Lončarstvo v Filovcih. Ivan Cankar in zopet svetovno nogometno prvenstvo v Čilu.
V	drugo in obenem zadnjo težavnostno stopnjo, ki bo 31. marca v Martjancih, se niso uvrstili kar trije nastopajoči s svojimi temami. medtem ko so pevci in godbeniki uspeli in bodo vsi nastopili v drugi stopnji.
Prireditelji so poskrbeli tudi za gledalce in sicer s tem. da so izžrebali dve vstopnici in dobitnika nagradili. Da pa ta ne bi prišla
preveč poceni do daril, sta morala prestati še eno zabavno preizkušnjo: morala sta streljati enajstmetrovke. Na razpolago je imel vsak po pet strelov, a pogodila sta komaj vsak po dvakrat. A to ni vplivalo na darilo. Darili sta prispevali KZ »Zeleno polje« in Zdravstvena postaja v Martjancih.
Med posameznimi točkami so gledalce zabavali še »Gimnazijski fantje« iz Sobote.
"Krčmarica Mirandolina" na Razkrižin
Mladinsko kulturno-umet niško društvo na Razkrižju je v okviru praznovanja 8. marca uprizorilo Goldonijevo veseloigro »Krčmarica Mirandolina«.
Ker v vasi nimajo za to primerne dvorane, so morali nastopiti v učilnici domače šole. Vaščani so razred napolnili do poslednjega mesta in bili nad igro tako navdušeni, da so jo morali mladi igralci naslednji dan ponoviti.
Oblikovanje odrske podobe Krčmarice Mirandoline« je bilo v spretnih rokah Stanke Vizaviškove, kostume pa so si sposodili pri kultumo-prosvet-nem servisu DPD Svoboda v Mariboru.
Prizor s plesnega tečaja v Rakičanu
Pomurski vestnik, 21. marca
4
Tako je »jemalo« sneg na soboških ulicah
Ljutomerčani s »Hišo na robu mesta« na soboškem odru
NA SL KI: Mlad. igralci
V MARIJANSKEM OKOLIŠU : MLADI ODHAJAJO, STARI OSTAJAJO
Perspektive, vredne upoštevanja
V MARIJANSKEM OKOLIŠU JE ZELO MOČNA USMERITEV KMEČKE MLADINE V ŠOLE IN NA DELOVNA MESTA V INDUSTRIJI
Tal«) ugotavljajo v Moravcih, da je pri razmeroma visokem številu hišnih številk samo kakih deset gospodarstev s perspektivo za nadaljnje zasebno kmetovanje, kajti pri ostalih družinah kmečkega naraščaja, ki bi se lokaliziral v
TURNIŠČE: CESTE, CESTE
Zaradi izredno mehkih tal imajo v Turnišču velike težave s cestami, ki so posebno spomladi ali pa ob močnejšem deževju v nemogočem stanju. Prav zaradi tega si krajevna skupnost, v 'katero so vključe-
kmetijstvu, praktično ni. Računajo celo, da je v ožjem okolišu kmetijske zadruge okrog dve tretjini mladih vaščanov že zapustilo tradicionalno vaško idilo: ali se šolajo ali pa so se zaposlili kot vajenci in delavci v delovnih organizacijah. Razveseljivo je sicer, da jih je okrog 15 na Kmetijski šoli v Rakičanu, od koder se bodo čez par let vrnili nazaj v kmetijstvo kot strokovnjaki.
Kmetije tako ostajajo brez zadostne delovne sile in zakonitih dedičev. Zato je tudi realno pričakovanje, da bo ponudba zemljišč v odkup ali zakup zadrugi ali kakšni dru-
gi kmetijski organizaciji še naraščala. Tako že sedaj govorijo o možnosti za odkup kakih tisoč hektarov zemljišč v prihodhosti
Kmetijska zadruga Zeleno polje v Martjancih je lani odkupila od kmetovalcev okrog 100 ha zemljišč, sedaj pa se pripravljajo na odkup nadaljnjih 50 ha. Tako bo zadruga predvidoma že letos imela okrog 200 ha zemlje, na kateri bo lahko organizirala lastno pridelovanje.
Sodoben pridelovalni proces pa jo nemogoč na raztresenih parcelah, zato so se lotili arondacije odkupljenih zemljišč. V trikotu Martjanci — Moravci — Sebeborci bodo (pridobili pet večjih kompleksov z največjim radiusom 3 km. Arondacija izvajajo sporazumno s prizadetimi kmetovalci, pri čemer bi se morali v zadrugi bolj omejiti pred kompromisi v škodo splošnih družbenih koristi in same zadruge.
V zadrugi so se dobro pripravili ua spomladansko setev. Na zalogi imajo okrog 850 ton umetnih gnojil. Prizadevajo si, da bi si z
izgradnja hlevov za 400 glav goVeje živine ustvarili solidno gospodarsko dvorišče, ki ga potrebujejo tudi zaradi pridobivanja hlevskega gnoja. V Krncih-Andrejcih in Vučji gomili bi radi uredili po 50-hektarske plantažne sadovnjake, za katere so osnovni elaborati že pripravljeni in na katere navezujejo tudi odkup zemljišč v teh krajih. Sredstva za izgradnjo no investicijsko izgradijo imajo na voljo, saj so v zadrugi ustvarili lani okrog 36 milijonov dinarjev za sklade.
Lani so pridelali okrog 120 ton semenskih trav. Na 10 ha zemljišč opravljajo za Kmetijski inštitut v Ljubljani poskus prvega razmnoževanja trave Elita. S pridelovanjem semenskih trav nameravajo nadaljevati tudi letos, čeprav v manjšem obsegu, bodo pa 100-od-stotno povečali pridelovanje raznih povrtnin: kumare, paprike, egiptovske cikle, zelja, čebule, korenja itd. Povrtnine bodo pridelo-.vali v kooperaciji s kmetovalci na skupno 10 ha. Za prodajo travnatih semen in zelenjave že imajo sklenjene ustrezne pogodbe s trgovskimi in predelovalnimi podjetji v Sloveniji in na Hrvaškem.
OBČINSKA KONFERENCA RDEČEGA KRIŽA V LENDAVI
KORISTNI NAPOTKI
15. marca se je zbralo v Lendavi okoli 40 delegatov osnovnih organizacij RK na letni konferenci občinskega odbora RK. Navzoča je bila tudi zastopnica okrajnega odbora RK Romana Vrhovnik in zastopnica Glavnega odbora RK tovarišica Znider-
"Blatni" motiv iz Turnišča
ne tri vasi, prizadeva čimbolj omiliti te nevšečnosti.
Lani so vaščani izvedli večje število prostovoljnih akcij za ureditev svoje vasi; z njimi so prihranili okoli 450 tisoč dinarjev. Od teh sredstev so s prevozi gramoza prihranili okoli 320 tisoč dinarjev, o-stalo pa so ustvarili vaščani s •prostovoljnim delom.
Letos imajo v načrtu še ureditev šolske okolice, novega bloka in kanalizacije vasi. Izkopali pa bodo tudi kanale med njivami.
šičeva iz Ljubljane.
Po uvodnih besedah predsednika občinskega odbora RK dr. Bedra jaka je poročala o delu odbora in celotne občinske organizacije tajnica Amalija Casar. Posebno zanimivo je bilo poročilo o delu v posameznih sekcijah. Poročilu je sledila zelo plodna diskusija ki je izoblikovala več sklepov.
Osnovni problem so male asanacije. Ljudi je treba na to pripraviti z zdravstvenimi predavanji. Ta predavanja bi naj vplivala tudi na redke malomarneže in brezvestneže, ki puščajo teči gnojnico z dvorišča na ulico.
V	novozgrajenih hišah na vaseh je potrebno izvršiti kontrolo, če so v gradbenih načrtih predvidene sanitarije (kopalnice, stranišča) res zgrajena in se uporabljajo za predvidene namene. Dogaja se namreč, da za sanitarije določene prostore uporabljajo v druge namene.
Kri je dragocena tekočina za reševanje življenj. Zato je potrebno povečati število krvodajalcev, dobro organizirati prevoze v odvzemne centre in poskrbeti, da bodo imeli vsi zdravstveni delavci do njih pravilen odnos.
Ker je mnogokrat potrebno zaradi prenapolnjenih bolnišnic negovati lažje bolnike tudi doma, bo občinski odbor organiziral čimveč tečajev za nego bolnika in prvo pomoč.
V	lendavski občini je še precej trahoma in tuberkuloze. Zato bodo poglobili borbo za zatiranje teh
dveh bolezni in to predvsem s prosvetljevanjem posameznikov, ki še ne ravnajo po nasvetih ob pregledih.
Vaške organizacije RK naj tesno sodelujejo s šolskimi odbori in učiteljskimi zbori zaradi dobre organizacije PRKS in zaradi doslednega izvajanja osnovnih higienskih navad v šoli. Ravnotako naj živo sodelujejo pri organiziranju prebrane v mlečnih kuhinjah.
Važna je tudi borba proti alkoholizmu. Mladino je potrebno privaditi na brezalkoholne pijače. Zato je zaželeno, da imajo vsa gostinska podjetja na zalogi dovolj različnih brezalkoholnih pijač, v šolah pa se naj vsi otroci navadijo s sokovnikom izdelovati sadne sokove.
Občinski odbor RK pričakuje mnogo razumevanja pri izvajanju sprejetega delovnega programa od novooblikovanih krajevnih skupnosti, posebno na področju malih asanacij.
V glavnem: ceste in vaški domovi
Območje krajevnega urada Prosenjakovci zajema tri vaške skupnosti : Prosenjakovci, Selo-Fokovci in Ratkovci, ki vključujejo na svojem območju 13 vasi.
Vse tri skupnosti imajo že sestavljen finančni načrt za to leto; v njem je največ sredstev predvidenih za popravilo krajevnih poti, ureditev kanalov in izgradnjo ali ureditev vaških domov. Tako so za ceste v Prosenjakovcih in
Fokvcih namenili 200 tisoč, v Ratkovcih pa 206 tisoč dinarjev, za ureditev vaških domov na območju Prosenjakovce en milijon in dve sto tisoč dinarjev, v Ratkovcih 100 tisoč in Selu-Fokovcih 800 tisoč dinarjev.
Upajo, da bodo lahko s temi sredstvi vsaj za silo uredili vaške ceste, ki so izredno slabe, posebno spomladi in v jeseni.
Ker je letos mnoge kraje prizadela poplava, bo občinski odbor organiziral tudi nabiralno akcijo za poplavljence.
Tukaj naj bi v Prosenjakovcih zrasel stanovanjski blok
"Napredek" v Prosenjakovcih
NEKAJ IZ ZGODOVINE ZADRUGE: Svoje ime je dobila zadruga po združitvi treh bivših zadrug (Ratkovci, Prosenjakovci, Fokovci). In prav je, tla so se zadružniki teh krajev odločili za napredek.
TRENUTNO NAJAKTUALNEJŠE VPRAŠANJE V ZADRUGI so skladišča. Z adaptacijo bivše klavnice bodo pridobili letos toliko skladiščnih
prostorov, da bodo lahko domala povsem zadostili potrebam. Dosedanje stanje je bilo res že nevzdržno: v času odkupne sezone so morali odkupljene pridelke zasdno skladiščni v več krajih, po raznih šuipah in senikih...
GOSPODARSKA USMERITEV: Pridelovanje krmnih rastlin in živinoreja, pridelovanje semenske pšenice in ječ-
mena na lastnih zemljiščih. Trenutno imajo v treh hlevih nad 180 glav živine.
škoda le, pravijo v zadrugi, da gre zadnje čase lepo število kakovostnih plemenskih telic (tudi take, ki tehtajo od 380 do 490 kg) v zakol. Morda bi celo bilo prav, če bi živinorejsko-veterinarski zavod v Murski Soboti ali pa več zadrug skupaj enkrat ali dvakrat na leto organiziralo v središčih večjih rejnih okolišev plemenske dogone, kjer bi omogočili zadružnikom nakup ali izmenjavo dobre plemenske živine. Na Goričkem je sedaj pač tako, da mora kmet cesto po več dni iskati plemensko kravo, preden najde prodajalca.
