-........ — Glasilo Socijalistifrie zveze v Julijski Benečiji .............................. ........... Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka stane 20 stotink. Naročnina stane za celo leto 11 L., pol leta 5.50 L., tri mesece 2.80 L., ; mesečno 1 L.,za inozemstvo 16 L.-Naročnina se mora vnaprej plačati. Pisma in reklamacija za uredništvo In upravnlštvo naj se naslovljajo: „Proletarec** Poštni predal štev. 43 ------------- GORICA--------- Rokopisi se ne vračajo. Pisma brez znamke se ne sprejemajo. — Oglasi se računajo po dogovoru in se morajo vnaprej plačati. — NOVA VLADA. Giolitti je po trudapolnem delu odšel na „počitnice." Njegova največja zasluga sedanjega vladanja je, da je navidezno sklenil mir z zunanjimi državami in vstvaril neznosni položaj v notranjosti lastne države. Pri odhodu iz Rima se je izrazil, da vzame listek za tja in nazaj! To pomeni, da ima upanje, se v najkrajšem času zopet povrniti. Giolitti je zvit državnik in če se je tako izrazil, vč dobro, da ga bo del tiste zbornice, ki je pripomogel do njegovega padca, spet potreboval na krmilu. Moral je oditi za sedaj, ker tako mu je velevala njegova koerentnost. Njegova dosedanja politika je bila preveč reakcijonarna, da bi mogel ž njo nadaljevati vladanje italijanske države, koja potrebuje miru in resnega sodelovanja, da se reši po vojni zadobljenih ran. Dolgotrajna ministerska kriza znači, da vladati Italijo danes ni tako lahko, kot bi si to kdo mislil. Splošna nada, da bi prevzel ded-ščino po Giolitti-ju sedanji zborniški predsednik De Nicola, je kmalu izpuhtila. De Nicola je u-videl, da neodvisna in resna vlada sedaj ne bi imela dolgega obstanka. zato pa je odklonil sestavo nove vlade. Odklonil je sestavo nove vlade menda tudi zato, ker so se mu studile 'zahrbtne splet-karije od raznih strani in raznih strank. Ve se dobro, da minister-ske krize ne rešuje kralj, kot se to govori in kateri navidezno pooblašča eno ali drugo osebo, da sestavi novo vlado, pač pa jo rešujejo bančni in poslaniški kabineti in kralj le potrdi, kar oni sklenejo. De Nicola ni samo odklonil sestavo nove vlade, ampak odpovedal se je tudi predsedništ-vu državne zbornice. Treba je bilo poiskati drugo osebo, katera naj. bi ugajala francoskemu poslaniškemu gabinetu, koji danes vodi vso italijansko politiko. In ta oseba je Bonomi. Sedanji ministerski predsednik Vslednedirektnih zvez z Moskvo prihajajo poročila o tretjem kongresu III. internacijonale le v odlomkih. In dokler nam ne bo mogoče imeti izvirnega poročila, se moramo zadovoljiti s tem, kar lahko posnemo iz „Roste" ali „Rothe Fahne" in drugih časopisov, kateri pa tudi nimajo natančnih poročil. Govorilo se je in listi so tudi priobčili, da vlada med Leninom in Trockijem nekak spor radi tendenc, gotovega pa se malo ali n*č ne ve, v čem da obstoji ta spor. Vemo le, da je imel Lenin ogromno večino kongresa na svoji strani. Glede rekurza socijalistične stranke v Italiji proti ukrepu iz-vrševalnega odbora III, internacijonale je razprava bila še precej obširna in dolga in v katero sta posegla Trocki 'm Lenin. Na napade italijanskih komunističnih delegatov in na nih neresnične izjave, sta odgovorila z neizpodbitimi podadki zastopnika socijalistične stranke, sodruga Lazzari in Maffi. Sodrug Lazzari je bil svoj čas v socijalistični stranki in šef-urednik strankinega glasila „Avanti". Bil je riformi-stičnega mišljenja in je zapustil stranko z ranjkim Bisolatti-jem. Tekom vojne je z njim vstopil tudi v Salandrov kabinet. Bonomi je torej sestavil novo vlado. Koliko časa se bo držala Bonomi-jeva vlada na površju ? Kakor vse kaže, zelo malo časa! Se predno se je nova vlada predstavila državni zbornici, naletela je že na velike težave. Nezadovoljnost vlada že tudi v tistih strankah, katere so prvotno izjavile pomoč novemu kabinetu. Niti italijanska ljudska stranka (kler.), katera je zasedla toliko zaželjeno ministerstvo za pouk in bogočastje, se ne čuti preveč zadovoljna. Nova vlada se kaže nekako napredna, v resnici pa ne bo nič boljša od prejšnje; zategadelj tudi njeno življenje ne bo dolgo. * ♦ * Novi ministri. Novi kabinet je sestavljen takole: predsedništvo in notranji posli Bonomi; kolonije Girardini; pravosodje Rodino; finance Soleri; zaklad Nava; vojna Gasparotto; mornarica Bergamasco; prosveta Corbino; javna dela Micheli; poljedelstvo Maury; industrija in trgovina Belotti; delo in socijalno skrbstvo Beneduce; pošta in brr zojav Ciuffrida; osvobojeni kraji Raineri; Della Torretta prevzame zunanje ministrstvo. — Državna zbornica se zopet otvori dne 18. t. m. ❖ * * Socijalisti in nova vlada. Stališče socijalistične stranke ostane napram novi vladi nespremenjeno. Njena parlamentarna taktika se bo izvajala po dejanjih nove vlade. Izključeno je vsako direktno sodelovanje stranke pri vladi. je izjavil, da od italijanske socijalistične stranke zavzeto stališče ne znači popolne podvrženosti niti popolne neodvisnosti napram Tretji internacijonali. V najkrajšem času se bo sklical kongres italijanske socijalistične stranke, za razpravo sklepov, ki jih bo zavzel kongres v Moskvi. Lazzari se nadeja, da italijanska socija-listična stranka ne bo izključena iz III. internacijonale. Lenin, odgovarjajoč sodrugu Lazzari, je ponovil staro zadevo izključitve riformistov, pripomnivši, da italijanska socijalistična stranka ni znala pokazati nepotrebo sodelovanja z reformisti. Konečno je pripoznal strankino ofenzivnost. V seji dne 29. junija je sodrug Maffi izpodbil od ital. komunistov izmišljena dejstva in njih obtožbe napram socijalistični