nik Nglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA November 1974 leto viii. izredna številka ELABORAT 0 PRIPOJITVI PODJETJA »SKIP« K PODJETJU »IMP« STRAN 3 V ■> ELABORAT O PRIPOJITVI DIJAŠKEGA DOMA DOMŽALE K »IMP«, LJUBLJANA STRAN 17 X ^ * \ SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU SESTAVLJENE NA SESTANKU VODIJ SPLOŠNIH SLUŽB DNE 30. X. 1974 STRAN 21 V > • f \ SAMOUPRAVNI SPORAZUM V GRADBENIŠTVU stran 24 s] 1< L Si S t v \ i I \ IMF GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 4615 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški i odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Vili Guček (odgovorni urednik), Anton Križan (glavni urednik), Janez Kržmanc, mg. Miran Mihelčič in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMF Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ELABORAT o PRIPOJITVI PODJETJA »SKIP« K PODJETJU »IMP« 1.0.1.0. Kratek pregled dosedanjega razvoja 1. DOSEDANJI RAZVOJ OBEH PODJETIJ »IMP«, industrijsko montažno podjetje, n. sol. o. d M P« — Industrijsko montažno podjetje je dlo ustanovljeno z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Kranj št. 2163/1 z dne 13: 2. '947 pod imenom Montažno podjetje »TOPLOVOD« s sedežem v Kranju. Le nekaj mesecev kasneje je z odločbo vlade LRS št. S-znak. 611 z dne 18. 11. 1947 dobilo status republiškega podjetja, sedež pa se je preselil z Ljubljano., Z vztrajnim razširjenjem, hitrim razvojem, vedno bogatejšim in kakovostnim poslovanjem ter z integracijami se je razraslo v ve-iko delovno skupnost, današnji IMP z naj-jepšimi obeti za prihodnost, krva pripojitev datira dobro desetletje na-*aj, ko se je 15. aprila 1963 že imenovanemu toplovodu pripojilo podjetje »Elektrosignal« Ljubljana, ustanovljeno z odločno vlade LRS st. S-zak.478 z dne 25. 6. 1949. Do L L 1964 se imenuje »Toplovod-Elektrosignal«, ko se Prvič uporabi novo ime, IMP — Industrijsko Montažno podjetje Ljubljana, ki ga nosi še danes. “odjetje »Agroservis«, Ivančna gorica se je Pripojilo IMP 22. 8. 1966 — IMP prevzame kvarno v Ivančni gorici. "ne 15. 3. 1973 se je k IMP pripojilo še montažno podjetje »Simplex«, Idrija, ki je bilo Ustanovljeno z odločbo LO mestne občine Idrija št. 1502/54 z dne 11. 11. 1954 pod ime-"om »Komunalno podjetje«, Idrija (firmo sp spremenili 10. 5. 1963). Sedež IMP je v Ljubljani, Titova 37, od koder se je po dograditvi sodobne poslovne stavbe pred več kot 10 leti preselil iz Ljubljane, Črtomirova ulica 6. Podjetje je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. Srg 102/74. "lavni direktor »IMP« je Stanko Krumpak, ki podjetje vodi že od 19. 4. 1948. leta dalje. 1-0.1.1. Najnovejše vsebinske spremembe organizacije podjetja % podlagi in v skladu z ustavo SFRJ iz ^Prila 1963, sprejetimi ustavnimi amandmaji *n zakonskimi predpisi, je imelo podjetje ‘/1M P« pred vsebinskimi spremembami, ki Jih je prinesla nova zakonodaja (zlasti zakon ? konstituiranju organizacij združenega dela 'ti njihovem vpisu v sodni register — Ur. 1. "FRJ 22/73) z ustavo SFRJ, sprejeto 21. 2. 1974 na čelu, samostojne organizacije zdru-Zenega dela (obrate), ki samostojno pridobivajo in delijo dohodek, niso pa pravne oseke. Imele so pravico sklepanja pogodb do °tnejene vrednosti. Samostojne organizacije združenega dela so bili montažni obrati (4), Proizvodni obrati (2), samostojna enota ^kupnih strokovnih služb in Biro za dela v inozemstvu in blagovni izvoz. ^ novo zakonodajo so se dotlej imenovani °brati in tovarne konstituirali v temeljne ?rganizacije združenega dela (8 v juniju 1973 ‘h 2 v marcu 1974), delavci pa so na zborih delovnih ljudi 30. 4. 1974 sklenili samouprav- d) nakup in prodaja vseh izdelkov iz proizvodnega programa, rezervnih delov in odviš-nega repromateriala e) Opravljanje prevozov za potrebe podjetja 1.0.2.2. Registracija Podjetje je bilo vpisano v register podjetij in obratov pod številko Rg 11.319. Podjetje se je v letu 1973 konstituiralo po načelih nove ustave ter se registriralo kot samostojna organizacija združenega dela (OZD) pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod št. III R 433/73. Podjetje je član zvezne in republiške gospo-v daiske zbornice. Podjetje je tudi član Društva za varilno tehniko SRS. !.0.2.3. Organizacijska situacija Z gospodarskega vidika je podjetje samostojno. V svojem sestavu nima samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb niti organizacij, ki bi samostojno pridobivale dohodek in ga delile. Ima pa livarno v industrijski coni na Viču (Ljubljana), katera je v celoti dana v najem, ker je podjetje opustilo proizvodnjo v livarstvu že pred leti. Montažo in proizvodnjo vseh skupin organizira, vodi in koordinira delo tehnični sek tor pod vodstvom tehničnega vodje. V sestavu uprave podjetja jez tehnični sektor in strokovne službe: — proizvodno-tehnični sektor — splošno-kadrovska služba — analitsko-finančna služba — komercialna služba Direktor podjetja je Kranjc Stefan, dipl. pravnik, ki je na tem delovnem mestu od 1. 