ČE JE ŽE GOVORA O SEMENSKEM BLAGU, ki ga pridelujejo v zadrugi, naj omenimo, da so to predvsem intenzivni sorti pšenice sanpastore in leonardo ter polin-tenzivna sorta Ul. Lani so prodali okrog dva vagona semenske pšenice teh sort.
KAKO PA JE S PRIDELOVALNIM SODELOVANJEM?
V	zadrugi so kljub nekaterim težavam optimistično razpoloženi. Čeprav je prva oblika sodelovanja v njihovem okolišu, manj uveljavljena, pa si je zadruga z ostalimi oblikami že zagotovila okrog 100 ton pšenice ob letošnji žetvi. Zastavljeni načrt so pri pšenici celo rahlo presegli, dobri obeti pa so tudi pri hibridni koruzi, krompirju in v travniš-tvu. Če bo šlo po sreči z u-metnimi gnojili, ni bojazni, da ne bi bilo tudi ugodnih rezultatov.
TE DNI SKLEPAJO POGODBE O ODKUPU MLEKA
V	zadrugi so nam zaupali, da bodo prav verjetno odkupili predvideno količino. Plan je za 347 tisoč litrov, ob našem obisku pa so že imeli sklenjene pogodbe za 250 tisoč litrov. Kmetovalci pa se še vedno o-glašajo na sedežu zadruge, kajti razlike v ceni mleka so vabljive tudi za zaostankarje.
Tekmovalni načrti veliko polanskh pionirjev
BELI LOKVANJ
Polanski pionirji so pri tekmovanju v telesni vzgoji lansko leto v občini zasedli drugo mesto. Letos in prihodnje leto bodo tekmovali na področju tehnike, pri čemer seveda na nadaljevanje tekmovanja v fizkulturi ne bodo pozabili. V čem pa bodo tekmovali?
Ker so doma na vasi, se bodo seznanili s strojnim parkom KZ
TUDI V PROSENJAKOVCIH POMANJKANJE STANOVANJ
S tem. da se ta kraj čedalje bolj razvija in postaja močnejše krajevno središče, se iz dneva v dan pogosteje pojavlja na dnevnem redu tudi stanovanjsko vprašanje. Stvar postaja aktualna posebno sedaj, ko se potegujejo, da bi v Prosenjakovcih dobili nekatere zdravstvene in prosvetne delavce, ki jih na tem območju močno pogrešajo.
Da bi lahko tem nudili osnov-
no — primerno stanovanje, so vaščani na pobudo krajevne organizacije SZDL že začeli s pripravami za gradnjo večstanovanjskega bloka, ki ga bodo zgradili na opuščenih temeljih, predvidenih za gradnjo mlekarne. V ta namen so vaščani zbrali že za 6 milijonov dinarjev gradbenega materiala. Z nabiralno akcijo in prostovoljnim delom pa so pripravljeni še nadaljevati.
Razmišljajo tudi o preureditvi in popravilu starega gradu, ki bi lahko postal privlačen za turist«, posebno še, če bi prišlo do sporazuma o malobmejnem prometu s sosednjo Madžarsko.
Cesta Murska Sobota - Martjanci - asfaltirana ?
Prav gotovo spada del ceste med Mursko Soboto in Martjanci med najslabše ceste in prav zaradi tega ni čudno, če se prebivalci omenjenega kraja upravičeno pritožujejo in potegujejo za asfaltiranje tega odseka ceste.
Da je njihova zahteva dokaj upravičena, nam povesita tudii številki 85 in 300; pomenita namreč število zaposlenih, prva iz Martjanec, druga pa iz širše okolice; ti se vozijo s kolesi na delo v Mursko Soboto Vaščani s tega krajevnega območja so pripravljeni izdatno pomagati s finančnim sredstvi in prostovoljnim de-
V	MARTJANCIH — VODOVOD
Znano je, da v tem kraju močno primanjkuje dobre pitne vode, saj imajo v kraju le en sam vodnjak z ustrezno vodo.
Prav zaradi tega so že večkrat razpravljali, kako bi odpravili to težavo.
Sedaj so sklenili, da bodo najbolj ogroženi del kraja napeljali vodo po vodovodu. Naročili so že tudi črpalko.
Montaža bo po predvidevanjih brez prostovoljnega dela stala približno 400 tisoč dinarjev.
V	načrtu imajo tudi ustanovitev pralnega servisa in kopalnice, v kateri bodo namestili dva tuša.
lom pri asfaltiranju.
Vaška kupnost v Martjan-cih pa ima v načrtu tudi ure-
»Kaj mi pa morete, če vam slame ne dam?«
Res je, da mu nič ne moremo. Sprašujemo se, ali lahko ima u-pravnik KZ še danes tako nelep in neodgovoren odnos do kmetov. Pet nas je moralo trikrat hoditi 4 km daleč, da bi dobili slamo, a zaman.
Ali je tak človek vreden, da je upravnik zadruge? Ali se res lahko norčuje iz ljudi z izjavami »Kaj mi pa morete, če. . .«?
L. R. in drugi prizadeti iz Kuštanovec
Morda pa mu boste »mogli« kaj s tem, ko bodo ljudje širom po Pomurju brali o njegovi »vljudnosti« do delovnega človeka.
ALI RES NI NIKOGAR . . . ki mora poskrbeti za most, preko katerega je speljana okrajna cesta v Berkovce, se sprašujejo vaščani iz omenjenega kraja. Kajti objekt, o katerem je govora, je že dobra dva tetina bolj podoben ruševinam kot mostu. Sedaj, ko je narasla voda, pa je nastala še večja škoda. Ker ni bilo odtoka, je voda porušila in preplavila tudi del ceste okoli mostu in skorajda o-nomogočila prehod.
Ali res ni nikogar?, — se sprašujemo.
H. in J. R. iz Ropoče, zadeva, o kateri nam pišete, se nam zdi preveč osebna, individualna, skorajda že Vaša družinska zadeva in kot taka ne bi ničesar prispevala k osnovnemu namenu te naše rubrike. Zato pisem ne bomo objavili.
ditev termalnega kopališča v Moravcih, za kar potrebujejo oikoli 12 milijonov dinarjev. Nekaj sredstev bodo prispevali sami, zaprosili pa bodo tudi za posojilo.
Bralci-bralcem v presojo
Kaj pravite k tej sliki: čemu neki so balkoni?
POTREBEN NAM JE MOST
Tovariš urednik! Rad bi Vam o-pisal to, kar ne tare samo mene, pač pa vse prebivalce vasi Pristave pri Ljutomeru.
Naša vasica je postala tako rekoč »zgubljena dežela«. Vaščani se ogorčeni sprašujemo, ali je bilo potrebno, da se je most čez Ščavnico podrl. Mar odgovorni ljudje niso pomislili, da lahko
V MARTJANCIH: zadružni dogoj.
pride do poplave, ki bo razdejala most? Ko so regulirali Ščavnico, so ga ob straneh odkopali in tako je most postal lahek plen naraslih voda. Potem so čez potok postavili leseno brv, a tako nizko, da je zadnja poplava pobrala tudi
Pomurski vestnik, 21. marca
njo. Delavci in šolarji morajo zdaj potovati dve uri daleč okrog, da lahko pridejo v Ljutomer na delo in v šolo.
Vaščani Pristave se zato upravičeno jezimo na vodstvo melioracijskih del pri Ščavnici, ki ni poskrbelo za varen in trajnejši prehodni objekt čez Ščavnico tudi v primeru poplave.
Radi bi zvedeli, kdaj bodo začeli graditi novi most in kdaj nam bo vsaj delno zagotovljen prehod čez Ščavnico.
Oton Križanič Pristava
»KAJ MI PA MORETE . . .«
28. februarja smo se oglasili v KZ Križevci v Prekmurju z namenom, da bi kupili slamo za živino. Enemu izmed nas je namreč upravnik zadruge obljubil slamo dva dni prej.
Ker upravnika zadruge ni bilo doma, nam je nakupovalec zadruge, tovariš Kerčmar, pojasnil, da slamo lahko kupimo, le da moramo priti ponjo naslednji dan. Njemu da je upravnik naročil tako obveščati stranke.
Prvega marca smo se kar z orodjem napotili po slamo, z namenom, da bi jo takoj naložili, ker je prevoze izvrševala zadruga s svojim traktorjem. Upravnik tovariš Beznec pa nas je tudi ta dan odslovil, češ da so prevozi že razporejeni za ves dan in da naj pridemo jutri. Naslednjega dne smo bili prvi pri njem. toda tudi tokrat brez uspeha. Prevoza da tudi danes ne moremo dobiti, slamo pa da lahko dež samo če sl jo lahko sami odpeljemo (o tem prej ni hotel niti slišati). Ko smo mu izrazili pripravljenost, da sl bomo sami poskrbeli prevoz, nas je zopet odslovil, češ da sedaj nima časa, da mora na sestanek. Odpustil nas je z besedami:
5
v mirovanju in delu. S pomočjo kmetijskega tehnika si bodo uredil delo v šolski zadrugi. Ker je za kmetovalca vreme zelo važno, si bodo zgradili vremenoslovno postajo in zapisovali vse podatke o vremenu. Ogledali si bodo vse bližnje mehanizirane obrate, kjer se bodo seznanili tudi z načinom proizvodnje s stroji.
Temeljito se bodo seznanili s projekcijskimi pripravami (diaprojektor, kinoprojektor). Vsak se mora navditi dela z diaprojektorjem. Prav tako mora vsak poznati delovanje magnetofona. Ker ima šola 2 fotografska aparata, bodo ustanovili foto-krožek, v katerega se mislijo vključiti tudi odrasli.
Pionirji radi opazujejo letala, mnogi bi pa radi tudi leteli Da bodo to lažje čimprej dosegli, bodo v modelarskem krožku sestavljali modele letal, radioamaterji pa se hočejo že letos dobro naučiti Morsejeve zvočne signale.
Ker se radi vozijo s kolesi, se bodo vsi kolesarji seznanili z vsemi deli kolesa, z najvažnejšimi popravili in sodelovali s prometnim krožkom.
V	hiše prihajajo najrazličnejši električni gospodinjski aparati. Poskušali se bodo z njimi temeljito seznaniti in se navaditi na pravilno ravnanje z njimi.
Poleg tekmovanja pa tudi ostalo delo ne počiva. Za dan pomladi pripravljajo bogat program. Tega dne bodo že lahko nastopili v novih krojih, ki jih je naročil starešinski svet. Takrat bomo prvič videli v krojih tudi tabornike iz čete Belega lokvanja, ki so začeli z delom to zimo.	Fr. Kr.
V	LONCAROVCIH -
ULIČNA RAZSVETLJAVA
Na pobudo organizacije Socialistične zveze so vaščani v Lončarovcih uvedli krajevni samoprispevek in ga namenili za razsvetljavo.
Po predividevanjh bodo dela veljala okoli 300 tisoč dinarjev, izvedlo pa jih bo podjetje Elektro iz Maribora, Z montiranjem bodo pričeli takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere.
Poleg krajevnega samoprispevka so vaščani primaknili izdiatno pomoč tudi v lesu.
STROKOVNI ODBOR ZA ROKOMET PRI OB ZTK MURSKA SOBOTA
ŠEST PLODNIH LET ROKOMETA
V šestih letih delovanja je Odbor za rokomet pri OZTK M. Sobota dosegel vidne uspehe v množičnosti, zlasti še med šolsko in delavsko mladino. Tako ima danes registriranih 73 ekip, ki igrajo v 11 ligah. Iz te množičnosti pa v zadnjem času izstopa tudi kakovost posameznih ekip; za najboljše velja vsekakor moštvo Partizana Beltinci, ki tekmuje v republiški ligi.
