Pripovedka o brezi.
§b kraju gozda je vzrasla visoka breza. Kakor širok srebrn pas se je svetila njena koža, a dolge tanke ^ejice so se spuščale kakor brhki lasje doli na zemljo. Mali, drobno   narezljani, jasno  zeleni, skoraj  prozorni lističi so viseli na vejicah  kakor  male  zastavice, a ko
26
je veterc zapihljalj bilo je vse živo gori na hrezi: ker so se listitii obračali semtertje, Čulo se je tiho šepetanje, katero tako godi človežkemu ušeau, ko pritle v tajin-stveni gozd. Malo dalje seje porazvrstilo nekoliko rno-gočnih hrastov, kateri so skoraj malo zaničljivo pogle-dovali na vitko, tanko brezo. Res so bili mogočni hrasti s svojo široko krošnjo, vendar v lepoti se niso mogli meriti z belo brezo. Njihova nagubana, hrapava skorja, katero je že pokril raznovrsini mah, spominjala je vsakogar na starost, a tudi njih veje so štrlele tako nerodno v beli svet, a pri brezijebilo vse mladinstveno in gibko. Prav nasproti brezi je rascl grbavi gaber in obrnil svoja grbasta pleča od brcze, ker je bil nevošd-ljiv njeni lepoti. Ne pa tako dve lepi zeleni smertki, katori sta mogli jedini tekmovati z našo brezo. Oni sta stegovali svoje zelene, iglaste vejice k svoji tovarišici, kakor da jo hoceta objeti v zvestem prijateljstvu. Po letu, rekel bi, bila je breza krasnejža, kakor pa onidve, vendar po zimi bila je ona gola, a smerekici sta se vedno koSatili v svojem zelenem oblačilcu, katero je bilo obšivano in okrašeno s sneženimi zve^dicami. Doii pri zemlji sta se pa jezila dren in leska. Dren je hotel tekmovati s hrastom, leska pa z brezo. Dvigala sta kviško svoje vejice, ali vse zaman, v višavo le nista mogla, jedva da sta nadviaila nekoliko bodeči trn, ka-teri je pa zopet njiju zavidal, ker sta bila vefija od njega. Kaj hofiemo, saj je tako tudi pri nas ljudeh. Clovek vedno nekaj novega želi, nikdar ni prav zado-voljen in morda zavida one, kateri imajo vefi od njega, ali imajo pa tudi več skrbij. Toje stara pesem, katera se pa vedno ponavlja.
Oj, to je bilo prijetno, ko je prišla pomlad v gozd! Trobentice so zapiskale in naznanile, da se je povrnila pomlad, iz zemlje je priklilo sto mznovrstnih ovetlic in ptički 80 zapeli veselo spomiaHansko pesmico. Drevesa 80 od radosti zatrepetala in sc počela oblafiiti v zelen-kasto obleko. Tudi bivza je dobila male z«lenkaste li-stiče, a kako je bila vesela, ko se je prikazalo pri lističih še nekaj drugega podolgovatega, bile so resiue, brezov cvet. Spočetka so bile zaprte, ali ko so topli solnčni žarki vedno bolj pripekali, odprle so se in pokazali so
27                             fls
se mali, mali cvetiči polni rumenega prahu. Kako je bila breza ponosna; a ko so cvetiči dozoreli, etresla je s svojimi vejicami in posipala seme daleč okrog. Saj je vedela, da iz semena zrasejo zopet male brezice m ona ne bode več sama svojega rodu tamkaj v gozdu. Kako bode pa<3 to prijetno, ko bode mogla šepetati s avojimi otročiči — malimi brezicami, katere bodejo vzrasle okrog nje.
Minuio je nekoliko Iet. Brezine želje so se izpol-nile, okrog nje \zraslo je ranogo malih brezic. Sibke so bile, to je res, ali imele so srebrnasto kožico m zelene lističe prav kot ona, a ko je veterc zapihal, nagnile so vse svoje vrhove k njej in šepetale to in ono. Lahko se je breza veselila.
Vendar njeno veselje ni dolgo trajalo. Male bre-zice so imele mnogo sovražnikov. Poslušajto Bamo!
Komaj je zopet jedenkrat sneg skopnel, oži\elo je vse na pašniku, kaieri se je prostiral ne daieč od gozdiča, v katerem je rasla breza s svojimi brezicami. Pastirji so prignali živino na pašo. To po se ozvanjale v^ele pastirske pesmi, in biči so pokali. da je bilo kar veselje. To ne bi breze prav nič žalostilo, da se ni vsaki Čas v gozd zaletel kateri od pastirjev, ogledal se nialo med onimi malinii brezicami iti potem si izbral jedno od najlepših. da mu bo služila za bičevnik. Marsi-kateri brezici sc je konfialo tako mlado življenje. a s pašnika se je vedao bolj glasno ozvanjal oni pastirski: pik, pik, pik, pok, pred katerim je v gozciu vse za-trepetalo.