stranki. Rakowski je predlagal, da se ital. socijalistična stranka izključi iz III. internacijonale Trocki razlaga položaj italijanskega proletarijata, kateri je bil po dolgih letih priprave in v trenutku, ko bi ta moral zavzeti nadvlado, izročen na milost buržooazije. Pobija, hoče da sov. Rusija povzročiti mednarodno revolucijo samo zato, da obvari sama sebe. Kongres je sprejel resolucijo, s katero se odobruje poročilo iz-vrševalnega odbora. Nadalje smatra kongres potrebnim, da se morajo v vseh deželah strogo upoštevati določbe 21. točk. Glede italijanske socijalistične stranke odobruje kongres sklep izvrševalnega odbora in predlaga italijanskim socijalistom, da takoj izključijo rifor-miste iz svojih vrst, ker italijanska socijalistična stranka drugače ne bo mogla pripadati k Tretji internacijonali. Ako italijanski socijalisti sprejmejo ta predlog kongresa, bo izvrševalni odbor poskrbel, da jih priključi italijanski komunistični sekciji Tretje internacijonale. To poročilo, ki nam je došlo iz Dunaja, je velikega pomena, ampak njena vsebina je preveč pomankljiva, da bi si zamogli že sedaj vstvariti jasno sliko o diskusiji, ki se je izvršila v Moskvi. Sklep glede riformistov ne pomeni dosti, ker je bil rekurz stranke mnogo bolj obširen in se je bavil predvsem o določbah 21. točk. Vse kaže, kakor je razvidno tudi iz drugih poročil in iz same izjave Trocki-ja, da je bil rekurz stranke vpoštevan in da delegati italijanske komunistične stranke niso dosegli tega, kar so pričakovali od kongresa. Centralno vodstvo stranke bo gotovo dobilo odgovor iz Moskve, kateri nam bo podal mnogo podatkov, ki jih danes še ne poznamo. Edina ovira za pristop k III. internacijonali po dosedaj došlih poročilih bi bili edinole še rifor-misti. To se pravi, da so vrata III. internacijonale sedaj še bolj široko odprta za vstop italijanske socijalistične stranke, kot so bila dosedaj. O novem položaju italijanske socijalistične stranke napram Tretji internacijonali bo sklepal strankin svet, ki je že sklican za prve dni oktobra t. 1. Velikanska manifestacija v bran proletarijata v Rimu. Dne 6. t. m. se je vršila v Rimu velikanska manifestacija proletarijata proti fašistovskemu nasilju. Ob 4. pop., kakor je bilo izdano povelje, je ves rimski proletarijat zapustil delo ter se podal v Orto Botanico, kjer je bil sklican shod. Računa se, da se je te manifestacije vdeležilo nad 50.000 oseb. Veliko radovednost je vzbudil prvi nastop „ljudskih arditov", ki so prikorakali na po-zorišče v zaprtih in discipliniranih vrstah pod vodstvom svojih voditeljev. Bilo jih je nad tri tisoč in tu zbrano ljudstvo jim je prirejalo burne ovacije. Namen te nove organizacije je, da ščiti delavske inštitucije pred napadi fašistov. Shod, na katerem so nastopili govorniki raznih strank: posl. Monici za socijaliste, D.’Amato za komuniste, posl. Conti za republikance, Varagnoli in Forbicini za anarhiste, se je vršil popolnoma mirno. Vsi govbrniki so ojstro napadali nasilja proti delavskim inštitucijam ter povdarjali potrebo, da se ves proletarijat združi v eno enotno bojno črto, da bo na ta način mogel braniti svoje priborjene pravice. Po končani manifestaciji je začelo ljudstvo odhajati. Ali policija na konjih in kraljeva straža je začela slepo udrihati po demostran-tih, tako, da je nastala grozna panika katera seje ponavljala po raznih mestnih ulicah, kjer so demostranti trčili s policijo ali pa s fašisti, ki so si najeli moč od zunaj. Zvečer je prišlo do spopada med fašisti in ljudskimi arditi, kateri prvi so naskočili sedež arditov ter ga hoteli razdejati, kar pa se jim ni posrečilo. Ta manifestacija je povzročila ogromen vtis na prebivalstvo. Porotna razprava radi požiga ladjedelnice v Trstu. Vsi obtoženci oproščeni. Pred tržaško poroto se je vršila razprava proti 13. obtožencem osumljenim požiga ladjedelnice Sv. Marka v Trstu. Razprava, ki je trajala več dni, je pokazala v pravi luči, kaj je vse zmožna današnja justica. Trinajst oseb je ležalo več mesecev v ječi le zato, ker so bile osumljene požiga, proti katerim pa se ni moglo nič dokazati: Obtoženci so vsi socijalisti ali komunisti in kot take se je hotelo obsoditi. Porotno sodišče pa je vse spoznalo nedolžnim ter jih popolnoma oprostilo. Ta razsodba ni bila po volji tržaškim fašistom, kateri so se maščevali nad zagovornikom, odvetnikom Dr. Zennari. Počakali so ga na ulici ter s palicami neu-miljeno pretepli. To je pač višek današnje civilizacije. Zveza marnarjev pristopila k Splošni strokovni zvezi. Ta močna organizacija pomorskih delavcev, ki je bila dosedaj neodvisna v narodnem in mednarodnem organizacijskem življenju, je končno izprevidela potrebo se tudi pridružiti tisti močni inštituciji, ki združuje večino italijanskega organiziranega proletarijata: splošna strokovna zveza. Ta zveza je bila do pred kratkim časom pod vodstvom pomorskega kapitana Giulietti, ki je bil nekak diktator te zveze. Njegova politika je bila tekom premirne dobe zelo dvoumna: na eni strani je podpiral D’Annunzijevo podjetje, kateremu je dovažal živež ip municijo, na drugi strani pa ni odrekel niti pomoči Sovjetski Rusiji. Bil je on, kateri je lansko leto iztrgal iz rok italijanskega kapitalizma ladije, ki jih je ta zarubil Sovjetski Rusiji, češ, da njena zastava ne more imeti prostega plovstva, ker ni pripoznana ter da se morajo ladje, ki nosijo njeno zastavo, smatrati kot pomorski pirati. Pred par meseci, ko je italijanska buržoazija spet zadobila moč, je zahtevala glavo Giulietti-ja in uprizorila najhujšo gonjo proti zvezi