8. 1972 dalje. LO.2.4. Delovna področja Podjetje nastopa kot celota in je sestavljeno iz proizvodnih in montažnih skupin (obratov), ki pa nimajo statusa samostojnih enot. Osnovna oznaka za področja, na katerem danes »SKIP« izvaja montažna dela (silosi in rezervoarji) je slovensko območje, stroje in opremo za gradbeništvo pa prodajamo^ na celotnem jugoslovanskem območju. Določeni stroji, ki se uporabljajo v gradbeni operati-, L0.2.0. Ustanovitev podjetja vi, so izključno iz proizvodnega prograina — Strojno kovinsko industrijsko podjetje »SKIP«, to so gradbena dvigala tip GD-5 m Ljubljana je bilo ustanovljeno z odločbo vla- GD-9, ki so tudi s patentom zaščitena. de LRS S-Zak. št. 86 z dne 2. 2. 1949. Prvotno Proizvodni program torej obsega montažo je podjetje poslovalo pod nazivom »Re- silosov in drugih železnih konstrukcij, pro-mont«. izvodnjo strojev za gradbeništvo (gradbena Firma dvigala, stroje za vlečenje in ravnanje beton- — Podjetje posluje pod firmo »SKIP« Stroj- skega železa, pretovorne betonske silose, ma- no kovinsko industrijsko podjetje Ljubljana, le gradbene žerjave), opreme za grabeništvo Celovška cesta 479. (fasadni odri), izdelkov iz armirane plasti- 1.0.2.L Predmet poslovanja ke, opreme za živinorejske farme ter podob- a) Proizvodnja strojev in strojnih naprav, no. kovinskih konstrukcij, rezervoarjev, silosov . .. in cistern ter ostalih proizvodov kovinsko 1-1. Proizvodni program obeh podjetij predelovalne industrije, izdelovanje proizvo- Zaradi zelo obsežnega proizvodnega progra-dov iz sive, temper in tlačne litine ™a »IMP«, bomo tukaj prikazali le proizvo- b) Izdelovanje proizvodov iz armiranega po- de, ki jih izdelujeta TOZD TRAA m lOZD liestra in ostalih umetnih smol TIO, Idrija, kajti proizvodna programa teh c) Popravila, montaža in opravljanje stori- TOZD se deloma pokrivata s proizvodnjo tev podjetja SKIP. ni sporazum o združitvi v delovno organizacijo IMP: TOZD- Ogrevanje — vodovod — klima Ljubljana, TOZD Projekt — montaža Koper, TOZD Elektromontaža Ljubljana, TOZD Tovarna elektronaprav Ljubljana, TOZD Tovarna regulacijskih armatur in aparatov Ljubljana, TOZD Livarna Ivančna gorica, TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija, TOZD Projektivni biro Ljubljana, TOZD Zastopstva Ljubljana in TOZD Projekt — montaža — inženiring Maribor (8. 5. 1974). Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo opredeljuje temeljne organizacije združenega dela v podjetju kot »samoupravne oblike družbenega dela, ki samostojno pridobivajo, ugotavljajo in delijo dohodek in samostojno odločajo o uporabi in združevanju sredstev« (čl. 39). Za razliko od prej so poleg podjetja kot celote vse temeljne organizacije združenega dela postale pravne osebe. Vendar je z omenjenim sporazumom samostojnost sklepanja pogodb temeljnim organizacijam združenega dela omejena do določenih zneskov, odgovornost pa je neomejena in solidarna (čl. 44, 45). Bivša samostojna enota skupnih strokovnih služb je obdržala svoj status s tem, da je močnejša in širša, imenuje pa se skupnost skupnih strokovnih služb. »Temeljne organizacije se" sporazumejo, da dela skupnega pomena za združene organizacije opravlja skupnost skupnih strokovnih služb« (čl. 57 samoupravnega sporazuma). Skupnost skupnih strokovnih služb se organizacijsko deli na: — finančno-računovodsko službo — prodajno-projektivno službo — službo za dela v inozemstvu in blagovni izvoz — nabavno službo z uvozom — kadrovsko in splošno službo — plansko-analitsko službo — službo za organizacijo in informacijski sistem — centralno orodjarno — oddelek za investicijsko izgradnjo — avtopark (čl. 58, 59). 