Velika ovira v tekmovanjih je pomanjkanje sodnikov, trenerjev in igrišč. Sodniška komisija kljub temu, da je imela v pretekli sezoni 3 tečaje, na katerih je usposobila okrog 30 sodnikov, ni mogla zadostiti potrebam. Težave so tudi v tem, ker so novi sodniki pretežno mladi in člani ekip, zato še nimajo dovolj izkušenj v vodenju tekem.
Da bi izboljšali strokovni kader pri ekipah, bo v prihodnje potrebno posvetiti še večjo pozornost trenerjem, saj so v Pomurju le štirje. Poleg tega bodo morale posamezne ekipe ob pomoči ostalih forumov zgraditi tudi nova rokometna igrišča, katerih v Pomurju glede na veliko število ekip zelo primanjkuje.
Da se dosedanja dejavnost strokovnega odbora za rokomet ne bi zmanjšala, bo ta do jeseni še deloval v okviru Pomurja z dosedaj
prihranjenimi finančnimi sredstvi. Naloga odbora v tem času bo poleg organizacije tekmovanj poskrbeti še za večjo aktivnost občin-
NAMIZNI TENIS V MURI
Te dni je bilo končano tekmovanje v namiznem tenisu za prvenstvo tovarne Mura v Murski Soboti.
V tekmovanju je sodelovalo 44 tekmovalcev, od katerih so se v finale uvrstili le trije: Trplan, Horvat in Baranašič, ki so se nato med seboj pomerili še za naslov prvaka tovarne. Najuspešnejši je bil Trplan. Drugi je Horvat in tretji Baranašič.
s kih rokometnih odborov, ki bi v jeseni pričeli delovati samostojno. Nadalje bi naj v jeseni tekmovali le v eni pomurski ligi; posamezne občine bi imele svoja tekmovanja* občino M. Sobota pa bi razdelili na več con, katerih prvaki bi se potem merili med seboj za občinskega prvaka.
Na poslednji redni skupščini strokovnega odbora za rokomet je predsednik Evgen Titan podelil priznanja 21 najzasluženejšim rokometnim organizatorjem in tekmovalcem. Posebno pohvalo Je skupščina izrekla prof. Evgenu Titanu, pionirju pomurskega rokometa, za njegovo požrtvovalno in vsestransko delo, od ustanovitve tega vodstva do danes.
Tako je bilo še pred dnevi: mladi smučarji-gasilci s Kamenščaka 
Športni globus
RADGONA — Strelska družina Efenko je v počastitev 8. marca organizirala strelsko tekmovanje za članice. Sodelovale so ekipe Elrada, Zdravstvenega doma in Carinarnice. Na prvem mestu je El-rad, tako skupinsko kot v konkurenci posameznic. Sklenili so, da bodo organizirali še več podobnih tekmovanj.
SEBEBORCI — V tem kraju kaže mladina za šport izredno zanimanje. Posebno pozornost posvečajo namiznemu tenisu in nogometu. Ker je domače igrišče precej slabo, ga bodo, brž ko bodo ugodnejši vremenski pogoji, ustrezno uredili. Kljub temu pa se že sedaj pripravljajo na športno sezono.
LIPA — V redkokateri vasi Pomurja bi lahko našli tako razvito šahovsko dejavnost, kot je to v Lipi. Tako so pred kratkim organizirali šahovski turnir, katerega se je udeležilo kar 8 ekip iz okoliških vasi. Ponovno so zmagali mladinci iz Lipe in si priborili prehodni »Pokal Lipe«.
MURSKA SOBOTA — Zadnji čas Lahko ugotavljamo, da je v Tovarni perila in pletenin Mura precejšnje zanimanje za namizni tenis. Da pa imajo v tem športu tudi dobre igralce, nam kaže prepričljiva zmaga nad ekipo Mu-recka iz sosednje Avstrije. Člani so bili uspešni z rezultatom 5:2, mladinci pa s 5:0.
Pred kratkim je bila na soboški Gimnaziji ustanovljena še samostojna strelska družina, ki nosi enako ime kot šolsko športno društvo — ELAN. Pri vodstvu šole je družina naletela na polno razumevanje, tako da jim bodo nabavili tudi nekaj malokalibrskih pušk in ostalih strelskih potrebščin. Ustanovitev strelske družine predvidevajo tudi na Učiteljišču in S KS v Rakičanu.
SLATINA RADENCI — Sindikalni športni aktiv Elrada je v povratnem srečanju s Partizanom Radenci zabeležil lep uspeh. Tekmovali so v odbojki, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Rezultati: odbojka 3:1 streljanje 1319: 1342, šah 7,5 : 2,5 in namizni tenis 35:19. Skupno število točk znaša 5869:3592 v korist Elrada.
RAKIČAN — Pred dnevi so na S KS zaključili tekmovanje za šolsko prvenstvo v šahu; sodelovalo Je 30 šahistov. Tekmovanje je organiziralo šolsko športno društvo. Tudi košarkarji so pripravljeni na tekmovanje — med njimi Je tudi ženska ekipa. Upajo, da se bodo letos bolje odrezali kot v pretekli sezoni.
TIŠINA — Šolsko športno društvo je organiziralo tekmovanje za šahovsko prvenstvo za ekipe in posameznike. Po tretjem kolu, v katerem sodeluje 6 ekip, vodi vn b razred z 9 točkami pred V. a razredom, ki ima 7 točk; med posamezniki pa vodita Celec in Ratnik, oba s 3 točkami.
VERŽEJ — Društvo Partizan v tem kraju je lani zabeležilo zelo lepe uspehe, še posebno nogometna in rokometna sekcija. Sedaj se pripravljajo na praznovanje ob obletnici smrti Slaka Osterca, ki bo 24. in 25. maja. V tem času bodo organizirali tudi poseben nogometni turnir. Društvo je v kraju eno najbolj množičnih, saj šteje 180 članov.
Košarka: Neokrnjeno II. kolo
Pretekli teden je bilo drugo kolo v pomurskih košarkarskih ligah — tokrat popolno, saj je bilo odigranih vseh 8 srečanj. Srečanja so minila brez presenečenj, presenetljiva je edino zmaga močno oslabljenega Elana nad Rakičanom.
V I. občinski ligi sta bili dve srečanji med Elanom in Rakičanom ter Grafičarjem in Lendavo. Prva tekma se je na splošno presenečenje končala z zmago Elana z 80:50 (38:19), druga pa z 20:0 p. f. za moštvo Grafičarja, kajt
od moštva Lendave so na igrišče prišli le trije igralci (zaradi incidenta v avtobusu), kar je graje vredno.
V H. ligi je po lepi tekmi Sloga premagala SSTV s 74:40 (36:24), ekipa P. Mladosti pa je z lahkoto
premagal neizkušeno moštvo Pu-conec z rezultatom 82:21 (37:9).
V občinski ligi za članice so se srečanja končala takole: ESŠ je popolnoma zasluženo premagala nasprotnice — ekipo Rakičana z 47:16 (18:6), Mladost je odpravila
Slogo s 54:28 (30:9), Elan pa je premagal z 61:12 (38:4) ekipo Koie-ta.
V ligi za mladince so bili doseženi naslednji rezultati: Polet : Mlaodst 26:37 (8.11) in Puconci : ESS 13:53 (6:23).
II. skupina - Izenačene in ostre borbe
Po daljlšem premoru so se spet pričela tekmovanja v soboški občinski namiznoteniški ligi, v kateri so moštva razdeljena v dive skupini.
Posebnost prve skupine Je Izredna neresnost Elana, ki je brez odigrane tekme predal partije in si tako močno onemogočil boljšo uvrstitev, značilnost drude pa so zelo ostre in izenačene borbe moštev, tako da je pričakovati, da bodo v finalu odločale o prvaku razlike v setih.
Stanje po 9. kolu je v I. skupini naslednje: z 18 točkami krep-
ko vodi Dijaški dom A, temu sledijo SSTV is 14, Elan 12, JLA 12, SKS 10, Mura B 8, Markišavci B 8, Martjanci 6, ESS B 6, TMP 6, Potrošnik A 2 in Pomurje A brez točke; v EL skupini pa je takle
vrstni red: Mura A, ESS A, Dijaški dom B, Klub mladine in Mladost 14 točk, Polet 10, Puconci 8, Potrošnik, B 6, Markošavci B 4, Sloga 4, Pomurje B 4 in Krog brez Točke.
Pred pomembno tekmo
HDK KLADIVAR : ESŠ MURSKA SOBOTA
Pred dnevi je bila v Murski Soboti seja Upravnega odbora Zveze za hokej na travi Slovenije, ki so se je poleg članov udeležili tudi zastopniki hokejskih klubov Pomurja.

Na seji so obravnavali razvitost hokeja na travi v Sloveniji s posebnim poudarkom na tem športu v Pomurju. Sestavili so si tudi koledar tekmovanj in izžrebali pare za republiško prvenstvo za leto 1962.
Sklenili so, da bo letošnje republiško tekmovanje prirejeno tako kot lansko: v dveh conskih ligah.
Vzhodno cono bi tudi tokrat sestavljali klubi Iz Pomurja: ESS in Elan iz Murske Sobote ter društvi Partizan Beltinci in Lendava. Zmagovalca obeh skupin bi se potem med seboj pomerila za naslov republiškega prvaka, ki bi sodeloval tudi na tekmovanju za državno prvenstvo.
Nadalje so sklenili, da bo dvoboj hokejskih reprezentanc Hrvat-ske in Slovenije letos v Murski Soboti in da se bo po vsej verjetnosti reprezentanca Slovenije udeležila tudi hokejskega turnirja v Beogradu v času Beograjskega sejma. Predvidoma bodo v reprezentanci Slovenije nastopili tudi 3 do 4 igralci iz Pomurja, kar je še posebej razveseljivo.
Na seji so se tudi sporazumeli, da bo naknadno odigrana zaostala finalna tekma v hokeju na travi
za naslov prvaka Slovenije za leto 1962 med zmagovalcema obeh con: HDK Kladivar iz Celja in ESS iz Murske Sobote.
Uspeh lendavskih kegljačev
ING. KRAMBERGER PRESENETIL - V nedeljo se je na kegljišču Varteksa v Varaždinu z dvobojem med Partizanom iz Čakovca in Nafto iz Lendave pričelo finalno tekmovanje KS Varaždin v disciplini 6 x 200 lučajev za vstop v zaključni del tekmovanja za prvenstvo LRH.
Člani KK Nafta so dosegli naslednje rezultate: Ekipno 47797 kegljev — povprečje 799,5 - posamezno pa: ing. Kramberger 860, Gerzej 819, Utroša 804, Lebar 792 in Kos 705.
KK Nafta upa, da so se z do-
seženim rezultatom uvrstili v prvo trojico, ki ima pravico do nadaljnjega tekmovanja.
Rakičan trikrat poražen
Moška in ženska košarkarska ekipa KS S Rakičan sta prejšnji torek gostovali na KSS v Mariboru. Rakičanci so s tem vrnili lanski obisk Mariborčanov v Rakičanu.
Obe ekipi sta se pomerili z nasprotniki tamkajšnje srednje šole, medtem ko se je moška ekipa od-
zvala še dvoboju košarkarjev tamkajšnje Agronomske fakultete.
Rakičanci so dvakrat podlegli domačinom in sicer prvič z zelo tesnim rezultatom 48:52; v tekmi KSS Rakičan : Višja šola pa 52:95. Edino zmago je iz Maribora odnesla ženska košarkarska ekipa z rezultatom 16:10.
Hkrati je bil na zavodu odigran tudi šahovski dvoboj med obema šolama. Igrali so na štirih deskah. Ekipi sta se razšli po zmagi domačinov s 3:1. Za Rakičan je dosegel edino točko Franc Ranfl.
Prijateljsko srečanje je zelo dobro uspelo. Pripomniti je le, da so domačini v precejšnji premoči in s tehnično boljšo igro zasluženo osvojili vsa tri prva mesta.
Nafta se pripravlja
in disciplinirano trenirajo, kar daje še večje možnosti za doseza-nje dobrih rezultatov.