Cefideljnovega oieta poznate, kaj ne. AJalo hišico inia, kaj ne, in majhen zaslužek, ali polno hiso otrok. Otroci naj bi Že bili, saj so božji blagoslov, če so dobri m ubogljivi, vendar Cefideljnovi niso taki, ker drugače tte bi prihajal oče Cefidelj tako pogostoma v gozd, kjer so rasle one brezice. Vzel je iz suknje pipec ob taki priliki, prišel k najbolj gibki \n dolgi brezici in tako-Ie po priliki grovoril: »čakajtc, čakajte vi nagajivci, ker nočetc z lepa, bode vas pa zdravila tale brezova flnast. Oe vas ta ne ozdravi, druge pomoči ni. Saj so govorili naši stari, da šiba novo mašo poje, hočem, da bode katerikrat kaj iz vas, a to-le bode pomagalo, raca
28
na vodi.« In res, brezovka je dobro zdravilce za raz-posajene otroke, kaj ne, fiitateljčki moji?
Nu še drugi ljudje so prihajali v gozd. Počakajte, da jih le nekoliko naštejem. Najhuji od vsoh je bil še-pasti Matizelj, to je tisti, ki veže metle in dela brezo-vače v naši vasi. Ta je vselej porezal največ brezic v gozdu. saj je pa tudi trvbalo precej onih tankih vejic, dokler se je napravila jedna brezovača metla, brez ka-tere pa6 ne more biti nobena kmečka hiša.
Ko so brezice nekoiiko odrasle, obiskoval jih je pogostoma tudi sodar Žerjav, ker j'h je rabil za obrofie, s katerimi je nabijal kadi in sode. Kako je pač tožno povešala stara breza avoje vejioe, ko je videla, da ji tako ginejo njeni otročiči. katenh se je fako vesclila. Kako se je često spominjala onih sreCnih ilnij, ko je še sama rasla v gozdu in se pogovarjala s smerekicami, saj ni vedela. kaj je žalost in britkost Prav ni<5 je ni več veselilo tu v gozdu.
In ni bilo tudi nji več dolgo odločeno ondukaj bivati. Nekega jesenskega jutra se je pokazal v gozdu kolar Marku^ek a sekiro »a ramenu. Kako so se stresla vsa drevesa, se colo mogočni hrastje nemirno majal s svojimf \Thovi. Konra bo paČ sekira pela smrtno pesem? Markušek se ni dolgo ogledoval, saj je bil dobro znan v gozdu. Stopil jts k stari brezi in malo kasneje so se čuli ob njenem deblu udarci sekire, kateri so tožno ozvanjali v tibem gozdu. Mali koščki njenega lesa so leteli pod udarci sekire na vse strani, a breza jo pod njimi žalostno ječala in se nagnila na stran. Še nekoliko udarcev ia lepa, mogočna breza se je zvalila doli na lesko. katero ji je tolikokrat zavidala na njeni lcpoti. Začulo se je šepetanje perescc pri aosednjih drevesih, katera so vsa trepetala, nekaj od žalosti za svojo dru-žico, nekaj pa tudi zato, ker so se spomniia, da se jim bo jednako godilo, prej ali kasneje.
Brezo je kolar Markušek nekoliko oklestil in jo potem odpeljal domov. Tjim jo je sesekal na manje kose, nekatere si je postavil pred hišo. da se mu suše. da jih potem porabi pri kolesih, druge slabše kose je sesekal za drva, a iz nekaterih je pa njegov oče ob zimskih večerih tesal luČ in pri tem pripovedoval otrokom
29
pripovedke. Nekaj one luči je porabila žena kolarja Mar-kuška, kadar je hotela zakuriti v pedi ali pa na ognjišču, nekaj so jih pa porabili, ko so si svetili po zimi, ko so hodili k zornicam k maši. Kako so pa6 lepo svetile v tcmni ztmski noči!
V gozdu pa fttrii izmed mahovja star suh panj, na katerem so narasle male gobice — tu je rasla nekdaj lepa. srebrnastn breza. Ne daleč od njega pripogiba k zemlji svoje tanke vejice nekoliko brez, lo so po-l' imke stare brezc, katerim je dozdaj prizanesla člo-veška roka. Ali za dolgo? Kdove? Osoda pafi jednaka tudi one breze čaka.                                Janko Barle.