1.0.2. Razvoj podjetja SKIP Ljubljana Proizvodni program obeh podjetij sestoji iz naslednjih proizvodov: TOZD TRAA 1. Elektromotorni ventil, pogoni 2. Temperaturni regulatorji 3. Obtočne črpalke 4. Lovilci nesnage 5. Nivojna stikala 6. Tlačna stikala 7. Plovna stikala 8. Lopute 9. Regulacijske pipe 10. Merilne zaslonke 11. Protitočniki Alfa Laval 12. Klasični protitočniki 13. Protitočniki Schiff & Štern 14. Posode (cisterne itd.) 15. Jeklene rebraste cevi 16. Mešalni agregat 17. Razni kovinski izdelki TOZD TIO 1. Zračne rešetke 2. Lovilci maščob 3. Fiksne žaluzije 4. Nihalne žaluzije 5. Ločitvene zračne rešetke 6. Anemostati in sesalni ventili 7. Ventilacije V A in VAL 8. Snegobrani 9. Nosilci za žlebove 10. Ražni plastificirani kovinski izdelki 11. Odtočni vozli 12. Ključavničarski izdelki 13. Kleparski izdelki 14. Posode (cisterne itd.) 1.2. Rast podjetij »IMP« in »SKIP« Rast podjetij kažeta predvsem dva pokazatelja — število delavcev in celotni • dohodek kot rezultat dela zaposlenih. »IMP« je v opazovanem obdobju občutno povečal zaposlenost in sicer od 2.119 delavcev v 1. 1970 na 3.194 delavcev konec I. polletja 1974 (indeks znaša 150,7 %). »SKIP« je v omenjenem času dodatno zaposlil le 5 delavcev (indeks 104,0%). Prav tako je »IMP« zelo povečal celotni dohodek od 309.831.000 din v 1. 1971 na 714.074.000 din na konec leta 1973 in na okrog 1.040.000 din, kar je ocenitev za letos (indeks 1973/70 = 230,8 %). Tudi »SKIP« je precej dvignil svoj celotni dohodek, seveda ne toliko na račun večjega števila zaposlenih SKIP LJUBLJANA RELATIVNI POKAZATELJI PER CAPITA Str 'ar io] iie kot zaradi višje produktivnosti. Celotni, dohodek SKIP v letu 1970 je znašal 18.806.000 din, lani 28.822.000 din, ocenitev za letos pa znaša blizu 50.000.000 din (indeks 1937/70 = = 158,5 %). Za omenjene rezultate je imel »IMP« angažiran poslovni sklad na zaposlenega: 51.440 din 1. 1970 in 110.380 din konec I. polletja letos Angažiranost poslovnega sklada ^ »SKIP« na 1 delavca pa je znašala 73.250 din (V v letu 1970 in 125.710 din 30. 6. 1974. Vidimo, da je SKIP razpolagal z več poslovnega sklada na enega zaposlenega, kar je posledica čiste proizvodne dejavnosti, ki zahteva več osnovnih naložb. Ostali podatki so vidni v tabelah in jih ni potrebno podrobneje opisati. ia v 10J din Kategorija Leto 1. Celotni dohodek 2. Dohodek 3. Dobiček 4. Amortizacija 5. Bruto akumulacija 6. Poslovni sklad 7. Osnovna sredstva (nabav, vred.) st ki 1970 1971 1972 1973 1974/1 8 149,25 168,72 208,37 255,06 166,60 48,30 41,54 64,01 78,92 55,74 1 22,33 12,64 31,31 29,65 25,51 J 1,62 1,88 3,42 8,49 5,6 23,95 14,52 34,73 38,14 31,1 73,25 88,48 126,34 145,73 125,7 31,88 59,85 70,30 84,10 75,34 SKIP LJUBLJANA SKIP 1. Jeklene konstrukcije in fasadni odri 2. Rezervoarji, cisterne in ostale kovinske konstrukcije 3. Kovinske konstrukcije barvnih kovin 4. Stroji za gradbeništvo 5. Nadomestni deli za stroje 6. Armirana plastika (rezervoarji itd.) 7. Montaža in storitve drugim podjetjem V razdobju 1971—1973 leta je TOZD TRAA predvsem povečala proizvodnjo naslednjih izdelkov: elektromotorni ventil, pogoni — indeks 156 obtočne črpalke — indeks 182 x nivojna stikala — indeks 612 tlačna stikala — indeks 458 lovilci nesnage — indeks 145 itd. ABSOLUTNI POKAZATELJI v 10' din razen, vrstic 1 in 9 Kategorija Leto 1. Število zaposlenih 2. Celotni dohodek 3. Dohodek 4. Dobiček 5. Amortizacija 6. Bruto akumulacija 7. Poslovni sklad 8. Osnovna sredstva (nabav, vred.) 9. Poprečni OD 1970 1971 1972 1973 1974 | 126 123 108 113 131 18.860 20.752 22.504 28,822 21-824 6.086 5.110 6.913 8.918 7.302 2.813 1.555 3.381 3.350 3.342 204 231 369 959 733 3.017 1.786 3.750 4.309' 4.07 9.230 10.883 13.645 16.468 16.468 3.988 7.333 7.563 9.503 9.87 1.721 1.915 2.022 2.240 2.782 »IMP« LJUBLJANA TOZD TIO posluje v okviru IMP od 1. 1. 1973. Lani je predvsem vpeljala" novo proizvodnjo klimatskih naprav. Letos pa lahko ugotovimo, da je že v I. polletju presegla lanskoletne celotne količine: lovilci maščob — indeks 105 ključavničarski izdelki — indeks 152 in kleparski izdelki — indeks 186 Podjetje SKIP je v času 1971—1973 povečalo predvsem proizvodnjo naslednjih izdelkov: jeklene konstrukcije in fasadni odri — indeks 147 rezervoarji, cisterne in ostale kovin, konstr. — indeks 213 in armirana plastika — indeks 133 Ugotovljeno Je, da se proizvodni program SKIP le deloma prekriva s proizvodnjo IMP in to na področju proizvodnje cistern in ostalih posod. Zato so se predstavniki zainteresiranih TOZD IMP in SKIP dogovorili, da SKIP obdrži svoj dosedanji proizvodni program, prevzame proizvodnjo kovinskih cistern in goriva preko 50 m3, odda pa proizvodnjo kovinskih posod z mešali, ki jih bo odslej izdelovala TOZD TRAA. TOZD TIO pa se bo orientirala na proizvodnjo manjših cistern do 50 m3 in ostalih posod, predvsem pa na področje klimatizacije in odtočnih vozlov. RELATIVNI POKAZATELJI PER CAPITA v 103 din Kategorija Leto 1. Celotni dohodek 2. Dohodek 3. Dobiček 4. Amortizacija 5. Bruto akumulacija 6. Poslovni sklad 7. Osnovna sredstva (nabav, vred.) »IMP« LJUBLJANA ABSOLUTNI POKAZATELJI v 10:l din razen vrstic 1 in 9 Kategorija Leto 1. Število zaposlenih 2. Celotni dohodek 3. Dohodek 4. Dobiček 5. Amortizacija 6. Bruto akumulacija 7. Poslovni sklad R. Osnovna sredstva (nabav, vred.) 9. Poprečni OD 1970 1971 1972 1973 1974 146,22 185,87 214,87 237,31 133,6 55,84 71,64 77,88 93,23 48,3 17,78 30,56 31,49 33,43 16,9 1,79 3,06 6,06 6,27 2, 19,57 33,62 37,55 39,70 19,80 S 1.44 82,21 103,82 119,75 112,8 26,50 41,92 44,69 59,48 56,65 1970 ‘1971 1972 1973 1974? 