I. KOLO
ZMAGALI FAVORITI Edino presenečenje košarkarjev Lendavo v Rakičanu Tako je v I. ligi ekipa ESS premagala Elan z rezultatom 73:51, kar je razumljivo ob izgubi 13 igralcev Elana, ki so prestopili k Ftertlzanu, v Rakičanu pa je Lendava z rezultatom 48:42 močno presenetila domačina — S KS.
V II. občinski bilo le srečanje med Slogo in P. Mladostjo, v katerem je zmagala prva ekipa s 73:58 točkami. Tekma je bila hitra in zato tudi zanimiva. Se posebej je omeniti dobro igro M. Franka, ki je sam dosegel 48 košev.
Liga članic: Sloga : Rakičan 34:20 (15:4); Mladost : Polet 85:15 (24:9).
Mladinska liga: Polet : Puconci 37:23 (17:8); Mladost : Sloga 37:28 (19:11).
ŠAH SE SPET UVELJAVLJA
V	nedeljo je bil v Murski Soboti v organizaciji Šahovskega društva Sobota društveni brzotur-
ODRED-KRIM : SOBOTA 1:3 (1:0)
V	nedeljo je bila v Ljubljani zaostala nogometna tekma za prvenstvo v Slovenski mladinski ligi med Soboto in domačim moštvom Odred-Krim. Kot smo pričakovali, so tudi tokrat zmagali mladinci Sobote z rezultatom 3:1 in tako zasedli po končanem Jesenskem tekmovanju drugo mesto na tabeli, kar je vsekakor lep uspeh.
nir, na katerem je nastopilo 12 šahistov. Med njimi je imel največ uspeha Danilo Hari, ki je zbral 11 točk in zasedel brez poraza prvo mesto. Drugi je bil Bogdan Hari z 9 točkami, tretji Žarko Repič z 8 točkami itd. Udeležba na tem turnirju je pokazala, da šahovsko društvo Sobota še vedno ni zaživelo v pravem pomenu, saj so pričakovali večjo udeležbo, Kljub temu pa je turnir dobro uspel in lahko upamo, da bo tudi ta šport sčasoma našel v Murski Soboti dostojno mesto.
Bilten ZTK Lendava
V soboto se je na svoji prvi seji sestal izvršni odbor občinske športne zveze. Poleg delovnega programa, so na seji formirali tudi komisije za nogomet, košarko in rokomet, komisijo za namizni tenis, kegljanje, telovadbo, odbojko in rekreacijo.
Sklenili so, da bodo objavili rezultate, program za delo, razporeditve športnih tekmovanj in o-stale sestavke s področja športa in telesne vzgoje.
ZAČETEK TEKMOVANJA SNL V nedeljo je na sporedu prvo kolo spomladanskega tekmovanja za prvenstvo SNL. Nogometaši Sobote bodo sprejeli v goste Jesenskega prvaka — Triglav iz Kranja. Prvo srečanje se je končalo z zmago Triglava 2:0. Ker pa nogometaši kranjskega Triglava že nekaj let niso zabeležili zmage v Murski Soboti, se nam tudi v nedeljo obeta zanimiva borba za prve točke.
VELIKI PREMIKI TAL PO GORIČKEM
Letošnja zima, ki se te dni, talko počasi poslavlja, pušča za seboj težke posledice svojega krepkega in dolgega kraljevanja. Že ob svojem nastopu je našim gozdovom polomila mnogo naraščaja, presenetila veliko kmetovalcev, ki jim je po poljih s snegom pokrila repo, proso, koruzinje in nekaterim celo krompir. Potem je nas, živali, drevje in ozimne posevke strahovala s hudim mrazom, te dni ko se tako neradla in počasi poslavlja, pa pušča za seboj poplave, razrite ceste, zemeljske plazove in druge težke nevšečnosti.
V hudem mrazu je otrpnila zemlja, voda, ki je je bilo več kot preveč v njej, se je spremenila v led, vse skupaj je pokril sneg. Zdaj, ko se je vse skupaj pričelo tajati, je zemlja mokra in vsa razmehčana, vzkipela. Ceste so
mehke kot testo in ker ji vozila kljub temu ne prizanesejo, so rit« in ponekod kažejo žalostno podobo; kot sveža, pravkar preorana ledina so na nekaterih odsekih.
Ponekod po Pomurju so se začela premikati tla. Najtežje je te dni po Goričkem. Ceste po teh predelih so na mnogih mestih povsem nesposobne za kakršnokoli vožnjo. Razmehčane, razrite in u-ničene od zemeljskih plazov ne nudijo vozilom nikakršne trdne podlage. Do Grada z motornim vozilom ni mogoče, ker je cestna serpentina popolnoma Uničeni.
Premikanje tal in zemeljski plazovi povzročajo neprecenljivo škodo tudi na hišah, poljih, sadovnjakih in vinogradih. Kaže, da je doslej najbolj tragično v Doliču, kjer je zemeljski plaz posredno povzročil celo smrtno nesrečo. Kmeta Janeza Skaperja, ki mu je zemeljski plaz podrl hišo, je za-
Ugodna bilanca poravnalnih svetov
Na območju Prosenjakovce delujejo trije poravnalni sveti: v Ratkovcih , Selu-Fokovcih in Prosenjakovcih, kjer je bilo obravnavanih tudi največ spornih zadev, kar 58.
Od teh so jih v Prosenjakovcih ugodno razvozlali 38. od 18 obravnavanih v Ratkovcih 15, v Selu-Fokovcih pa 14. V teh poravnalnih svetih so lani največkrat obravnavali sporne razmejitve zemljišč; kar v 23 primerih, obrekova-
nja so bila na dnevnem redu 19-krat spor o delitvi premičnin in nepremičnin 15-krat. Obravnav o neurejenih družinskih razmerah je bilo v preteklem letu 8.
Če omenimo še to, da tudi večina neporavnanih zadev ni prišla pred sodišče, ker so se sporne stranke le nekako pobotale, lahko zaključimo, da so poravnalni sveti domala v celoti izpolnili svoje naloge ob polni podpori in zaupanju
Na vsej relaciji - varčevanje
(Nadaljevanje s 1. strani) Večjo pozornost zasluži zlasti sklepanje pogodb med zavodom in zdravstvenimi ustanovami. Temelj za sklepanje teh pogodb bi morali biti solidno pripravljeni delovni programi zdravstvenih ustanov; doslej pa je bilo večkrat tako, da so zbrani podatki služiti pretežno za uveljavljanje teženj po podra-ževanju zdravstvenih storitev. V takih okoliščinah je tudi težko prišlo do sporazumevanja med zavodom Ln prizadeto zdravstveno ustanovo. Značilnost v zadnjih letih pa je splošno naraščanje zdravstvenih izdatkov. To ponazo-ruje tudi indeks skupnih izdatkov zdravstvenih ustanov v Pomurju — od 169 milijonov v letu 1956 na 767 milijonov din v letu 1962 ali povečanje za 353 odst. Naraščanje izdatkov zdravstvenih ustanov pa je še vedno očitno: primerjava med 1961. in 1962. letom kaže povečanje za 124 milijonov dinarjev ali za 19,3 odst. Najbolj so se podražile zobozdravstvene storitve; v obdobju januar—september lanskega leta je bila povprečna vrednost ene zobozdravstvene storitve za 361 din večja, kot je republiško povprečje.
Skrbno pripravljeni delovni
programi zdravstvenih ustanov pa bi lahko bili dobra osnova tudi za okrepitev preventivne zdravstvene dejavnosti in za večje angažiranje strokovnih kadrov na tem področju.
Taka usmeritev Skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja za Pomurje bo morala letos dobiti logičen podaljšek tudi v prizadevanju, da bi na relaciji zavod — zdravstvena služba — delovne organizacije Ln obratno smeleje odkrivali vzroke za često nenormalno povečevanje izdatkov zdravstvenega zavarovanja in tudi notranje rezerve, ki k takemu stanju nedvomno mnogo prispevajo.
Letos bo pomurskim delovnim organizacijam predvidoma ostalo 143 milijonov dinarjev namenskih sredstev za nadomestilo osebnih dohodkov zaposlenih v času bolezni in poškodb do 30 dni. Na zasedanju Skupščine so v ta namen določili različne odstotke odstopljenega prispevka iz zdravstvenega zavarovanja za posamezne gospodarske panoge. Stvar kolektivov delovnih organizacij pa je, da bodo odstopljena sredstva čimbolj varčno uporabljali kajti v nasprotnem primeru bodo primorani neizbežno seči v lastno blagajno osebnih dohodkov.
dela kap. Kritično je tudi v Va-darcih, kjer je premikanje tal kmetu Ernestu Gjergjeku tako poškodovalo hišo, da so mu jo morap o dreti. V Bodoncih se premika cel hrib in povzroča veliko gospodarsko škodo po sadovnjakih in njivah. Tod je premikanje doslej poškodovalo hiše ali gospo-
Hud vbod z nožem
Pretekli teden je prišlo v Sebe-borcih pred gostilno Kološa do pretepa, v katerem je bil z nožem težje poškodovan Franc Sebjanič iz Sebeborec.
Spor se je pričel v lokalo, kjer so se med drugimi mudili tudi
ga je Novak po dvakratnem brezuspešnem poskusu zabodel z nožem v hrbet in mu prizadejal težjo telesno poškodbo. Ranjenca so takoj prejeljali 'v soboško bolnišnico.
Preiskava je ugotovila, da so bili omenjeni _ razgrajači napiti, poleg tega pa sta Horvat in Novak poznana že zaradi več izgredov.
MOTORIST POVZROČIL
NESREČO IN POBEGNIL
V	nedeljo okrog 20.35 ure se je pripetila nesreča na cesti med Soboto in Rakičanom.
Motorist Matija Jereb is, stanujoč v Mariboru, Smetanova 42, je z motornim kolesom MB 10-504 povozil kolesarja Franca Žitka iz Rakičana 63. Podrl ga je na cestišče in nato pobegnil.
Francu Žitku je prizadejal telesne poškodbe na glavi. V bolnišnici so mu nudili pomoč. LM je vso noč im še ves dan iskala neodgovornega povzročitelja prometne nesreče.
V	ponedeljek popoldne je LM uspelo izslediti storilca prometne nesreče. Pričakovati je najstrožjo kazen za to dejanje.
PREVAŽALI SO SE
Z UKRADENIM AVTOM
10. t. m. je bil v Ljubljani ukraden osebni avtomobil znamke Fiat 1100, ki si ga je »izposodil« Franc Vereš iz Beltinec, trenutno študent turistične geografije v Ljubljani. Ta se je z ukradenim avtomobilom pripeljal domov, se s še nekaterimi pajdaši prevažal nekaj dni po Beltincih in okolici
ter končno poškodovano vozilo pustil na Tišini.
Organi varnosti so objestneža odkrili že 14. t. m.
ZAPRAVILA DOBRO IME
18. t. m. je gospodinja Jolanda Fartelj, roj. 1925. leta v Sebebor-cih, ki sedaj stanuje na Vaneči, izvršila v soboški samopostrežni trgovini tatvino v vrednosti 194 dinarjev.
Tatvina kot zanimivost — vprašanje, če storjena iz potrebe.
UKRADENA URA
Prav tako 18. t. m. je mladoletni Franc Grah iz Murske Sobote ukradel sosedu R. F. ročno mo. Grah je krivdo priznal in uro tudi vrnil.
POPRAVKA
V	prejšnji številki Pomurskega vestnika smo v rubriki Bralci — bralcem v presojo objavili zahvalo ob sredstvih, ki jih je kolektiv ESŠ podaril Zvezi slepih in ne Zvezi gluhih, kot smo pomotoma objavili.
V	tej isti rubriki, v sestaku »Prosim odgovor« dopolnjujemo stavek: »Izplačilo pripada delavcu, ki je bil ob delovnem razmerju neprekinjeno 6 mesecev ali s pre-forinltvami 12 mesecev v zadnjih dveh letih.«
Pomurski vestnik, 21. marca
6
V okviru priprav na spomladansko tekmovanje Mariborsko-murskosoboški ligi je pretekli četrtek ekipa Nafte gostovala v Radgoni in zasluženo porazila domače moštvo z rezultatom 3:0, polčas 2:0. V nedeljo pa so gostovali v Goričanu — Medžimurje, kjer so prav tako premagali domače moštvo NK Trnava z rezultatom 6:4, polčas 2:2.