pomorščakov. Giulietti je mogel še pravočasno pobegniti v Jugoslavijo, dočim je dobila zveza pomorščakov, ki jo sedaj vodi kapitan Rizzi, zavetje pod okriljem Splošne strokovne zveze. Obisk ministra anektiranega ozemlja Pretekli pondeljek je prišel na sprehod v našo deželo minister anektiranih dežel, Raineri, v spremstvu dveh tajnikov. Minister si je ogledal naše porušene kraje le površno, ker od Gorice do Trbiža in nazaj z vsem tem, da se je vstavil v raznih krajih, ni izgubil niti toliko časa, kolikor ga je izgubil pri banketu v Gorici. Pravijo, da ga je ljudstvo povsod hvaležno sprejelo, kamor se je vozil, ter da je storil veliko obljub. Obljubil je tudi, da se bo pomoč delila vsemu prebivalstvu enako, ne glede na narodnost. Pri večernem banketu je bil prisoten tudi posl. Podgornik, dočim sta goriški nadš; »f in posl. Tuntar poziv odklon la. Večje nesreče ni bilo/ Raztegnitev obveznosti brezposelnega zavarovanja in posredovalnic za delo v nove dežele. Prihodnje dni se spet snide v Rimu od ministerstva za delo in socijalno oskrbo imenovana komisija, ki proučuje raztegnitev zakona o obveznosti brezposelnega zavarovanja in posredovalnic za delo v tuk. dežele. V tej komisiji sede tudi zastopniki anektiranih dežel, kateri se potegujejo, da se tu ohranijo samostojni zavodi tega zavarovanja. V tem smislu je tudi upravna deželna komisija brezposelne blagajne stavbinske obrti na Goriškem poslala spomenico na to komisijo, da se pripozna njena samostojnost in vse tiste olajšave, ki jih nudi ta zakon. Sodrug Karol Osbat V nedeljo zjutraj, dne 3. t. m. je sodrug KAROL OSBAT v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov po kratki in mučni bo* lezni zatisnil za vedno svoje oči. Obolel je na slepiču, ali vkljub nujni operaciji je istemu pod* :1. okojnik je pripadal že iz mladih let socijalistični stranki. Bil je mirnega in dobrega zna* čaja, zato so ga vsi spoštovali. Za časa vojne je bil poklican v vojaško službo in kmalu na to vjet in odpeljan v Rusko vjetništvo, kjer je ostal do kon* čane vojne. Vrnivši se iz vjet* ništva, se je takoj pridružil o* stalim sodrugom v svrho zo* petne vstanovitve vsled vojne razpadlih delavskih organizacij. Bil je član raznih društvenih odborov in zadnje čase je bil zaposljen kot uradnik in blagajnik brezposelne blagajne za stavbinsko obrt na Goriškem. Zapušča ženo s tremi nedoraslimi otročiči. V torek dne 6. t. m. popoldne se je vršil pogreb v civilni obliki, katerega se je vdeležilo velikansko število delavstva, toliko iz mesta koliko iz okolice, ki mu je tako izkazalo zadnjo čast in sožalje. Kongres lil. internacijonale V MOSKVI. »- • V' 'A •a /* , r iv vy ju l, i n IV JL< VPRAŠANJE NAŠIM SOCIJALISTOM IN KOMUNISTOM. Pod tein naslovom je neki R-r priobčil članek v „Goriški straži" z dne 13. t. m., s katerim napada nekatere inštitucije, kojih uprava je v rokah socijalistov in komunistov. Pred vsem moramo opaziti gospodu R-r, da so mu razmere premalo znane. Prvič ni res, da se Okrajna bolniška blagajna v Gorici nahaja popolnoma v so-cijalističnih in komunističnih rokah, res je pa, da je upravni svet tega zavoda sestavljen iz dveh socijalistov, treh komunistov in treh italijanskih nacijonalcev. S tem, da pristaši delavskih strank tvorijo večino, še ni rečeno, da je ta večina absolutna gospodarica zavoda. Pripomniti moramo še, da so „preteklega meseca marca t. 1. sedeli na mestu sedanjih treh italijanskih nacijonalcev trije slovenski narodnjaki" in da se razmere od tistega časa do danes niso popolnoma nič spremenile. Kar se tiče slovenskih tiskovin— in tu odgovarjamo le za Okrajno bolniško blagajno v Gorici, katero dopisnik primerja z zavodom proti nezgodam v Trstu, ne odgovarja resnici. Prepričali smo se na lastne oči, da ima Okrajna bolniška blagajna v Gorici za slovenske stranke na razpolago vse tiskovine v slovenskem jeziku; kdor priglasi blagajni svoje delavce v sloven-1 skem jeziku, ta dobi plačilni nalog in druge tiskovine v slovenskem jeziku; vsi napisi pri bol- , niški blagajni so dvojezični (slov. in ital.), tudi oni, ki ne služijo | direktno strankam; na vse slovenske dopise se odgovarja slovenski. Če kaka slovenska stranka dobi po naključbi italijan-r ske tiskovine, se to gotovo ne zgodi nalašč ali s kakšnim namenom, kakoršnega bi nam hotel podtakniti dopisec R-r, marveč pomotoma ali pa celo po krivdi kake slovenske stranke same, katera dopisuje v italijanskem jeziku. Če bi vsi javni uradi izvajali jezikovno enakopravnost, kakor jo izvaja bolniška blagajna, potemtakem bi nam dopisec R-r imel staviti zelo malo vprašanj. Kako pa posluje zavod proti nezgodam v Trstu s slovenskimi strankami, na to vprašanje ne moremo odgovarjati, ker ne poznamo razmer. Čb je res, kar dopisec trdi, tedaj imajo slovenske stranke vso pravico protestirati in temu protestu se pridružujemo brezpogojno tudi mi. Menimo pa, da stranka kot taka ne more imeti odgovornosti, četudi sedi par socijalistov ali komunistov v upravnem svetu, ker oni nimajo direktnega stika s strankami in vsa odgovornost gre torej edino-le voditeljem urada, ki pa niso socijalisti. Na končno vprašanje gospoda dopisnika R-r: v čem se razlikuje socijalističen in komunističen in-ternacijonalizem od italijanskega nacijonalizma, mu odgovarjamo, da je ta razlika enaka oni, ki nas razlikuje od gospoda dopisnika R-r. DOPISI IDRIJA. Poslano. — Menil sem, da me bodo oni ljubeznjivi in človekoljubni nekdanji prijatelji, ki so me po dvajsetih letih svojega delovanja v socijalistični stranki v korist delavstva spravili ob službo in vrgli na cesto s celo