2.119 2.306 2.535 3.009 3.194 809 831 428.625 544.683 714.074 426.735 J18 322 165.201 197.432 280.517 154.459 37.684 70.480 79.835 100.583 54.045 3.796 7.053 15.350 18.873 9.204 41.480 77.533 95.185 119.456 63.24? 108.992 189.574 263.175 360.329 360.385 56.146. 96.671 113.291 178.967 180.944 2.052 2.372 2.613 2.913 3.009 . do-3.000 ; pa 70 = etja ada din mo, kla- lica več } ORGANIZACIJA “0. Organizacija »IMF«, Ljubljana ;3-0.0. Temeljna organizacijska načela ltrukturni in dinamični pristop k opredel j e-anju organizacijskih načel v IMF nam nuj-nga- <° narekuje pregled zgodovine oblikovanja /40 ?znterij v podjetju, saj je le-ta ponudila ’°ločeno kakovost sedanje stopnje teh razkrij, obenem pa predstavlja logičen posred-k nadaljnjemu razvoju organizacije, ptvarjanje ravnotežja med posameznimi rstami struktur (tehnična, kadrovska, kombinacijska, komunikacijska in motivacij-j a) in vpliv zunanjih, predvsem ustavnih, ®Tememb na oblikovanje razmerij med OZD, sta v zadnjih dveh letih pustila svoje 1 edi tudi na credu in vrednotah, ki se ceni-r v kolektivu podjetja. Prejšnji čredo dedcev v podjetju, v katerem se je poudarja potreba o krepki integraciji in dolgouhem sodelovanju, se pod vplivom zavest-iln, k ciljem samoupravno usmerjene družbe skupnosti zavzetih, sil, vse bolj spremijo v »Močni (po lastnih virih sredstev in l°Pnji tehnične ter ekonomske izobrazbe) »j. smo moramo v združenem delu poma-pi tudi drugim za skupne še boljše dosež-e"' Ambiciozna vsebina tega čreda nedvom-j zahteva pri svoji realizaciji dodaten na-p« ki včasih pogojuje določeno pasivnost ^katerih posameznikov pri integracijskih r,zadevanjih. 'Wedena sprememba v credu je našla svojo palno sliko v preoblikovanih organizacijah načelih, ki se v novih ustavnih prilikah «ase: zaokroženo oblikovanje TOZD z organizacijskega, tehničnega, kadrovskega, ekonomskega in samoupravnega vidika (glej 40. člen Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno oragnizacijo IMF) zahtevam TOZD prilagojena organizacija x strokovnih služb enoten informacijski sistem združenega x dela Prilagodljivost organizacije spremembam x v obsegu, vsebini in kakovosti poslovanja enoten sistem oblikovanja planov z vidita ka časa in ravni °stvarjanje ravnotežja med sestavami razmerij tehnične, kadrovske, koordinacijske, komunikacijske dn motivacijske x naprave, in kontinuiranost v poslovanju l3-0.1. Osnovna organizacijska shema podit . jetja 'nvim tokovom v naši družbeni stvarnosti 1 j nago j ena načela nujno vodijo k vzpostav-y nju novih ekonomskih odnosov na prin->Pn združenega dela. rako je tudi organizacijska shema IMF od-®z svobodnega združevanja, ob katerem so ž. /OZD sporazumele, kako bodo delale v nruženem delu in kakšne koristi bodo imele n tega.Na osnovi združenega dela obliko-na organizacijska shema, ki prikazuje k. avzaprav sporazum med TOZD, zatorej ne k|°re biti več prikazana skozi tradicionalno uerarhično obliko piramide, ampak s tako jhenovano »kolesno« obliko. ^ v nadaljevanju priložene — sheme, ka-jj^r tudi iz vsebine samega samoupravnega Pprazuma o združitvi, so razvidna ustavi Jbagojena koordinacijska razmerja. Le-ta te f je na delavčevi vlogi nosilca upravljal-I tunkcije v TOZD, ponazarjajo skupne in-zarfS-e delavcev v podjetju IMF kot celoti, tev U3ej° pa — zgodovinsko nujno — deli-^ja^eganizacijskih ravni na ravnalske in iz- o^Pnost skupnih strokovnih služb (SSSS) jrodaje različen, odvisen pač od zvrsti proizvoda-Nedvomno bo težišče prodaje moralo ostati v okviru TOZD-a, velika prednost pa bo im tegracija v primerih, ko je potrebno, da bi izdelali kompleksno ponudbo za izgradnjo rezervoarjev večih kapacitet, pri katerih je nuino nuditi tudi ostalo opremo, ki je pred- Mp GLASNIK IZREDNA ŠTEVILKA i met poslovanja ostalih TOZD-ov v" okviru IMP. Priprava kompleksnih ponudb bo prav gotovo naloga ustreznih skupnih služb, ki bodo lahko pravočasno strokovno in kompleksno