Omeniti je, da je moštvo Nafte močno pomlajeno in da igralci pod vodstvom Frančeškina vestno
REKORD - 20 EKIP
Pred nedavnim je imel IO strokovnega vodstva za košarko Murska Sobota sejo, na kateri so v glavnem razpravljali o tekmova-
nju v pomurskih ligah, ki je takorekoč pred vrati.
Ker je bila razformirana okrajna liga, so na seji sklenili, da bodo k letošnjemu tekmovanju povabili tudi ekipe iz drugih okolišev. Tem bodo sicer dosežena mesta na lestvici priznavali, ne bodo pa mogle osvojiti naziv občinskega prvaka.
Za letošnje tekmovanje se je prijavilo rekordno število ekip, kar 21 (9 članskih, 6 ženskih in 5 mladinskih). Zato bodo nastopajoče ekipe po kakovosti razdeljene v dve ligi.
V prvi ligi tekmujejo: ESŠ, Rakičan, Elan, Grafičar in Lendava; v dirugi: SSTV, Sloga, Mladost in Puconci; v ligi članic: Elan, Sloga, Mladost, Polet, Rakičan in ESS, medtem ko bodo v mladinski ligi tekmovali: ESS, Mladost, Polet. Sloga in Puconci.
darska poslopja kmetom Ernestu Poredošu, Ludviku Beznecu, Viljemu Hajdinjaku in Ludviku Poredošu.
Tudi pri Gradu nesreča ni manjša. Iz nekaterih poškodovanih hiš so se prebivalci že izselili. Najbolj je poškodovana Serugova hiša; njegovo gospodarsko poslopje in še nekaj manjših hiš.
Zaradi zemeljskih plazov je v okolici Grada nastalo veliko škode na sadovnjakih in njivah.
opiazovi povzročajo mnogo škode tudi v vaseh Vidonci, Kovačev-ci, Radovci, Dolnji Slaveči, Ger-
lincri in Matjaševd. Nekaterim gospodarjem v teh vaseh je plaz močno poškodoval ali celo porušil hiše ali gospodarska poslopja.
V Radovcih se je vinograd kmeta Lukoviča povsem pomaknil na sosedov teren. Ob tej neavadni nesreči se ljudje sprašujejo, kako bodo zdaj rešili lastninsko pravico tega vinograda.
Goričko zaradi letošnje hude zime, zaradi razdejanja voda ln zemeljskih plazov kaže te dni žalostno podobo. Škodo zaradi vseh teh nesreč je zaenkrat težko oceniti.
MOSCANCI — Delovanje društva Partizan je zaradi odhoda nekaterih vodilnih tovarišev nekoliko popustilo, vendar bodo nastale težave poskušali odpraviti. Tekmovali bodo v odbojki, namiznem tenisu in šahu, pionirji pa se bodo preizkušali v nogometu.
LENDAVA: Pred nedavnim je bila v Lendavi konferenca telesno-kulturnih društev in klubov lendavske občane. Ugotovili so vrsto potitivnih stvari: dobro povezavo sekretariata z društvi, zdravo finančno politiko, ustanovitev nekaj novih društev Partizan itd. Sprejeli so tudi nova pravila občinske zveze ln podelili priznanja tovarišema Gerzeju in Podlesku.
rPed kratkim so se sestali tudi prijatelji šaha in sklenili, da bobo pričeli s sistematičnim delom po že sestavljenem programu. Izvedli bodo kategorizacijo svojih elanov, formirali občinsko ligo in organizirali več šahovskih turnirjev z bližnjimi klubi. Navezali bodo tudi tesnejše stike s šahisti sosednje Hrvatske.
Vaški dom Selo-Fokovci, rezultat pridnih rok občanov
Geza Kološa iz Ivanovec, Janez Horvat in Geza Novak, oba iz Krneč.
Po prepiru z gostilničarjem, ki naj bi jim baje preveč zaračunal zapitek, se je vnel pred gostilno pretep. Medtem ko je hotel Sebjanič vstopiti v avtomobil, da bi O tem obvestil PLM v Moščancih,
ČESTITKA!
VERONIKI BOTJAK na novi življenjski poti mnogo sreče in zadovoljstva želi kolektiv »Dobre knjige«, M. Sobota.
OPEKARNA PUCONCI
potrebuje večjo količino čiscene slame. Odkupi jo po dnevni ceni ali zamenja za strešno opeko.
Interesenti se naj zglasijo na upravi podjetja zaradi dokončnega dogovora.
Tedenski koledar
Petek, 22. marca — Vasilij Sobota, 23. marca — Slava Nedelja, 24. marca — Jelka Ponedeljek, 25. marca — Minka Torek, 26. marca — Maksim Sreda, 27. marca - Rupert Četrtek, 28. marca — Janez
Zdravstvena dežurna služba
22.	marca — dr. Metka Ros-Jugova
23.	marca — dr. Sedlaček
24.	marca — dr. Sedlaček
25.	marca — dr. Metka Ros-Jugova
26.	marca — dr. Hajdinjak
27.	marca — dr. Gruškovnjak
28.	marca — dr. Sedlaček
Po sklepu DS ptt podjetja bodo stroški za priključitev novih avtomatskih naročnikov telefonov znatno nižji od predlpisane tarife. Ta ukrep DS zasleduje cilj, da priključit-vena dela ne bi preveč obremenjevala poslovnih stroškov gospodarskih organizacij in ustanov ter življenjskega standarda privatnih oseb. Sklep DS pa je začasnega značaja in bo v veljavi le v letu 1963.
Priključit vena pristojbina glavnega naročniškega telefona znaša najmanj 5000 din. Za vsakih nadaljnjih 100 m ali del te izmere se plača 2000 dim. — Telefonski naročniki, ki so oddaljeni od kabelskega objekta več kakor 500 m plačajo pristojbino samo od kabelskega objekta v krajevnem omrežju. Naročniki I. skupine plačajo 50% teh pristojbin. Notranjo instalacijo plačajo naročniki po stvarnih stroških. Telefonske aparate si morajo naročniki nabaviti sami. Stanejo črni 15.000, beli pa 15.500 din.
Mesečna naročnina za glavni telefon v krajih z avtomatsko telefonsko centralo, ki ima števce pogovorov, znašat
I. skupina	naročnikov	500	din
II. skupina	naročnikov	2.000	din
III. skupina	naročnikov	5.000	din
V I. skupino naročnikov spadajo:
—	telefoni v stanovanjih, izvzemši stanovanja odvetnikov, zdravnikov, zobozdravnikov; obrtnikov. zastopnikov gospodarskih organizacij in podobnih poklicev, ki opravljajo poklice v stanovanju;
—	družbene organizacije: ZKJ, SZDL, Rdeči križ, vse sindi-
kalne organizacijske enote, kulturna, poklinca, športna, gasilska im druga društva in njihovi klubi, športni objekti in podobno — razen njihovih gospodarskih podjetij, obratov, prodajaln, delavnic in podobno, ki spadajo v III. skupino naročnikov.	
II.	skupina naročnikov:
—	državni in oblastveni organi, tuja diplomatska in konzularna predstavništva, specializirane organizacije Združenih narodov in podobne mednarodne organizacije;
—	šole, internati, kulturni domovi, ljudske in delavske univerze, meteorološke postaje, observatoriji gledališča, knjižnice, verske ustanove, muzeji, akademije, umetniške galerije, stanovanjske skupnosti, restavracije, družbene prehrane in počitniški domovi.
III.	skupina naročnikov:
—	telefoni vseh ostalih naročnikov, ki niso zajeti v I. ali II. skupini naročnikov, spadajo v to skupino.
Vse podrobnejše informacije se dobijo na upravi- pristojne pošte.
Podjetje za PTT promet Murska Sobota,
Gostinski šolski center Radenci razpisuje tečajte za pridobitev	
1.	kvalifikacije v gostinstvu
2.	visoke kvalifikacije v gostinstvu
Pogoji: pod 1. priznana polkvalifikacija in najmanj 3 leta službe v gostinski Stroki; pod 2.: priznana kvalifikacija, pet let službe v stroki, kandidat je na visoko kvalificiranem -delovnem mestu.
Tečaj pod 1. bo imel 280 učnih ur. pod 2. pa 1.20 ur. Prijave sprejema šola do 31. t. m. Pri vpisu naj kan-dliati predložijo: prošnjo za sprejem (kolek 50 din) dokazilo o polkvalifikaciji oziroma kvalifikaciji; dokazilo o delovni dobi; priporočilo samoupravnega organa gospodarske organizacije; kratek življenjepis. Pričetek pouka 10. aprila 1963.
Nanatnčnejša pojasnila bodo dobili kandidati na sestanku, ki bo sklican posebej.	
Ravnateljstvo

Kadrovska komisija SO šole Tišina razpisuje naslednje delovno mesto:
pomožnega uslužbenca(-ke) — čistilca(-ke)
P og o j: nekvalificirani delavec.
Prošnje vložiti najpozneje do 28. marca 1963 na upra-viteljstvu Osnovne šole Tišina. Nastop službe s 1. aprilom 1963. Prejemki po pravilniku.
ZAHVALA
Vsem, ki so ob izgubi- naše ljubljene
NATAŠE
z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti se najtopleje zahvaljujemo. Lepa hvala dr. Anici Gregorc-Kastelic, dr. Sed-lačeku za pomoč v njenem trpljenju prav tako tudi ravnatelju bolnišnice dr. Starcu, ki nam je bil 1 svojimi nasveti pripravljen pomagati kadarkoli smo ga prosili. Iskrena hvala kolektivu Šolskega centra za blagovni promet za veliko razumevanje in pomoč, govornikom a za poslovilne besede, mes tni godbi, Učencem Šolskega centra za blagovni promet, prav tako učencem 8.a razr. osemletke II, učencem in kolektivu ESS.
M. Sobota 16. marca 1963.
Družina prof. Hegeduša
KINO
MURSKA SOBOTA — od 22. do 24. marca jugoslovanski barvni kinemaiskopski film: »Obračun — kapetan Leši«, II. del; od 25. do 26. marca francoski kinemaskopski film: "za Tobruk" od 27. do 28. marca jugoslovanski film:	»Abeceda
strahu«.
GORNJA. RADGONA — 22. marca izredni domači film: »Poletje je krivo«; od 23. do 24. marca angleški barvni film: »Safir«; 27. marca ameriški barvni kinema-skopski film: »Dober dan žalost«. r
LJUTOMER — 23. in 24. marca a-meriški barvni film: »Zlomljena zvezda«; 27. in 28. marca romunski film :»Na valovih Donave«.
KRIŽEVCI PRI LJUT. — 23. in 24. marca ameriški film: »Beg v verigah«; 27. marca ameriški film: »Med lovci«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 23. in 24. marca jugoslovanski film: »Štirinajsti dan«.
VELIKA POLANA —	23. in 24.
marca ameriški barvni film: »Dejvi Kroket in pirat«.
AMD VIDEM OB ŠČAVNICI bo prodalo na javni licitaciji osebni avtomobil znamke MERCEDES
v nevoznem stanju dne 24. marca 1963 ob 9. uri pri Vidmu. Prednost nakupa ima družbeni sektor, eno uro pozneje ga lahko kupi vsakdo.
AMD Videm ob Ščavnici obvešča svoje člane, naj se v bodoče zaradi informacij ali zahtevkov obračajo na AMD Radgona.
Cenjeno občinstvo obveščam, da polagam pode vseh vrst iz plastičnih mas, t. j. iz podolita, polivinila, »Vinas« plošč in ostalih PVC materialov strokovno in po zmernih cenah.
Se priporoča Anton KOSI, polaganje "plastičnih mas in pečarStvo", Hrašenski vrh št. 33, p. Slatina Radenci.