svojo družino, po njih doseženem namenu vsaj pustili pri miru. Zategadelj nisem storil ničesar v svojo obrambo. Ali zmotil sem se. Sedaj pa, ko vidim, da temu ni tako, sem prisiljen povedati, seveda ne onim, katere vzgoja za separatističen, nacijolnalni komunizem „najčistejši in neoma-deževani komunist sedanje dobe, g. Godina", katerim bodpta še le zgodovina in dogledna bodočnost idrijskega delavstva dokazali posledice njegovih naukov. Govoriti hočem značajnim in trezno mislečim sodrugom in prijateljem, ki morda verujejo zlobnim obre-kovanjam. Kjer manjkajo podprta dejstva, tam se je treba posluževati obrekovanj in laži, kajti to enostavno sredstvo vporabljajo cel6 zločinci, ki se zavedajo storjenih Krivic. Da sem ravno jaz tisti nesrečni človek, proti kateremu se vedno vporabljajo taka nečedna sredstva, je neumljivo. V odgovor naj sledijo sledeča pojasnila: Prvič leta 1915 sem bil kot takratni župan mestne občine tedanjemu predstojniku rudnika, Billek-u trn v prti, ker sem dajal proti njegovi volji podporo družinam vpoklicanih in ker tudi v drugih ozirih nisem tako postopal kakor je on zahteval zlasti pri sprejemanju mladeničev v rudniško delo in pri zahtevanih delavskih dokladah, kajim se je on protivil. Dokazi k temu sta sodr. Brus in Kogej: Istotako sem bil osovražen iz političnih ozirov in gospodarskih namenov od kateheta Osvalda in od marsikaterega takratnega in morda tudi še današnjega avstrijiskega patrijota. Zato so najeli meseca novembra 1915 ljudi, ki so me po navodilu goriimenovanih denuncirali vojaški in politični oblasti radi nelojalnosti proti avstrijiski dinastiji ter radi nereda v občinskem gospodarstvu. Vse, kar so govoričili o občinskem, gospodarskem neredu, se je uradno dokazalo, da je bila podla laž. Vsled mnogo drugih denuncijacij sem veliko trpel, toda vseedno se njih načrt ni popolnoma obnesel. Drugič, koncem leta 1918, ob razsulu Avstrije, so me zopet vpregli za predsednika N. S. in za gerenta mestne občine. Te posle pa sem opravljal samo šest mesecev, ki so bili vsled nastalega preobrata, zmed in novih oblasti najhujši. Ko je bila zadeva glede aprovizacije tako osnovana, kakor posluje še danes, in še druge stvari v najlepšem redu, so gotovi ljudje čutili potrebo, najeti spet take ljudi, kateri so me denuncirali pri italijanski vojaški oblasti, češ, da so pri občinski upravi poneverbe in da sem strasten vodja socijalistov. Gospodje so si že meli roke in šepetali med seboj: kar nismo dosegli pod avstrijsko vlado, dosežemo pa sedaj pri italijanskih oblastih. Kadar izpodbijemo vpliv socijalizma, bomo na konju. Toda, tudi ta poskus se jim ni posrečil, kajti vse, kar se mi je podtikalo radi nereda v občinskih poslif^ in pri N. S., se je uradno izkazalo, da ni bilo res. Žal, da je žrtev teh izmišljotin bila od drugih naj-hujskana oseba. Tretji načrt, iznebiti se me, pa se je obnesel, ker so ga umetno vrinili v do lanskega leta neoma-jeno delavsko stranko in pa, ker so vedeli, da mase ne razsojajo na temelju dejstev in resnice, marveč samo na slepih frazah. Povzročitelji tega načrta in uničevalci obstanka iz devetih oseb sestavljene družine, se poslužujejo z ravno istimi in enakimi sredstvi, kakor v prvem in drugem slučaju. Ker mi ne morejo dokazati, da bi jaz povzročil javno škodo ali osebne krivice, se poslužujejo laži in obrekovanj. Ko. sem leta 1908 prevzel vodstvo občnega konsumnega društva, je imelo isto nič manj nego 69.000 kron vknjiženega in ne-vknjiženega dolga ter samo 152.000 aktive. Danes pa lažejo in obrekujejo, da je društvo zadolženo, kje, tega ne vem. Povedo naj, kje ima društvo kak vknjižen dolg, razim par tisočakov pri brat. okl. in nekaj tisoč trgovskih računov, ki smo jih imeli vsak mesec in ki jih ima vsako aktivno podjetje. Povedo naj tudi, koliko terjatev je naraslo napratn tem dolgom. O tem molče kot grob.( Nadalje pa naj tudi povejo, da so se vsedli k polnt mizi, kar sem vsaki čas pripravljen dokazati. Pazijo naj pa, da ne pride dan povračila tudi za nje, da ne bodo šli od pojne mize, k kateri so splezali po ramah drugih, s trebuhom za kruhom, kakor moram sedaj jaz. Tudi njih opravičevanje na-pram poštenim članom, češ, da so mi dali namesto 600.— lir plače, do katere sem komaj splezal po trinajstih letih službe pri obč. kons. društvu, L. 750.—, kar v resnici niso nikdar in nikjer sklenili, so le prazne fraze. Idrija, meseca julija 1921. IVAN STRAVS. Iz bovškega okraja. Obnovljenje porušenih poslopij. Svoj čas sem čital v Vašem cenjenem listu članek, ki se je ba-vil z obnovitvijo vsled vojne porušenih poslopij. Ni potrebno, da tukaj ponovimo, da je bil naš okraj popolnoma porušen in da skoraj ni poslopja, ki bi ne bilo poškodovano. Je že res, da je vlada dala prednost gospodski v mestu, da si preje zgradi svoje palače, ampak konečno, čeravno po dolgih križpotih, smo prišli tudi mi na vrsto. Tu pa moramo navedeti garanje, ki se je začelo med raznimi stavbinskimi podjetji, da si vsako za sebe prisvoji čim večje število zgradb. Vprašanje je bilo, komu naj mi izročimo zgradbo naših porušenih poslopji ? Veliko je bilo tvrdk, ki so se potegovale za prejem dela .in med temi mnogo takih, katerih sploh niti poznali nismo. Naša želja je bila, da bi se vse delo izročilo naši stavbinski zadrugi za Juljisko Benečijo, katera nam daje v vsakem oziru največje jamstvo, bodisi za točno in solidno izvršitev dela, bodisi, da zagotovimo prednost pri sprejemanju v delo naših domačih moči. Ta naša želja pa se je le deloma izpolnila; ker dober del, — da ne rečemo celo preveč. — zgradb se je