Pripravile ustrezne ponudbe z vso potrebno dokumentacijo. Iz izkušenj nam je znano, da investitorji raje angažirajo take izvajalce investicijskih del, ki lahko nudiio kompleten inženiring, za kar manjše podjetje ni sposobno, ali pa vsaj večji sklop investicijskih del. To na nedvomno govori v prid integracije. *ai bo na ta način doseženi uspeh tako TOZD SKlP-a kakor tudi podjetja IMP v celoti. Raziskava tržišča je za manjše podjetje v Pravem pomenu besede skoraj nemogoča, sai bi stroški takšnih raziskav daleko presegali finančne možnosti malega podjetja. Tudi to ie prednost, ki io lahko ima integracija. V primerih izvajanja investicijskih del v inozemstvu pa je skoraj edina možnost le v Primeru, če nastopi izvajalec, ki je številčno 'n strokovno dovolj močan, da prevzame več-ia dela v običajno zahtevanih zelo točno določenih rokih. Hkrati ie v takih primerih Potreba po dovolj močni strokovni službi, ki ooravi vsa potrebna dela za izvajanje investicij v inozemstvu (zunanje trgovinski strokovnjaki, pravna služba in ostalo). P idietie SKIP ima zelo zanimiv program Gradbene mehanizacije, katero proizvaja že 20 let. zaradi česar je razumljivo, da je do-Piači trg s to gradbeno opremo (GD4, GD 5. GO9, RBŽ22 PRS itd) precej zasičen, zato bo potrebno v bodoče usmeriti in pojačati napore za izvoz omenjene mehanizacije predvsem v vzhodne države. Prvi poskusi SKIP-a 'a plasiranje proizvodov v izvoz so bili v zadnjih letih že opravljeni. vendar ni bilo ustreznih uspehov, ker se na tem ni delalo sistematično, pač pa oB-časno brez vlaganja večjih naporov, zlasti faradi pomanjkanja strokovnega kadra. 3.1. Proizvodnja v srednjeročnem razdobju 1974—1978 V 1.1. Proizvodnia v TOZD TRAA Proizvodnja v TOZD TRAA se bo razširila v skladu s srednjeročnim planom, ki ie bil spreiet v sredini tega leta. Fizični obseg proizvodnje se bo pri večini izdelkov povečal : za okrog 60% oziroma 12 % letno. Večji odstotek porasta proizvodnje naj bi dosegle regulacijske pipe — 125 % in protitočniki Rchiff & Štern — 200%. Za te protitočnike je bila letos odkupljena licenca. Proizvodnja posod bo potekala v skladu z dogovorom o delitvi proizvodnje med TOZD TRAA, TIO in SKIP. 3.1.2. Proizvodnja v TOZD TIO S priključitvijo bivšega podjetja Simplex Idrija k IMP se je v Idriji začela uvajati Proizvodnja prezračevalnih naprav. Trenutno je precejšen del proizvodnih kapacitet Zaseden s proizvodnjo ključavničarskih izdelkov in posod, a planirano je, da se bo Vedno bolj razvijala proizvodnja prezračevalnih naprav in odtočnih vozlov, nazadovala pa proizvodnja ključavničarskih izdelkov, medtem ko bo proizvodnja posod v srednjeročnem obdobju ostala na približno istem nivoju. Tako pričakujemo, da bo v času 1974—78 Porastla proizvodnja odtočnih vozlov za 133 odstotkov, rešetk in žaluzij za 227 %, nazadovala pa bo proizvodnja ključavničarskih izdelkov za 41%. Vpeljali bomo tudi proizvodnjo stanovanjskih ventilacij, protipožarnih loput in dušilcev zvoka. Smatramo za potrebno poudariti, da se s Področja »skupnega« proizvodnega progra-1 ma do nadaljnjega v TIO Idrija predvideva se vnaprej proizvodnja naslednjih izdelkov: 1. Cisterne v enojnem in dvojnem plašču, tirez ali z vgrajenim grelnim registrom, do vključno 50.0001. 2. Bojlerji z jeklenim, bakrenim ah električnim grelnim registrom, stoječe ali ležeče izvedbe, do vključno 15.0001. 3. Hidroforji in tlačne posode do vključno 10.0001, za tlake do 12 kp/cm2. 4. Toplotni akumulatorji do vključno 15.000 litrov. 5. Ekspanzijske posode in kondenčni rezervoarji do vključno 5.000 1. 3.1.3. Proizvodnja v SKIP SKIP razpolaga z okrog 4.800 m2 pokritega proizvodnega prostora in to je solidna osnova za razvoj obstoječih in morebitnih novih proizvodnih programov. V srednjeročnem obdobju namerava SKIP povečati fizični obseg proizvodnje za okrog 50 %. Hitrejšo rast proizvodnje predvidevajo pri konstrukcijah iz barvnih kovin — indeks 300, armirani plastiki — indeks 205 in rezervoarjih ter cisternah — indeks 167. Problem pri proizvodnji predstavlja notranji transport, ki ga bodo rešili z montažo mostnega dvigala. SKIP poseduje na Viču okrog 400 m2 pokritega in 3.000 m2 odkritega prostora. Tam je bila včasih njihova livarna. Glede na prostor in pomanjkanje barvnih litin, bi bilo možno razviti livarsko proizvodnjo barvnih kovin. Poleg tega namerava SKIP uvesti tudi proizvodnjo raznih elementov iz področja kmetijske mehanizacije. Dogovarjajo se že o odkupu patenta. _ 3.1.4. Sodelovanje . . .. Glede na kratek pregled proizvodnih pro- • gramov TOZD TRAA, TIO