Predsedstvo Združenja borcev -NOV občine M, Sobota poziva vse bivše vojne ujetnike, pripadnike stare jugoslovanske vojske ali NOV in POJ, da es prijavijo v pisarni Združenja borcev NOV, Titova 18, vhod iz Zvezne ulice, od 22. do 30. marca 1963.
MALI OGLASI
HIŠO gospodarskim poslopjem, ob glavni cesti v Markovcih, prodam. Hiša sposobna tudi za lokal. Naslov v upravi lista.
M-201
OMARO, trodelno, v dobrem stanju, ugodno prodam. Cankarjeva 30, M. Sobota.	M-202
GOSTISCE »Pri Grosupeljčanu« — Grosuplje sprejme natakarico, kuhinjsko pomočnico in kuharica: Nastop službe po dogovoru. Samsko stanovanje na razpolago. Plača po dogovoru.
M-203
HIŠO na Janževem vrhu za 200.000 dinarjev in klavirsko harmoniko, 80-basno, za 70.000 dinarjev prodam. Plačljivo lahko tudi s čekom. Naslov v upravi lista.
M-203-A
OSEBNI AVTO »Opel-Record-O-lympia« prodam. Vprašati v podjetju »Potrošnik«, Murska Sobota.	M-204
VELIKI, težki, konjski dvovprež-ni voz, dobro ohranjen, prodam. Partizanska 31, M. Sobota.
M-205
GRADBENO PARCELO v Murski Soboti in kuhalnik na dve plošči prodam. Naslov v upravi lista.	M-207
OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama in nameščenim štedilnikom — možnost kuhanja — oddam s 1. aprilom. Lendavska 26, Murska Sobota.	M-208
MOTORNO KOLO, 125 ccm, zamenjam za novo kolo. Karel Sar-kasn, Krog 141,	M-217
VEČJO količino sena prodam.
Lončarovci 43.	M-218
ZENSKO KOLO ugodno prodam. Vprašati v knjigami »Dobra knjiga«, Murska Sobota. M-219 OMARO, mizo in dve železni postelji prodam. Ogled v ponedeljek 25. marca od 9. do 12.- ure. Ulica 17, oktobra štev. 3, Murska Sobota.	M-223
DNE 17. marca na cesti Andrejci —Murska Sobota sem izgubil iz mopeda registrator z dokumenti lovske družine Ivanovci Poštenega najditelja prosim, da nji vrne dokumente proti nagradi v podjetju »Potrošnik« M. Sobota.	M-221
SEMENSKI krompir »Merkur« mešan z jedilnim, prodam. Kidričeva 69, M. Sobota.	M-226
OSKRBOVALCA ŽIVINE išče Vinogradniško gospodarstvo Kapelj. pošta Sl. Radenci. Plača ugodna, stanovanje zagotovljeno.	M-223
Po sklepu UO razpisuje Poslovno združenje kmetijskih proizvajalcev in predelovalne industrije v Murski Roboti naslednja delovna mesta:

1.	komercialista za reprodukcijski material in stroje

2.	knjigovodje
3.	administratorja

Pogoji : pod 1. višja ali srednja strokovna izobrazba ali visoko kvalificirani trgovski delavec, Zaželjen-a praksa v tej stroki. Pod 2. in 3. ustrezna strokovna izobrazba.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite UO Združenja najpozneje do 25. marca 1963. Razpis veljla do zasedbe delovnih mest.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »Panonija« — industrija kovinske galanterije v Murski Soboti razpisuje prosto delovno mesto
administratorja v skladišču gotovih izdelkov
Pogoj : obvladanje strojepisja in nekaj prakse v administraciji.
Osebni dohodek po pravilniku, nastop službe možen takoj.
Prijave se sprejemajo v upravi podjetja| Cvetkova ul. 2a.
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota razpisuje delovno mesto direktorja
KOMUNALNEGA PODJETJA MURSKA SOBOTA Pogoji: visoka strokovna izobrazba z najmanj 3-let-no prakso na vodilnih delovnih mestih ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih.
Pravilno kolkov-ane prošnje z dokazili, o strokovni izobrazbi je potrebno dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Murska Sobota v 15 dneh od dneva objave razpisa.
-Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizaciji Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota razpisuje delovno mesto upravnika
Obrtnega krojaškega podjetja »Kroj« Murska Sobota P o g o j i:  visokokvalificirani delavec krojaške stroke z daljšo prakso na vodilnih delovnih mestih,
Pravilno kolkovane prošnje z dokazili o strokovna izobrazbi je potrebno dostaviti Občinskemu ljudskemu odboru Murska Sobota v 15 dneh od dneva objave razpisa.
WHIT MASTERSON
ŽENSKE
v njegovem življenju
(Nadaljevanje)
Otožnost se ji je še povečala, ko ji ni in ni bilo mogoče opraviti dela, ki si ga je bila zastavila. Sredi popoldneva je morala priznati sama sebi; da ni prišla sploh nikamor. Njena metoda je bila, napasti problem natanko tako, kakor se je Lewis Gilmome spoprijemal s problemom svojega slikanja, od znotraj navzven. Nikdar ni bil zadovoljen zgolj s tem, da bi naslikal zunanjost. Če so ga poklicali, da hi naslikal kako poslopje, se je pogosto posvetoval z izvirnimi tlorisi, da je izvedel kje stojijo oporniki in nosilne grede, četudi se pri končani sliki niso videli. Pri avtoportretu, ki je visel na steni v ateljeju, si je pomagal prav tako z rentgenskimi žarki kakor z ogledalom.
»Mislim, da je to pri meni izraz umetnikovega neogibnega dvoma nad sa bo,« ji je nekoč rekel. »Čutim neko nujnost, da sem bolj dlakocepski, kakor bi mi bilo treba, Ali ni škoda, da nisem genij? Ne bi -bil slab.«
Meg je uporabila Lewisove lastne metode pri problemu njegove smrti, a samo s spornim uspehom. Ko je poskušala obnoviti ogrodje umora za pročeljem samomora, je pomenilo pismo, ki ga je bil poslal Ottu Merrimanu, doklej edini uspeh. Če je tako pismo res poslal. Za zdaj še ni bila slišala nikakega potrdila te domneve od Terase.
Meg je premišljevala, ali ni bilo premalo-mamo, da je poslala Tereso in Alexis na ti dve »posebni odpravi«, ne da bila o tem obvestila policijo. Alexis je bila tako mlada in neizurjena in Terasa ... no da, njene številne odlike so pogrešale nekoliko radodarnejšo zalogo možganov. Vrh tega pa je bilo obe mogoče prepoznati, eno po imenu, drugo po obrazu. Če ubijalec odkrije, Kaj iščeta, se lahko zapleteta v nevarnost.
»Medtem pa tu sedim in nič ne delam, ampak gledam ta preklemami telefonski imenik,« je zamrmrala naglas.
Telefonski imenik.
Čeprav je bil Gilmore dlakocepski, ko je šlo za metode pri delu, je bil dosti manj natančen v osebnem življenju. Redko se je potrudil, da si je sestavil knjižico z naslovi; ko je hotel telefonirati komu izven njegovega neposrednega kroga ie pogosto iztrgal stran, ki jo je potreboval, iz telefonskega imenika. Imenik v ateljeju je bil tako dobesedno uničen. V normalnih okoliščinah Meg sploh ne bi bila pomislila na to.
Zjtraj na dan, ko je bil Gilmore umrl, pa je Alexis našla imenik v kuhinji na drugem mestu- kot pa navadi — ležal je odiprt na mizi: Ena stran je bila iztrgana. Čeprav so skrbno pregledale povsod naokrog, pa manjkajoče strani niso mogle najti nikjer okrog po hiši. Sklep se je zdel preprost.
Lewisu Gilmoru se je iz nepojasnjenega vroza mudilo domov iz San Frančiška ne samo zato, da bi napisal pismo, ampak tudi zato, da bi nekam telefoniral — in sicer človeku, ki je bil razmerama tujec.
Komu? Meg je bila iz imenika v Alexini spalnici skrbno izrezala ustrezni list, ker je čutila, da mora najti na, njem oporo za pot k morivcu. Imena so se začela z DILBECK na vrhu prve strani in se končala z DOLLARHIDE spodaj na drugi strani. Vmes je bilo skoraj osem sto zapisov. In čeprav jih je znova in znova prebirala, ni imelo nobeno ime nikakega pomena zanjo. Tudi če bi začela pri vrhu in telefonirala vsakemu posebej, kar bi bilo dokaj naporno, ni imela nikakega poroštva, da -bi kaj izvedela. Meg je bila pred težko nalogo.
Zato ji je bilo v veliko olajšanje, ko je Alexis poklicala iz San Francisca in je slišala razburjeno pripoved o njenih odkritjih. Ime — John Lamanr —ji sicer ni nič pomenilo, ampak po dolgih urah, ko se ni stvar nikamor premaknila z mesta, je bila pripravljena, da se oklene česarkoli
Njeno v selje je bilo vendarle kratko. Čeprav je marljivo pregledala vse papinje Lewisa- Gilmora, ni naletela na nič, kar bi bilo v še tako rahli zvezi z Johnom Lamarrom. Meg je začela premišljevati o drugem delu tistega, kar ji je bila povedala Alexis. Najbolj osupljivo od vsega je bilo. da je risba predstavljala smrt. Simbolično bi lahko pomenila smrt, kakor je namignil Famdiro. Druga možnost bi bil strup — ali celo, če si napel možgane, pirati. Vendar je vse kazalo, da ne eno ne drugo nima kakeka posebnega pomena.
Prehitro odrivam stvari, se je Meg opomnila Neki odgovor je v tem, samo ko bi ga lahko videli. Postavi se na Lewisovo mesto si je rekla...
Spet jo je zdramil iz misli telefon. Tokrat ji je poročala Teresa iz Chi-cagai. Ob tem, kar je slišala zdaj, je pozabila na čačko lobanje, medtem ko je poskušala sprejeti vase Teresine podatke. Skrivnostno pismo, ki je bilo odslej bolj ali manj domnevno, je zares obstajalo — čeprav v malce drugačni obliki, kakor si je bila Meg predstavljala.
Zavitek... Mahoma se ji je posvetilo, zakaj je moral biti zavitek. Nikakega razloga ne bi bilo, da bi Lewis tako na vrat na no prihitel domov samo zato, da bi napisal navadno pismo. Pismo bi lahko pisal od koderkoli, iz San Francisca, tudi v letalu. Gilmore se je vrnil domov, ker je prišel po nekaj — nekaj, kar je bilo v zvezi z njim, Ottom Merrimanom, mogoče pa tudi z Johnom Lamanom.
Meg se je obrnilak veliki omari z akti, ki je stala v kotu. V treh kovinskih predalih so ležale velike mape, ki so vsebovale pravo množico raznoterosti; fotografij, izstrižkov iz časnikov, risb — grobega materiala, ki je bil v Gilm-onovem delu za osnovo. Mape so bil razvrščene po abecedi. Ker je morala nekje začeti, se je zdelo edino pametno, da poskusi glede na pogrešani list iz telefonskega imenika najprej, pri črki D. Meg je potegnila k sebi naročaj map in jih razprostrla po mizi. Vse to je bila storila že prej, a tokrat je bilo drugače. Prej je iskala po mapah, kaj, je v njih; zdaj je gledala, kaj je v njih; zdaj je gledala, kaj manjka.
Ko je prišla nekako do dveh tretjin, se je razburjeno ustavila. Mapa, ki jo je gledala, je imela napis DOBRECHT, WAL-TER. V nasprotju s tovarišicami je bila skoraj prazna: v njej je bil samo en natipkan list. Na njem so bili zapisani naslovi vrste knjig, po vsem sodeč pravne narave. To je bil tako čuden preostanek, tako neverjetno je bilo, da je shranjen, če ni bil del večjie zbirke, da Meg ni več dvomila, da je na pravi sledu Iz nekega razloga je bil Gilmore vzel ostanek iz Dobreohtove mape in ga v noči, ko je umrl, odposlal Menrimamn.