oddalo drugim in med temi tudi tujim podjet-jam. Nekatere zgradbe > so se že pričele, za druge se delajo že priprave. Tu pa opazimo nekaj, kar ne bi smeli pričakovati od naših domačinov. Dočim se druge tvrdke pustč popolnoma pri miru in se jim ne stavi nobenih zahtev, opažamo, da se hoče proti naši zadrugi vprizoriti nekako gonjo, ki bi naj bila na vso korist privatnih podjetij. Raznesla se je nalašč tudi ta bedasta govorica, češ, da se bo naša zadruga vknjižila na posestvo, ako bi stavba presegala stroške cenitve. Da je to gola izmišljotina in da se hoče s tem le oškodovati zadrugo, ni potreba, da to še posebej povdar-jamo. Omenili smo že, da nobena privatna tvrdka ne more dati tistega jamstva za točno in solidno izvršitev dela, kakor ga di edinole naša stavbinska zadruga za Julijsko Benečijo, katera nima tega namena, da bi iskala velikanske dobičke in da bi špekulirala, kakor to delajo privatna podjetja, marveč gre le za tem, da pripomore svojim članom, ki so pri njej kot delavci zaposljeni, do pravičnega zaslužka in da zagotovi in jamči našim oškodovanim lastnikom hiš z vestno obnovitvijo poslopij. Omenimo naj tudi, da se naša zadruga ni vstanovila le za čas, ki je potreben za zgradbo po vojni porušenih krajev, marveč njen obstoj bo potreben tudi pozneje, ker nje namen je, nadomestiti privatno izkoriščevanje. Ko bodo privatna in tuja podjetja enkrat dokončale svoje zgradbe, bodo odšle z zasluženimi dobički in njih jamstvo bo končano, četudi se te od njih stavljene zgradbe porušijo že takoj po njihovem odhodu. Naša stavbinska zadruga pa bo ostala tu v deželi in bo s svojo prisotnostjo, jamčila svoje delo, s katerim si zagotovi vzgled in zaupanje tudi za bodočnost in to je največje jamstvo, ki ga more dati vsem tistim, ki so ji zaupali zgradbo svojih porušenih poslopij. Več prizadetih. Rdeča parada. Moskva, junija 1921. Na od številnih svinčenk pre-luknjatem zidovju Kremlja vihra ponosno ob solčnem blišču rdeča zastava. Še bolj je odsevala barva te zastave od neštevilnih pozlačenih kupol na mogočnih cerkvenih stavbah in še veličastnejše se je bliščala kakor zlati bizantinski križ Vasiljeve cerkve, ki zapira proti jugu ogromni štirioglati „Rdeči trg", na njem, ki se je danes zbrala moskovska garnizija v paradi, da prisostvuj^ svečanji otvoritvi III. kongresa. Odbila je ravno dvanajstva. Med krasno donečim zvenenjem težkih kremeljskih zvonov, ob povelju „Smirno" zasvira godba in tovariš Trocki koraka v spremstvu Moratova, poveljnika moskovske garnizije, Kamjeneva, generala Bru-silova pred fronto razvrščenega vojaštva. „Zdravstvujtetovarišči!“, se razlega pozdrav vojnega komisarja. „Služim revoluciji!“, se navdušeno odmeva. Ravno tako vesel »je pozdrav, ki doni proti poveljniku rdeče armade, ko se bliža veliki tribuni, v kateri ima komaj prostora ogromno število delegatov III. kongresa. Narodi vsega sveta so tukaj zastopani, počenši od najmodernejših pa do najoddalnejših držav. V priprosti civilni obleki stopi Trocki na oder, da pozdravi zastopnike evropejskih, azijskih, a-merikanskih, afrikanskih in avstralskih proletarcev. „Ubogi smo", je povedal med drugim „lačni smo, a mi ne prikrivamo ničesar našim gostom. Veste pač, da nas je razmučila stara in nova vojna in ravno tako veste tudi, da rabi osvoboditev proletarijata, ki napreduje z železno vstrajnostjo do popolnega uspeha, še več kr- vavih let. Zastopniki proletarijata vsega sveta prihajajo k nam v vedno večjem števila in zastopajo vedno večje mase. Prinašajo Vam, vojaki rdeče armade, svoje pozdrave. Ne morejo še reči, kakor mi, da so svojo buržoazijo pobili in premagali, kajti njih buržoazija je bolj zvita in žilava od naše. Ali čakali bomo, eno le'to, dve in še več, če potreba. Ostati hočemo zvesti na svojem mestu. Ruska rdeča armada bo vstrajala in tvorila tudi v nadalje brambo proletarijata proti izkoriščancem vseh dežel. To bodi naša prisega, na tem, s krvjo oblitem prostoru. Zmagati ali umreti hočemo z vskli-kom: živela svetovna revolucija, živela komunistična internacijonala!" V hrumeče ploskanje se vmešajo krepki glasovi „Internacijo-nale", katera se razlega kakor sveta prisega iz nad stotisoč src po neizmernem prostoru. Zastopniki pojedinih narodov so'doprinesli potem svoje kratke pozdrave, ki sta jih deloma prestavila sodruga Lunačarski in Ra-dek. Nato defilirajo čete zmagovite rdeče armade. Najprej delavski brambovci raznih moskovskih mestnih okrajev. Ne nosijo ličnih angleških uniform marveč priproste delavske suknje ter puško na rami, s katero hočejo braniti do zadnjega zdihljaja proletarsko diktaturo. Trocki, stoječ pred tribuno ter pozdravljajoč mimo korakajoče čete, se obrne do francoskih odposlancev in jim zakliče : „Glejte, sindakalistični francoski sodrugi, tako se osvoji in brani moč proletarijata !