in SKIP, lahko ugotovimo, da ne bo posebnih prepletanj programov in nepotrebne medsebojne konkurence v okviru in izven IMP, TOZD TRAA 1 se bo orientirala na proizvodnjo regulacijske tehnike, TIO prezračevalnih naprav m odtočnih vozlov, SKIP pa na proizvodnjo gradbene in kmetijske opreme, konstrukcij in posod Tz barvnih kovin ter proizvodov iz armiranega poliestra. Zaradi prostorske lokacije bosta imela TOZD TRAA in SKIP tudi možnost tesnejšega sodelovanja pri premagovanju ozkih grl v proizvodnji z medsebojno pomočjo premeščanja delavcev in lažjih strojev. Vse tri organizacije pa bodo morale tesno sodelovati z našo projektantsko in prodajno organizacijo, da bo tako mogoče izdelati bolj kompletne ponudbe oziroma v projekte vključevati proizvode omenjenih organizacij. 3.2. RAZISKOVANJE IN RAZVOJ 3.2.O.O. Sedanje stanje v IMP Glede na specifičnost proizvodnih programov je razvojni oddelek za področje proizvodnih naprav (za TIO Idrija) v sklopu skupnih strokovnih služb, dočim je razvojni oddelek za TRAA v sklopu tovarne katerega naloge sovpadajo s proizvodnim programom tovarne. Po izdelanem srednjeročnem programu so naloge sledeče: — centerifugalne črpalke tipa CT, — črpalke za potrošno vodo, — centrifugalne črpalke po DIN 24255, — automatika za ogrevanje in prezračeva-nje, — razširitev programa regulacijskih armatur, — polnitev programa GH črpalk z GH — N črpalkami, — spiralni izmenjevalci toplote, — naprava za pripravo vode, STRAN 11 tipizacija in standardizacija aparatov hišne indirektne postaje, komfortne dvižne tlačne naprave, — bazenska tehnika, — tlačne dvižne naprave za odpadne vode, — naprave za prečiščevanje vode in zraka. Posamezni proizvodi iz navedenega programa se dopolnjujejo z že obstoječo proizvodnjo, kar naj bi v bodoče omogočilo proizvodnjo in prodajo kompletnih naprav. Pri gradnji aparatov velikokrat nastopajo zahteve antikorozijske zaščite in bomo imeli možnost uporabiti tehnologijo iz škripavega programa uporabe poliestrov in umetnih smol. 3.2.O.I. Sedanje stanje v SKIP O nekih temeljnih raziskavah v podjetju SKIP seveda ne moremo govoriti. Lahko pa razdelimo delo na razvoju na dva dela: ___ izdelava projektov in načrtov za tekoče spremljanje proizvodnje, — izdelava načrtov za nove izdelke. Projekti za razne vrste posod, manj zahtevne jeklene konstrukcije, risbe za obdeloval-nico itd., so se že od nekdaj izdelovale v SKIP-u. Projekti za nove izdelke, predvsem za gradbeno mehanizacijo, so se do pred dvema letoma izdelovali v Industrijskem biroju, od takrat naprej se je pa tudi ta dejav-. nost prenesla v SKIP. Z ozirom na to, da novih izdelkov iz področja gradbene mehanizacije nismo projektirali, je oddelek za razvoj in konstrukcijo v SKIP-u samo prilagajal dokumentacijo za gradbeno mehanizacijo potrebam proizvodnje. . Od projektov za nove izdelke SKIP-a moramo omeniti projekte za kmetijsko mehanl1 zacijo. Osnovni nosilec programa razvoja raznih vrst boksov za prašičerejo je Emona. Projekte po tej zamisli smo izdelali v SKIP-u. Trenutno smo s tem zajeli celotno tehnološko področje vzgoje svinj. Serijsko izdelujemo že dve vrsli boksov za svinjerejo, v tem trenutku pa delamo prototipe za pet novih tipov boksov. Ker predvidevamo, da bodo prototipi končani koncem septembra, bomo oktober porabili še za izpopolnitev projektov, tako da bo serijska proizvodnja še teh zadnjih tipov lahko stekla v oktobru. Razen tega smo razvili en tip boksov za govedorejo, kjer je pa celotna zamisel naša. 3.2.1. Razvoj v združenem podjetju Z ozirom na programsko usmeritev podjetja SKIP, bi še nadalje bilo potrebno, da bi razvoj in konstrukcija ostala v takem sestavu kot je danes, torej da bi SKIP zadržal sedanjo obliko dela. Zaradi delitve programa, ki predvideva v sedanjem položaju prenos proizvodnje cistern v celoti v SKIP ter prenos izdelave tlačnih posod v celoti v IMP TOZD TRAA, bo pa potrebna tesna sodelava med vsemi službami za razvoj IMP, da ne bi prihajalo do prekrivanja proizvodnih prc> gramov. Odbor za programiranje in razvoj bo moral določiti način tega sodelovanja. Na področju kmetijske mehanizacije zadržati še naprej tesne stike z inženiringom Emone, ki projektira farme v gradbenem smislu, razen tega so pa stiki potrebni zaradi razvijanja novih sistemov boksov. Strokovnjaki iz Emone so nam potrebni zaradi poznavanja živinoreje, razne njihove farme pa kot preizkusni centri za nove prototipe kmetijske opreme. Na področju gredbene mehanizacije smo podpisali pogodbo o tehničnem sodelovanju s firmo LINDEN-ALIMAK iz