Iskala je potrdila v usodnem listu telefonskega imenika. Našla ga je. Walterj-a Dohrechta sicer ni bilo — a- bila je gospa Vivian Dobrecht. Naslov — dvajset minut od Gilmorove hiše!
»Mislim,« je rekla Meg naglas, »da je tudi zame napočil čas za pohod.«
Naslov gospe Dobrečhtove jo je pripeljal na zahod od Le-wis-ove hiše, nedaleč od Hudaona. Izkazalo se je, da gre za posestvo. na katerem je stala večja, dokaj imenitna hiša v slogu kralja Jurija, okrog nje pa je bilo več juter dreves in trave. Ko je z avtomobilom zavila na privoz, je opazila, da je nad Vhodom velik obesek z napisom: NA PRODAJ.
Velika hiša je bila tako tiha, da se je ustrašila, če ni mogoče že prazna. A ko je pozvonila, so se približali koraki, vrata so se nekoliko odškrnila in proti njej je pokukala neka ženska. Bila je gladka svetlolaska pri kakih štiridesetih z lepimi, skoraj gledališkimi potezami.
(Nadaljevanje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in Časopisno in založniško podjetje -Pomurski tisk v Murski Soboti — Ust pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 6, telefon 215 — Naročnina celoletna 600 dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
Pomurski vestnik, 21. marca
7
PRAZGODOVINSKA NEZNANA RADGONA
RADGONI STA PRAVZAPRAV DVE IN MED NJIMA STA MURA IN DRŽAVNA MEJA — ZADREMANO MESTECE V NIŽINI, NESOJENO SREDIŠČE, POMURJA, SEDANJI RADKERSBURG IN PA NEKDANJE PREDMESTJE POD MOGOČNIM GRADOM, NASA GORNJA RADGONA. ODKAR JE JEZA ITALIJANSKEGA DELEGATA V KOMISIJI ZA RAZMEJITEV PO PRVI SVETOVNI VOJNI — KOT PIŠEJO KRONISTI — POMAGALA RAZTRGATI DAVNO ENOTNOST NASELJA, SO SE NA MOSTU POJAVILE MEJNE STRAŽE. V ZADNJI VOJNI VIHRI PA SO NA KONCU IZGINILI TUDI MOSTOVI IN ZA KRATEK ČAS SE JE RADGONSKI KRAJ POVRNIL V PRADAVNINO, KO JE MURA VLADALA BREGOVOM IN DAJALA PEČAT IMENITNOSTI GORNJERADGONSKEMU NABREŽJU Z GRADCEM NAD DEROČO VODO. IZ TIK OB MEJNI ČRTI SE JE RADGONA SPET PRIBLIŽALA NEKDANJI VELJAVI, SAJ JE BILA NEKAJ ČASA CELO O-KRAJNO SREDIŠČE, DANES PA JE V TEH MEJAH SEDEŽ OBČINE. TODA ZAČNIMO LEPO OD ZAČETKA.
Priroda je namreč že od nekdaj dajala prednost južnemu nabrežju Mure, ki se tod spotoma nasloni ob zadnji zob gričevja, preden se požene preko Murskega polja svojemu koncu nasproti. Toda to nabrežje je bilo vselej tesno, ker so si rečne vode muhasto
menjavale pot in puščale za seboj širok pas mrtvega zemljišča. Medtem ko so se na severnem bregu naselja že od nekdaj — prav tako kot še danes — varno izogibala samovolji murskih voda, pa se je bilo pri Gornji Radgoni mogoče naseliti tik ob vodi in celo na griču, odkoder je bil dan lep pogled na široko ravnico onkraj reke. Pradavnim rodovom, ki so radi ob vodah ubirali pota v neznane kraje, pač ni ušla ta izredna priložnost, ko so na poti iz panonskih nižin zagledali pred seboj prvo gričevje.	^
Tako bi dejali, ko se z balkona ene izmed učilnic osnovne šole na radgonskem gradu — te turistične točke zaprtega tipa« — razgledujemo po pokrajini pod seboj. Toda o tem govore tudi dokazi, ki so skriti v zemlji, kar jih je namreč še ostalo, kajti nevede so jih prebirali in izgubljali že rodovi pred nami. Tako graditelji gradu kot tisti kopači, ki so že v osemnajstem stoletju, zlasti pa pred dobrimi sto tridesetimi leti prekopavali nekoč številne radgonske gomile. To je bil pač čas, ko je arheološka veda marsikod skupno s svojimi najdbami še spala pod zemljo in zato so se nekatera odkritja ohranila arheološkim očem prav do nedavnega časa.
Predvsem to, da je bil radgonski gradeč naseljen že davno pred prvo grajsko gospodo. Kot kažeta lega in najdbe, to naselje niti ni bilo tako zakotno, temveč je na pomembnem križišču poti varovalo prehod čez deročo vodo. Seveda sedaj še ne vemo, kdaj so ljudje prvič izkrčili gozdove v radgonskem kraju. Morda že v neolitu pred 4000 leti, ko sta zaživeli podobni naselji na gradišču pri Safarskem ob spodnji Muri in na grebenih Buchkogla nad WiIdo-nom v sosednji deželi. Redke, tu in tam najdene kamnite sekire povedo premalo, drugih najdb pa ni. In zato je ta skrivnost še naprej zapisana v radgonski zemlji, ki se le preredko odpira šolanim očem.
V začetku prvega tisočletja pred našim štetjem pa so iz jugozahodne Panonije od Dravi in Muri pripotovali v naše kraje Veneti — kot imenujejo nekteri raziskovalci skupek plemen,, ki so sežgane mrtve pokopavala v glinastih krstah — žarah. Lege nad vodo z rodovitnim okoljem so posamezne rodove priklenile nase, v Radgoni prav tako kot na Ptujskem gradu in v Ormožu ali Križevcih. Zares je čudno, da najdb iz teh časov ni nihče zapazil, saj jih na radgonskem gradcu leto za letom rijejo krti na dan, na križevskem gradišču, ki je sedaj pokopališče, pa grobarji prav tako že desetletja pokopavajo mrtve v sredo prazgodovinskih kulturnih plasti. In šele cestar Čuš iz Zenika, veliki ljubitelj starin, je pred nedavnim prvi videl, kako se je -odprla zemlja« pri gradnji radgonske avtobusne postaje, in povlekel iz profila prve Črepinje. Toda kljub temu so pri gradnji bloka tam zraven ponovno nemoteno rušili ostanke pradavnih tal in najdb.
Lani pa so se v Radgoni prvič v njenem obstoju pojavili prvi znanilci arheološke vede in zasadili lopate križem kražem po grajskem griču. Tega, kar so iskali tam, je ostalo malo. Srednjeveški grad in prva radgonska cerkev sta mu posegla tako globoko do korenin, da je bilo pri tem nevede uničenega mnogo starinskega, ne da bi kdo postal posebno pozoren na to in ono pa se Je s časom tudi izgubilo. Tako beremo v starih zapiskih izpred sto let, da so pri prekopavanju gomil na nekdanjem grajskem vrtu 1789 našli -ostanke bojne opreme, razbitine čelade, oklepa in meča, oglje, razbit lonec in zarjavele kose železne konjske oprave«. O vsem tem seveda ni več sledu in stari grajski vrt ima danes čisto drugo podobo. Toda pri kopanju poskusnih Jam na južnem pobočju pod gradom so se kopači zakopali tri metre globoko v zemljo in še niso dosegli tiste prazne zemlje, na kateri so bila v venetskih časih pred tri tisoč leti tla njihovih stavb. Iz jam so izvlekli množino razbitih glinastih loncev, vrčev, skodel, a tudi obranih kosti domačih živali, ki so tam ležale v 30 cm debeli plasti. Podobno pa so našli 'tudi graditelji stanovanjskih hišic v bližini, le da so najdbe končale kot igrače v otroških rokah. Tako je na južnem podobčju,
kjer si najnovejša stanovanjska gradnja podaja roko z ruševinami stanovanj pred tri tisoč leti Na vrhu gradca je seveda težje najti še ohranjena prvobitna tla, saj segajo ruševine plasti srednjega veka prav tako 2 m globoko. Pri svojih urejanjih grajske površine
se nekdaj niso ustrašiliniti mrličev, ki so jih s starega pokopališča na gradu — morda je bilo okrog prve cerkve, morda pa še starejše — preselili v posebno jamo. Tam so se pri lanskem kopanju kopičile golenice kot drva v skladovnici in ni jim bilo konca. Zato vidimo ob tolikšni stopnji uničenja nekdanjih seliščnih površin možnost uspešnih raziskav predvsem v obsežnih profilnih jarkih, ki bi šele izluščili zgodovino nekdanjih tal na radgonskem gradcu. To bi radovednežem sicer ne dalo bogate paše za oči, bi pa obogatilo zgodovinsko gradivo o življenju gradca v predslo-venski davnini.
Bolj kot čas Vlnetov, ki so se v sedmem stoletju pred našim štetjem pred navalom novih ljudstev pred našim štetjem, valečih
se v verižni reakciji, preseljevali iz vzhoda, umaknili proti severni Italiji, je bila v Radgoni doslej poznana naslednja — železna ali ilirska doba. Iliri so se prav tako naselili tod, čeprav njihovo območje, oblast in bogastvo niso bila tako velika kot v sosednjem -knežjem« središču ob avstrijski Solbi s stotinami gomil in bogatimi najdbami. Se manj so se lahko merili s svojimi plemenskimi sorodniki na Dolenjskem, ki so svoja občestva pripeljali že skoraj na prag državotvornosti. Toda kljub relativni zapuščenosti podravske dežele je bila tudi ilirska Radgona« pomembno središče svojega kraja. Kod je stala, še ne vemo, sledovi pa kažejo na obronke Hercegovščaka, koder je bil skrit v zemlji tisti zaklad venetskih bronastih predmetov, ki so leta 1882 privlekli na dan in podarili muzeju v Gradcu. Pač pa se je ilirska doba razodela našim sodobnikom mnogo bolj z grobovi. Pred dobrimi sto leti. je bil gomjeradgonski kraj še precej na gosto posejan z gomilami, najrazličnejšimi spomeniki ilirske davnine. Danes je ta podoba že pre cej drugačna — gomil je ostalo le malo. Nekaj so jih razvozili kmetje, ko so jim delale zadrego na njivah, nekaj so jih razkopali za zgodovino vneti domači radovedneži.
Gomile so se vrstile ob gradcu na dveh mestih — na zahodni strani v Podgradu in na jugu ob sedanji opekami. Opekamiški o-brat je dokončno razdejal ilirsko grobišče, kjer so najimenitnejšo najdbo odkrili že leta 1830. V eni izmed gomil so namreč prišli ko pačem pred oči bronasti meč, sekira in ostanki bronastega vozička, potem ko so lončeno posodje nai-brž razbili in zavrgli. Najdbe so našle pot na radgonski grad, odkoder si jih je kmalu pridobil graščak Platz v sosednjih Črncih. Njihova življenjska pot je kratka in malo znana. Nabiratelj starin Platz jih je posodil graškim muzealcem, da so jih prerisali, opisali in objavili v graškem zgodovinskem časopisu, potem so pa, morda po njegovi smrti, izginile najbrž za vselej. Tako je ta imenitna najdba holj kot rojakom znana v tujini kot Wagen von Radkers-burg« in s tem deli grenko usodo negovskih čelad, čeprav je z obe-
ma najdbama deželica med Dravo in Muro zaslovela preko svojih meja. Voziček, ki je bil razbit najbrž že ob pokopu, sicer ni tako razkošno izdelan kot znani figuralno okrašeni voziček iz Strett-wega ob gornještajerski Muri, je pa imenitnejši kot svinčeni voziček iz gomil v Bregu na Koroškem in od vseh podobnih najdb različen zato, ker je imel daritveno skodelico. Skupno z ostalimi najdbami je bržkone pripadal knežjemu grobu. Kolikšno je bilo naselitveno področje tega ilirskega kneza, je težko reči, ker ni dovolj najdb. Možno pa je, da je segalo še do Benedikta z ilirskimi gomilami in do Pertoče na drugi strani, kjer so pri Večeslavcih šele nedavno izbrskali iz zemlje ostanke ilirskega groba.