“ Pohod vojaštva nima konca. Vedno zopet novi delavski bataljoni, kolesarski oddelki, in Rdeče samaritanke, katerih rdeči robci se slikovito razlikujejo od njih ■? SOŽA pri BOVCU. Cenjeno uredništvo „Proletarca" naprošamo, da bi nekoliko povzdignilo svoj glas proti krivicam, ki se godijo našim ljudem radi izmenjave denarja, Ob priliki izmenjave kron v lire je ostalo samo v naši občini nad 80.000 neizmenjenih kron. Lastniki, namesto da bi dobili lire, so dobili liste in gospodična poštarica jim je obljubila, da kadar bodo došle lire, jim bo ta denar izmenjan. Ali od takrat je preteklo že mnogo časa, ali lire se še vedno ne vidijo. Vlada je imela dovolj denarja, da izmenja miljene vojnim oderudom, nima pa ga, da bi zamenjala tistih par tisoč kron, ki tvorijo trd zaslužek in skromno lastnino našega ljudstva. Kaj pa z vojno odškodnino ? Gospoda vlade, ki sedi mirno v nepoškodovanih mestih in .v lepih palačah, ne pozna škode, ki smo jo pretrpeli vsled vojnih dogodkov ; tudi ,86 malo briga za naše gorane, da bi jim prišla^ na pomoč z vojno odškodnino. Čas bi bil torej, da bi se vlada spomnila tudi svoje dolžnosti napram nam in da nas ne pusti več dalje v zanemarjanju. RAIBL RucSniK odpušča delavce. Vaš list, gospod urednik, je že omenil, da tudi tukajšnji rudnik namerava odpustiti več kot polovico delavcev. Podružnica rudniških delavcev je takoj naznanila delavski zbornici v Gorici in zvezi rudarjev v Sieni, da odpošljejo svoje delegate v Rajbl, v svrho rešitve in preprečitev teh odpustitev. Dne 3. t. m. je dospel k nam sodrug Štolfa iz Gorice, kateri je takoj posredoval pri vodstvu ruefnika. Istega dne popoldne sta dospela še sodruga Vaupotič iz Trsta in Calciati iz Siene, zvezni tajnik rudarjev, katera sta nadaljevala pogajanja. Ob štirih popoldne se je vršil v rudniški dvorani dobro obiskan shod, na katerem so poročali o položaju sodrugi Štolfa v slovenskem in sodrugi Steinvvender, Vaupotič in Zelinšek v nemškem jeziku. Pogajanja se nadaljujejo in upati je, da bo zadeva za delavstvo povoljno rešena. „Deseti brat" v Šte-verjanu. Živimo v dobi, v kateri se v povojnem času šele začenja prebujati po deželi dramatika. V mnogih krajih je žal naša mladina še nezavedna, ne čuti potrebe po izobrazbi, po izpopolnjevanju.^ Taki naj bodo za vzgled naši Steve-rjanci. Ni dolgo, odkar se je ustanovit v Števerjanu „Ljudski oder", a v tem kratkem času koliko napredka. Z „Desetim' bratom" — dramo Govekarjevo, so pokazali igralci, kaj se zamore doseči s. pridnostjo ih vztrajnostjo. V nedeljo 10. t. m. se je drama ponavljala, in zdi se mi, da priznam lahko z mirno-vestjo, da se je izvedla mojster-sko. belih oblek. Navdušeni klici pozdravljajo mimo korakajoče. Vedno zopet nove skupine z rdečimi zastavami ; športivna društva, viso-košolci, Časniki, tehnične čete in stalno vojaštvo v svojih novih oblekah, pehota, topničarstvo, pla-menonietalci, oddelki strojnih pušk, pijonirji, bataljoni prejšnjih nemških in poljskih jetnikov, konjenica z plavo-rdečimi sulicami in na zadnje mladina s svojim žarečimi očmi in cvetočimi obrazi. Odbila je že 4. ura, ko so korakale zadnje vrste pod burnim navdušenjem mimo tribune. Nepozabna slika, katero so o-vekovečili letalci in zrakoplovi ter marljivi fotografi in kinooperaterji, pa bo oznanjala širom sveta, da se približuje nova doba in da'se že poraja preko zaprek buržoazno- kapitalističnih postojank novo in svobodno življenje za proletarijat vsega sveta. Ne naletiš zlahka na tako pristnega „Desetega brata" (Bajt) polnega dobrote in ljubezni do svoje nesrečne matere in polnega postrežljivosti do pomoči potrebnega, a skrajno nepopustljivega napram zlobi in zvijači. Krjavelj, (pl. Reya) kot ustvarjen za komika, je vzbudil polno dvorano smeha. Piškav (Primožič) je ponovno pokazal svojo zmožnost za resne uloge. Manica (E. pl. Reya) in učitelj Kvas (Trpin) sta bila kaj nežna in. ljubka v svojej ulogi, takisto nesrečno zaljubljeni i ljubosumni Marijan (Terčič) je nastopal prav dobro in mogočno. A ne samo onim igralcem, ki so imeli glavne uloge, gre priznanje, tudi vsi drugi igralci, ki so imeli večjo ali manjšo ulogo, so se izkazali hvalevredne. Vsak je poznal svojo ulogo do dobra kar priča o vztrajnosti in železni volji. Tista neprisiljena naravnost in uglabljanje v posamezne uloge nam kaže, kako razumeva vsak igralec svojo nalogo na odru. Da je bil učinek drame popo-len, je tudi zasluga g. E. barona Formentini-ja, ki je tako lepo naslikal oder v novi dvorani in kulise, ki so odgovarjale posameznim dejanjam. Vidi se v njem ljubitelja umetnosti in človeka, ki zna ceniti čustva svojih sovaščanov. Da se da doseči toliko spretnosti med mladino naših dežela-nov, je pač zasluga njih samih— ker v njih klije moč, ki sili na površje, ki hoče biti doživljena. Kdo naj bi jim vcepil toliko veselja, toliko srčnosti, toliko discipline, ako ne bi to občutili v svojej notranjosti? In ta mladina, ki se zaveda vse te svoje moči, in to vsled lastnega spoznanja in trpljenja, potrebuje roke, ki jo rahlo vodi in ji svetuje. Nikakor pa ne bi prenašala zapovedovalne moči nad seboj, ki hoče vedno in povsod povzdigovati le svoj lastni jaz in se nad močjo in zmožnostjo vsakega drugega le roga in zabavlja. Bitja so, z lastno voljo, z lastnim razumom, ki spoštujejo same sebe in svojega bljižnjega kot samega sebe. Kdor ne vidi tega v naši mladini jo ne razumeva in ji je le v kvar, mesto v spodbudo, kajti spoštovanje rodi spoštovanje, ljubezen rodi ljubezen. Oni, ki to geslo hote ali nehote prezira, vzbuja sovraštvo, kije vir marsikateri zmoti, ki uničuje liki požaru, vse kar je dobrega in plemenitega. Mladina števerjanska — kličem ti z iskrenimi čutili, zidaj dalje na podlagi samoizobrazbe, ne oziraj se na viharje sovraštva in jeze, ki butajo ob te in te blatijo. Vedi, da mrčesa se lotijo le dobrega sadu in bi ga rade uničile. Ostajaj zvesta sama sebi in svojim dobrim nagnjenjem. A pri tem ne žabi, da živiš tudi za svojega sočloveka, glej, da se čim dalje bolj približuješ lepim naukom, ker le oni nas vodijo k pravemu socijal-nemu življenju. Ako jim bomo sledili, bo manj sovraštva in zla na svetu. Vztrajnost in pridnost v delu, hrepenenje po vsem dobrem in napredovanje v samoizobrazbi naj bo program tvojega življenja! Zdravo! ZADNJE VESTI Rdeti zločinci. Mislili smo, da je razdejanje delavskih zbornic, tiskarn, časopisov in delavskih inštitucij le patent fašistov, ali zmotili smo se. V italijansko komunistično stranko se je urinilo več kot kakšen Godina. Preteklo sredo popoldne vdarlaje gruča oboroženih lopovvo v tiskarno, kjer se stavi naš časopis „II La-voratore socialista" v Trstu, in razdejala stavne stroje tako, da se mora list sedaj staviti na roke. Ti rdeči zločinci so voditelji komunistične stranke v Trstu. „PROLETAREC" Iz Jugoslavije Jugoslavija ima svojo ustavo. 