Švedske v zvezi s proizvodnjo osebno-tovornih gradbenih dvigal SCANDO, ki pomenijo nekakšno kontinuiteto v proizvodnji naših gradbenih tovornih dvigal. Za tiste dele dvigala, ki bi jih naj proizvajali v SKIP-u imamo kompletno delavniško dokumentacijo. Razvijanje programa gradbene mehanizacije še v neko dru-20 smer zaenkrat nimamo v planu. Na področju individualne opreme, kjer izdelujemo predvsem razne posode z mešali, jeklene konstrukcije itd., se pa vloga razvoja ne more dosledno opredeliti, ker je sama proizvodnja odvisna od trenutnih naročil. Po razvojni plati bi v to skupino lahko vključili tudi vlogo razvoja na področju proizvodov iz armiranega poliestra. V skladu z navedenimi tremi skupinami proizvodnje bo morala biti organizirana tudi služba razvoja in konstrukcije v SKIP-u. Ustvarjeni so pogoji za specializacijo znanja posameznih projektantov. Usmeriti se bodo morali v navedene skupine, ki jih potem povezuje vodja razvoja. 3.2.2. Stične točke med razvojem SKIP in IMP Do večjega sodelovanja med tema službama mora priti predvsem pri proizvodnji SKIP-a, do katere ima IMP neposredno interes in to so različne izvedbe cistern za lahka, srednja in težka olja. Projektanti IMP bi se morali v večji meri nasloniti na standardne dimenzije rezervoarjev ter na standardne velikosti naših grelnih registrov. SKIP pa bi razvijal predvsem proizvodnjo in montažo velikih rezervoarjev za gorivo, tlačnih posod večjih kapacitet in pritiskov, gradbene mehanizacije, kmetijske opreme, konstrukcij in posod iz barvnih kovin ter proizvodov iz armiranega poliestra. 3.2.3. Posebnosti v razvojni poti Specifičnost proizvodnega programa SKIP — Ljubljana, ki ima stične točke s proizvodnim programom IMP le v proizvodnji tlačnih posod in cistern, narekuje, da tudi v bodočnosti SKIP organizira lasten razvoj, ker razvojni oddelki TOZD v IMP-ju rešujejo razvojne naloge v okvirih tekočega in perspektivnega programa posamezne TOZD. Ponuja pa so možnost podpore drugih TOZD in SSSS IMP pri vzpostavitvi oddelka in pozneje razvojnega oddelka, to pa predvsem na področju standardov, sistema šifriranja, tehnične literature in izbiri organizacije konstrukcijskega — razvojnega oddelka. 3.3. Nabava V okviru integracijskih procesov predvidevamo, da bi nabavna služba z uvozom ob dosedanji praksi imela enako vlogo še naprej, kot je to sedaj; kajti rezultati te službe so se pokazali pozitivni pri organizaciji tega področja dela v okviru organizacije združenega dela OZD — IMP. ' Nabavna služba opravlja v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju naslednja dela: . — sklepa z večjimi trgovskimi podjetji v Jugoslaviji letne pogodbe. Te pogodbe vsebujejo rabate na posamezne izdelke, plačilne pogoje, višino zamudnih obresti in superrabatno lestvico, ki je odvisna od letnega prometa. Sklenjene pogodbe pošilja vsem TOZD-om, — sklepa letne pogodbe s proizvajalci za dobavo materiala, — zagotovi blagovne kontingente pri zveznih organih, — dostavlja zveznim organom poročila o problematiki pri nabavi repromatemala na domačem in tujem trgu................ — v kolikor je možnost, zagotoviti pri večjih uvoznikih še dodatne blagovne, kontingente za uvoz materiala iz 114 veje, — sporoča TOZD-om predvideno zvišanje cen repromateriala, — pri sklepanju večjih enkratnih pogodb sodeluje in posreduje med TOZD-om in trgovskim podjetjem, da se dosežejo boljši pogoji, kot so bili določeni v letni pogodbi. Prednost centralizirane nabavne službe je, da se dosežejo boljši rabatni in plačilni pogoji pri dobaviteljih. Vsi blagovni kontingenti se racionalizirano izkoriščajo in se lahko dosežejo stalne zaporedne dobave iz inozemstva ter ugodnejše cene. Nedvomno je, da pomeni pripojitev podjetja SKIP očvrstitev pozicije IMP, pa tudi SKIP-a samega na domačem nabavnem trgu, katerega je moč obvladovati le z vnaprejšnjim dogovarjanjem med proizvajalci, grosisti in velikimi uporabniki. 