Ce so pri opekarni gomile in najave že dokončno izgubljene, pa ima spomeniško varstvo se nekaj možnosti za uspešno posredovanje na zahodnem grobišču v Podgradu. Kar je bilo tam manjših gonu so izginile večinoma že leta 1830, ko sta se jih lotila dekan Krištof Maul m Jozel Onderka in pobrala iz njih razbito posodje, oglje, kose čelad, mečev, sulic in zaponk od konjskega jermenja«. Nič od tega se ni ohranilo do današnjih dni. Ostala pa je še skoro nedotaknjena pet metrov visoka Ferševa gomila tik ob apaš-ki cesti, danes obraščena z akacijo in posajena z vinsko trto. V njej imajo domači izkopano pivnico« in morda bo znal kdaj kak iznajdljiv turistični organizator napraviti iz tega tudi turistično zanimiv zgodovinski spomenik. Precej slabše pa se godi njeni sestri čez cesto na njivi, ki jo plug vztrajno in neusmiljeno brusi, čeprav je bila nekoč verjetno prav taka lepotica. In prav šolski primer naslednje stopnje uničenja se nudi na jugu proti slovensko-goriški magistrali, kjer rasto sredi njiv osamljeni hrasti na žalostnih ostankih nekdanje gomile. Njive pa so rahlo »napete« še drugod.
Tako se pradavnina naše Radgone odkriva radovednim očem šele sedaj, ko so zvonovi prazgodovine večinoma že odbili dvanajsto uro. In zato je, kot bi i-
meli v rokah le nekaj listov knjige, ki je sicer ne bo mogoče nikoli prebrati v celoti, nekoliko pa že, če bi za to našli čas in dobro voljo.
S. P.
Takšen je bil iz lesa in brona izdelan voziček v grobu ilirskega kneza v gomili pri opekami. Najdenih je bilo žal le nekaj bronastih delov
Eden najimenitnejših arheoloških spomenikov pri Radgoni — Ferševa gomila v Podgradu je žal preveč zaraščena, da bi mogla nuditi očem odkrit pogled na svojo elegantno obliko
Južno pobočje grajskega hriba skriva največ ostankov prazgodovinske naselbine, ki jih gradnje
stanovanjskih hišic pridno rušijo
Turistično-izletniška postojanka v Slovenskih goricah
GOMILA VABI
Kdo še ne ve za lepote Slovenskih goric s Prlekijo, kdo še ni čul za znamenito turistično točko — GomiloI Pokrajina je tako raznolika, razgibana, da potnik ne ve, na čem bi najprej napasel oči: ali na razvalovljenem gričevju, poraslem z zelenimi gozdovi, vinogradi in sadovnjaki, ali na pisanih poljih, ali na belih hišicah, raztresenih po hribčkih, ali na belih cestah, ki se vijejo med gozdički, sadovnjaki, vinogradi inspolji, se vzpenjajo na hribčke, pa spet spuščajo v dolinice, se zbirajo in zavozlavajo v številnih križiščih, se odvozlavajo in bežijo na vse štiri strani. Potnika večkrat zmedejo tolike poti in na marsikaterem belem križišču ne ve, kam bi — ali na levo, ali na desno...
Eno takih cestnih križišč je tudi, prav gotovo najstarejše cestno križišče v osrčju Slovenskih goric, na mestu starodavne rimske ceste — križišče na Gomili. Zaradi naglo razvijajočega se turizma so tudi to na križišče nedavno postavili kažipote. Danes potnik, ki potuje po cesti proti Gomili, že od daleč opazi in bere: Ptuj 18 km, Ormož 20 km, Ljutomer 18 km, Radgona 23 km. Gomila 1 km.
Na tem križišču je znana že tradicionalna meja teritorialnih ln krajevnih razdelitev, in sicer: več stoletij stara farna četveromeja, potem okrajna, danes občinska, pa tudi šolska, poštna in morda še kakšna četveromeja. Turistu se ob lepem vremenu na tej četveromeji z razglednega stolpa na tej četveromejl ponudi čudovit razgled vsenaokrog. V knjigi obiskovalcev je že cela rajda pesniško čustvenih slavospevov naši lepi Sloveniji in prelepim Slovenskim goricam s pravljično lepo Prlekijo.
Od prvih povojnih let obstoja na Gomili prva slovenskogoriška vaška turistična organizacija — tu-
PLESNI TEČAJ 
V	RAKIČANU KONČAN
Prejšnji teden so na raki-
čanski šoli končali dvomesečni plesni tečaj. Obiskovalo ga je 24 mladink in mladincev iz te šole, poučeval pa jih je plesni učitelj Martinec iz M. Sobote.
V	okviru tečaja so predelali 10 plesov, med drugimi tudi sambo, rumbo, dunajski valček, foxtrot, cha-cha-cha in twist. To je bil dosedaj že tretjii plesni tečaj na omenjeni šoli, nameravajta, pa organizirati še enega. Ce jim bo čas dopuščal, bodo s tečajem začeli v tem šolskem letu, v nasprotnem primeru pa ob začetku prihodnjega.
Tečaj je bil dobro organiziran, o čemer priča tudi dober uspeh.
ristično društvo. Toda, kje so vzroki, da se izletniški turizem tod še ni kdo ve kako uveljavil? Na vrhu Gomile je 18 metrov visok razgledni stolp, do njega pelje dobra cesta, pod stolpom pa je prostor za parkiranje avtomobilov. Toda vse to še ni dovolj! Cimprej bo treba v bližini stolpa zgraditi primemo gostišče z nekaj sobami za nočevanje. Na gradnjo tega objekta se na Gomili sicer že pripravljajo, toda treba bo pohiteti. Turistično društvo pa bo še poleg tega moralo poiskati in urediti pri bližnjih kmetijah čedne privatne sobe.
Turizem in izletništvo na Gomili in drugod v Slovenskih goricah in Prlekiji je v vseh letnih časih možno poživeti s poudarjanjem naravnih lepot In zanimivostmi, z nekaterimi specialitetami prleške kuhinje in peči ter različnimi prireditvami. Spomladi, ko je vsa Prlekija v cvetju in vonjavah sadnega in drugega drevja, bi marsikod izletnike lahko pogostili s slastnimi krofi iz akacijevega cvetja, na prvomajniško gibanjčno- nedeljo z mastnimi gibanicami in drugim.
Poleti je prav v okolici Gomile vse polno najrazličnejšega zgodnjega sadja, potem bi vsaka prva nedelja v poletnih mesecih lahko bila tudi gibanjčna nedelja s praženimi krofi in pogačami — kvasni ca mi.
Jeseni, ko je v Slovenskih goricah grozdja in sadja na pretek, bi turistom lahko nudili več zabavnih prireditev kot so n. pr. že dovolj privlačne vinske trgat ve. Potem je tega časa možno na birati gobe, ki jih je tako poleti ka kor jeseni po teh gozdovih dovolj
Tudi za zimski turizem so tu ugodni pogoji, saj je dovolj primernih terenov za smučanje, drsanje in lov.
Vse našteto je zaenkrat le še perspektivna prizadevnost ožjega kroga turističnih delavcev Prlekije in Slovenskih goric. Da pa se bo turizem v teh krajih v bližnji bodočnosti zares razmahnil in izkoriščal vse neštete in še druge možnosti, bodo morali pomagati prebivalci teh krajev: šole, krajevni odbori, različne organizacije, KZ in drugi.
2e pred letom dni je uveden redni avtobusni promet po cesti Ptuj —Gomila—Radgona, v perspek-ktivi pa je gradnja slovenskogo-rlške magistrale, ki bo potekala po tej cesti. Nedvomno bo ta lepa cesta preko Slovenskih goric veliko doprinesla k hitremu razvoju turizma na Gomili.
Fr. H-c
Lep jubilej
V vani Safarsko, št. 11 živi Geriča Smolkovič, mati treh odraslih sinov. Rodila se je leta 1866 na Safarskem v krneč, ki družini in je vse življenje ostala kot kmetica v rojstni vasi.
Spominja se, kako ji je oče vedno govoril, da je delo na zemlji zelo lep poklic, ker si vedno v naravi, v živem in neposrednem stiku z njo in naj bo prav zato lahko vedno
dobre volje. Geriča je poslušala očeta, ostala na kmetih in vse življenje bila pridna, delavna in vesela. Vedno je upala, da bo dolgo živela.
In ni se varala, kajti zadnjo nedeljo je praznovala svoj 97. rojstni dan. Tega dne so jo njem najbližji in nekateri vaščani ob:skali, jo pozdravili s cvetjem in najlepšimi željami: da bi še na prej bila tako zdrava in vesela in da bi taka tudi dočakala svoj. stoti rojstni dan.
Tem željam se pridružujemo tudi člani uredništva našega lista.
Moščanci-Pečarovci:
VODA POD CESTO
Močna odjuga je povzročila hi-tro kopnenje knega, vzporedno pa so tudi naglo naraščale reke in potoki, ki so v nekaterih primerih celo prestopili bregove svojih strug. Tudi na cestah je povzročena občutna škoda; te so v več primerih celo zaprte.
Na cesti IV. reda iz Moščanec proti Pečarovcem je voda prišla na površje na sredini cestišča in tako povzročila pogrezanje zgornje plasti ceste. Promet je tudi sedaj popolnoma onemogočen. Podobno jo na cestnem odseku Puconci—Murska Sobota ln drugje, kjer so ceste tudi zaprte.
»Devetindvajset let sem čebelar«
Naš obisk pri umnem čebelarju Janezu Daneu v Prosenjakovcih je bil zelo kratek, pa vendar nekaj zanimivosti iz njegove čebelarske kariere.
Tovarišu Danču je čebelarenje dobesedno — osebni konjiček ali hoby, kot že to bolj učeno imenujemo. Čebele so mu najboljše prijateljice, čeprav so ga večkrat že tudi opikale, tako da je proti njihovim pikom imun, od 1934. leta. V njegovem čebelnjaku je trenutno 40 panjev, od tega 28 sodobnejših — Žnidaršičev. Prizade-
va si, da bi pridobil vsaj en ameriški panj — Langstroth, saj želi temeljito preiskusiti njegovo prednost. Danč vodi tudi opazovalno postajo za Zvezo čebelarskih društev Slovenije, čebelarske strokovne časopise redno prejema iz Budimpešte, Subotice in Ljubljane. Naše čebelarsko strokovno glasilo — Slovenski čebelar — ima kom-pletirano in vezano v vseh letnikih od leta 1923. naprej.
Na naše vprašanje, kako je v zadnjih letih kaj s čebelarsko žetvijo, nam je ob svoji skromnosti odgovoril, da ni najboljša. Edino akacija še da nekaj več
medu. Torej je v prvem planu veselje do čebelarjenja. In še ena zanimivost: kakorkoli že ima Danč rad čebele in njihovo poslanstvo (prepričan je, da bi bili okoliški sadjarji mnogo na slabšem brez njegovih čebel), pa mu med posebno ne godi kot hranilo ali poslastica.
BELTINCI: AMD
Pred dnevi je bila v Beltinci redna letna skupščina domačega AMD. Dosedanji predsednik društva Janko Lešnik je ocenil delo društva kot uspešno, saj je društvo usposobilo Okrog 100 šoferjev-amaterj-ev in prav toliko voznikov mopedov. Dejavnost želijo letos in v prihodnje še povečati, zato nujno potrebujejo stalnega inštruktorja. Za potrebe avto-moto šole bodo v kratkem dobili še en osebni avtomobil. Ker jih pomanjkanje ustreznih prostorov pri delu precej ovira, je skupščina sklenila zaprositi Občinsk ljudlski odbor Beltinci za prostore in garažo.
Udeleženci skupščine so se tudi zavzeli za širšo propagando in tolmačenje cestnoprometnih predpisov po osnovnih šolah. Na vseh štirih popolnih osemletkah beltinske občine bodo ponovno poživil delo z mladimi prometniki.
Pomurski vestnik, 21. marca
8