28. junij t. 1. znači za Jugoslavijo nov zgodovinski dan: ustavodajna skupščina je sprejela svojo ustavo. Kakšna je ta ustava, kaže sledeči članek, ki ga je priobčil ljubljanski „Naprej" ob tej priliki. Članek se glasi: V torek, na Vidov dan je bila v konstituanti sprejeta ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 223 poslancev je glasovalo za ustavo in 35 poslancev proti — 152 poslancev pa se tudi pri glasovanju o ustavi ni vrnilo v konstituanto. Za ustavo so glasovali: srbski radikalci, demokrati, samostojni kmetje iz Slovenije, Turki iz Bosne in pa oni izMacedonije ter dva zemljoradnika. Proti ustavi pa: socijalni-demo-krati, republikanci, nar. socijalisti, zemljoradnik!, radikalec dr. Momčilo Ivanič in dr. Trumbič. Ustava je sprejeta 1 Težko je čakal jugoslovanski proletarijat ustav, dolgo je moral čakati in petrpežljivo je čakal. Upal je ta kmečko-delavski pro-letatarjat, da mu vrne ustava ono težko pogrešano svobodo, da mu da socijalnih pravic in politične enakopravnosti. Upal je do tistega časa, ko je grom topov naznanil jugoslovanskemu proletarcu, da je sprejeta ustava, s kojo je zmagal kapitalizem jugoslovanske buržoazije nad voljo naroda. Sprejeta je kupljena ustava, sprejeta s glasovi reakcijonarcev, Turki šo rešili jugoslovansko ustavo! Ustava je sprejeta za ceno agrarne reforme, ki je prodana Turkom. Socijalna zakonodaja se bo uveljavila s krivičnimi nared-bami. Žena je izgubila volilno pravo. Na čelu države stoji kralj in njegovi nasledniki, na to nenasitni militarizem, ki žre in pije proletarsko kri in njegovi bajoneti so naperjeni proti vrstam razredno zavednega kmečko - delavskega proletarijata, ki se bori za svoje pravice. Država je razdeljena na samoupravne enote, ki so podvržene volji onih, ki jih imenuje kralj. Nismo separatisti in ne delujemo proti edinstveni državi, vendar nam da misliti eno : za ustavo je glasoval samo 1 s hrvaškimi glasovi izvoljeni poslanec in ^Slovencev. In celo v vrstah vladnih strank so se naši ljudje, ki so vstali proti tej ustavi in z njimi tudi tisti Trumbič, kojega ime je bilo tako tesno spojeno z našo državo. Vesele se danes vladine stranke svoje zmage. Narod je, ki tvori državo in ta narod danes ni vesel te prve ustave. Narod čuti vso neiskrenost, narod vidi svojo temno bodočnost. V teh dneh je napisal nek de-mokratni list veliko resnico : .... še bomo imeli ostre in srdite politične in socijalne boje... Boje torej! Vladinovci vidijo te boje in niso jih hoteli preprečiti v ustavi sami, danes govore, kakor bi jih hoteli izzvati. Ali niste otroci, ki igrajo z žveplenkami, ali niste vi, ki igrate z državo ? Politični in socijalni boji, ki jih hočete, ki ste jih ustvarili m jih izzivate, so boji, ki tresejo temelje državam, ki se izražajo v revolucijah in ki gredo preko kapitalističnih ustav ! Kdor misli danes tako, demokratično, da taki boji državi ne škodijo, tega bo bodočnost naučila drugače. S kom naj vodi jugoslovanski narod borbo za socijalne in politične pravice : z vami ki ste sprejeli ustavo brez naroda ? Vi niste močni, vi kličete le hlapte, vi ukažete le bajonetom na boj proti proletarijatu. Dve in pol leta smo živeli brez ustave, po dve in pol letih pa je stvorjena ustava, ki je uničila revolucijonarne pridobitve jugoslovanskega proletarijata. (Sledi na četrti strani) Razpis službe Pri podpisani so razpisana sledeča uradniška mesta: a) mesto uradnika-voditelja združeno z blagajniškimi posli; b) tri mesta pomožnih uradnikov. Poskus službe traja tri mesece. Tozadevne prošnje, opremljene s izpričevali in izkazi dosedanjih služb, kakor tudi z zlužbenimi zahtevami, morajo se vložiti pri podpisani najpozneje do 25 t. m. (Poštni predal št. 43). Za nadaljna pojasnila obrniti se pismenim potom do podpisane komisije. Gorica, dne 10 julija 1921 Deželna upravna komisija Blagajne nehotne brezposelnosti - za - stavbinsko obrt goriške dežele. | Gorica - ELIJA ČUK - Gorica Piazza Cavour ex P. Duomo štev. 9, levo naznanja slavnemu občinstvu, da dospe V kratkem velikanska množina dvokoles in Šivalnih strojev iz svetovnoznanih tvrd, ka« tere bode prodajal po zelo znižanih cenah. Na izbero so posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. — Velika zaloga pnevmatik, $81" katere prodaja od Lir 25.- naprej U Lastna mehanična delavnica. Stara kolesa se popolnoma prenovijo. Priporoča se za obilni obisk --------------^ U ELIJA ČUK Vabilo naročho = stane samo 5 Lir = Naroiba na „PROLETARCA11 do konca leta s poiiljatvijo na dom ----------- .-.zz.—- ss Ustanovljena leta 1812 Tiskarna in knjigarna Giov. Paternolli - Gorica Trgovina papirja, knjigoveznica in tvornica trgovskih registrov Brzojavni naslov: PATERKOLLI • Gorica Medmestni telefon it. 13. 1 Corso Verdi it. 38 T „ADRIJA“ čevlji „čevljarska zadruga" v Mirnu pri Gorici Edino domače podjetje te stroke Izdeluje in ima v zalogi vedno 98 raznih vrst čevljev vseh velikosti in za vsak stan. čevlji naiega Izdelka so delani IKno In trpežno, ter se za izdelavo rabi samo prvovrstno, llžno In trajno dsnje. Kaka druga primes je Izkljuiena. aaaaaaaaasasisisisiEiEiBS^gag Pazite na varstveno znamko, ki je vtisnjena na podplatu ali nadpiatu Varstvena znamka Čevlji našega izdelka se lahko naroče naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici ali kupijo v naših prodajalnah: V Trstu, Via Rettori, št. 1 blizu magistrata, V Gorici, Corso Verdi 32, v hiši Centralne posojilnice. Zahtevajte čevlje «ADRIJA» pri vseh trgovcih. Trgovci so dolžni prodajati naše izdelke po od zadruge določeni ceni, pomnoženi za poštnino. Na zahtevo kupca morajo trgovci pokazati originalni, tiskan cenik »Čevljarske zadruge*. V krajih, kjer trgovci ne drže čevljev našega izdelka, se iščejo zastopniki v svrho naročanja za .privatne stranke. - Zastopniki dobe za svoje delo primerno odškodnino. Zadruga je izdala nov bogato ilustriran cenik, katerega pošlje na zahtevo brezplačno. Vsi dopisi in naročila naj se pošljejo na naslov: „Čevljarska zadruga” v Mirnu pri Gorici „r rt w u c, i n K c Zmagala je vlada, ki danes proti volji naroda vlada državi, zmagala je vlada nasilja nad demokracijo. Danes piše buržoazno časopisje o naših narodnih neodrešenih bratih v Primorju, na Koroškem, na Madžarskem in na Grškem. Nacijonalistično časopisje že v duhu prerokuje pohod jugoslovanskih armad... Rešitve bratom preko naših mej! Slišali smo te fraze in tudi mi smo jim verjeli, ki smo danes državljani „svobodne" države. Kako naj prinesemo svobodo onim, če smo sami sužnji ? Pod peto nacijonalnega kapitalizma mi, oni pod vlado tujega kapitalizma. Brez svobode mi in oni. v Svoboda sile ne prinaša odrešenja niti nam niti onim onostran mej. Osvobodimo sebe! V boj kmečko-delavski pro-letarjat za tvoje politične in socijalne pravice! V boj za zmago demokracije nad silo pesti ! Sila pobija silo, demokracija pa obe! Vidov dan 28. junija 1921 je postal dan zmagoslavnega poraza jugoslovanske buržoazije, ki je s pomočjo Turkov izdala pravice jugoslovanskega naroda. Raduje se buržoazija zmage nad proletarijatom. Naj bo letošnji Vidov dan začetek velike borbe za svobodo jugoslovanskega proletarijata: proletarci, sklenimo naše vrste! Visoko plapola naš rdeči prapor. Na Kosovo hiti jugoslovanski proletarijat, da zmaga! Dva komunistična poslanca izročena sodišču. Imunitetni odsek je v znak začetka vpeljave nove „svobodne" ustave izročil dva komunistična poslanca : Čopič Vladimirja in Filipovič Filipa kazenskemu sodišču, ker sta baje osumljenja sokrivde pri Atentatu na prestolonaslednika. Atentat na prestolonaslednika Aleksandra. — Ko se je prestolonaslednik vračal iz Skupščine, kjer je podal prisego na ustavo, se je izvršil atentat proti njemu, ki pa se ni posrečil. Dogodil pa se je sledeče: Tik konstituantč se popravlja poslopje min. za javne zgradbe. Na odru okrog poslopja (do 3. nadstropja) je stalo precej ljudi, ki so mogli zelo dobro videti na cesto pod njimi. Ko se je regentov voz približal oglu Masarikove ulice in ulice Miloša Velikega je naenkrat nekdo vrgel iz višine 3. nadstropja bombo, ki je udarila na neko drevo in se razpočila. Drobci so se razleteli na vse strani. Regentu in njegovemu spremstvu se ni zgodilo ničesar, nadaljevali so mirno svojo pot in regent se je takoj nato udelegil vojaške parade na Terezijah, a drobci so ranili 3 vojake : enega na glavi težko, dva lahko. Pravi se, da atentor prihaja iz komunistične stranke, vsled tega pa se je pričela živa gonja proti komunistom, katerih je bilo mnogo aretiranih in med temi tudi *nekaj poslancev. RAZNE_VE$TI Bilanca italjanske meščanske vojske. — „Avanti" objavlja Statistiko italijanske meščanske vojske, ki je posneta večinoma iz buržoaznih listov in sicer od 1. septembra do 30. novembra 1919 (čas državnozbornih volitev): pri spopadih ubitih 28 socijalistov, 2 policista, 1 vojak; ranjenih 200 socijalistov, 42 drugih civilnih o-seb, 26 fašistov in 24 policistov in vojakov; skupaj 292. — Od 1. marca do 31. maja 1921 : mrtvih 195 socijalistov in komunistov, 57 drugih oseb, 64 fašistov, 17 karabinjerjev in policistov, 7 vojakov. Skupaj 340. Ranjenih: 774 socijalistov in komunistov, 339 drugih oseb, 226 fašistov, 56 vojakov. Skupaj 1435. Aretiranih : 1961 socijalistov in komunistov, 163 fašistov. Skupaj 2124 oseb. Draginja na Poljskem. „Na-przod" poroča iz Krakova, da zmaša oficijelna cena kruha, ki tehta 2 kg, 220 mark. 1 kg moke stane pri verižarjih približno 200 mark: 1 kg sladkorja stane 600 mark. Cene žita so poskočile v enem letu od 700 na 10.000 mark za stot. — Tako se živi v „zmagovitih" državah, ki stojijo pod pokroviteljstvom francoskega imperijalizma... Kdo je izdajalec! Po livornskem kongresu je delavska zbornica v Savoni odslovila dotedanjega tajnika sodruga Gramalero in na njegovo mesto j imenovala zagrizenega „čistega" komunista Henrika Hbnnig. Sedaj pa čitamo v listih, da se je HOn-nig prodal fašistom, s katerimi se popolnoma strinja. Ne bi objavili tega slučaja, ako ne bi poznali Hbnniga. To člo-veče je zastopalo na livornskem kongresu Savonsko sekcijo in se je obnašal proti unitarcem kot divja zver ter jih zmerjalo z vsemi najhujšimi psovkami. Človeka oblije groza, če pomisli, da so taki ljudje dovedli stranko do razkola! Prva ženska odvetnica v Avstriji. Dunajsko višje deželno sodišče je priznalo neko gospo dr. Marijano Beth za odvetnico. To je prva ženska odvetnica v Avstriji. Doslej so ženskam ta naslov vedno odrekali. le pač znamenje časa! __________________ Izdaja za deželno socijalistično zvezo in odgovarja za uredništvo Alojzij Štolfa Tiska Tip. Giov. Paternolli v Gorici. llllli..illllituillllh.4illli)luiilllh>