3.4. Zunanjetrgovinska dejavnost 3.4.0. Izvozna problematika Zunanjetrgovinska izvozna dejavnost IMP-ja se izraža v dveh oblikah. a) blagovni izvoz vseh izdelkov v zvezi z našo dejavnostjo oziroma proizvodnjo posameznih TOZD, b) investicijska dejavnost v tujini. V zvezi z deli pod a) in b) je organizirana na skupnih službah služba za blagovni izvoz in služba za investicijsko dejavnost v inozemstvu. Ob nalogah konkretne izvedbe blagovnega izvoza in skrbi za izvajanja investicijskih del v tujini se v službi opravljajo tudi devizno--obračunski posli, korespondenca in prevajanje, medtem ko se akcizicija in informacije lahko vrše po posameznih TOZDdh. Pogodbe z inozemskimi partnerji se podpisujejo na OZD z ozirom na sporazum in zakonske predpise. Na OZD se vrši kontrola izvrševanja pogodb, kontrola plačil, obračun deviznih bonifikacij in deviznega priliva ter vsa potrebna zunanjetrgovinska korespondenca, v zvezi z zaključki, ki jih mora imeti ta služba v evidenci. V zvezi z investicijskimi deli v inozemstvu je poleg že naštete dokumentacije potrebno, da OZD vodi še personalno dokumentacijo in evidenco ter vsa potrebna dela z ozirom na zavod za zaposlovanje ter zavod za socialno zavarovanje in Sekretariat za delo. Pogodba za izvajanje investicijskih del v inozemstvu se lahko sklene samo na osnovi predpisanih potrdil s strani vseh naštetih institucij. Služba izvoza na OZD mora voditi evidenco odn. program vseh izdelkov posameznih TOZD-ov ter skrbeti za dopolnjevanje referenčne liste IMP-ja tako za materialni izvoz kakor tudi za investicijska dela. Ta referenčna lista je osnova za akvizicijo, katero je možno vršiti tako s strani same službe na OZD kakor tudi z odgovornim osebjem iz TOZD-ov, ki pa morajo upoštevati navedene točke. 3.4.1. Možnosti SKIP-a V zvezi z navedenimi nalogami službe za izvajanje investicijskih del v tujini in blagovni izvoz je razvidna možnost ugodnega razreševanja izvozne problematike SKIP-a, ki je v kratkem povedano naslednja: 1. Program SKIP-a oziroma točneje njihove možnosti in kapacitete nudijo določeno izvozno aktivnost v smeri investicijske de-dejavnosti (montaže v primeru zadostnih varilnih kapacitet), materialnega izvoza opreme v zvezi s prevzemom inženiring montaž in poznejšega poslovnotehničneč ^ sodelovanja. , - 2. Dosedanje delovanje v izvozu je bilo K , nimalno vezano na eksportna podjetja \ ^ kot kooperacije, kar pa za SKIP ni pre j stavljalo izvoza. , Ni ustreznega kadra (prodajnega, adn> , nistrativnega) ter z ozirom na to tu , povezav s svetom in ustrezne registracij*’ j 3. Iz predstoječih točk so razvidne dosed3 • nje pomanjkljivosti, katerih del rešuje * sam akt o integraciji, večji del, t.j. *, , mercialni in tehnični oddelek ter v p; vrsti program ter z njim v zvezi doli>* na usmeritev in vzgoja kadrov pa ostal1 še kljub integraciji odprto ter predsta' lja zaporedje končnega cilj t. j. ureje11 TOZD. 3.4.2. Možnosti razreševanja uvozne probl6 malike v okviru IMP Podjetje SKIP nima svoje lastne registf3 oije o zunanjetrgovinskem poslovanju. trebe iz uvoza, kakor tudi druge poslovi1 stike s tujino (poslovno tehnično sodeloV" nje, dolgoročna proizvodna kooperacija), r podjetje vodi preko drugih organizacij, ki s“ registrirane za zunanjetrgovinsko dejavno’ (EMONA). . . Potrebe po repromaterialu iz uvoza podjetr krije z* — dodeljenimi GDK sredstvi (cca 500.000' din deviznih sredstev), razni drugi aranžmaji (cca 700.000.- d|f deviznih sredstev). Podjetje razpolaga s soglasjem Zveznega kretariata za gospodarstvo za poslovno tej nično sodelovanje s firmo LINDEN ALIMA1* AB, Švedska, za proizvodnjo osebno-tovOr nega dvigala. Dejansko proizvodnja še 11 stekla. Po informacijah direktorja (°’j Kranjca bi bil v prvi fazi čisti uvoz dvig3 (letno bi se dalo plasirati na domače trži5^ cca 10 kom.). V poštev pridejo samo devizUj sredstva direktnih kupcev. V drugi fazi pa v od kompletnega dvigala uvažali samo ka1^ no, ostalo pa bi podjetje izdelovalo sab1 doma. Firma je zainteresirana sedaj, da 5 prevzame zastopstvo in servis dvigal. Nadalje podjetje vodi razgovore z belgiJsK, firmo SCHORE-TIME o dolgoročni proizvod ni kooperaciji pri proizvodnji pnevmatsk transportnih naprav za vzrejo prašičev govori so šele v začetni fazi. Drugih živ11* kontaktov s tujino podjetje trenutno nim3' Poslovno-tehnično sodelovanje in dolgoroti]0 proizvodno kooperacijo je nujno obdelati * vidika, če sta posla' perspektivna za na’ tržišče. 3.5. Kadrovska problematika a Skupno število zaposlenih je 126 delavcev, “T tega je 90 proizvodnih delavcev ali 72,? neproizvodnih delavcev pa je 36 ali 27,2 I0, Pri proizvodnih delovnih mestih ustreza k’.,, lifikacijski sestav v 89 %, pri neproizvodni delovnih mestih pa zadovoljuje kvalifikadJ s ki sestav le 70-odstotno. Struktura proizvodnih delavcev — dejans^ stanje. NK "K 5 delavk’ 14 delavcf. KV 64 delavce VKV SKUPAJ 7 delavce’ 90 delavce’ Struktura neproizvodnih delavcev — dej3tl sko stanje: NK 1 delavec KV SSU ViŠ. su vsu SKUPAJ 2 delavcj 17 delavce 10 delavce’ 6 delavce’ 36 delavce o » ^ B < ii- ili d- ti- di [6. a- že o- vi fi- ie ;t 6 t,- Zasedenost po posameznih sektorjih Tehnični sektor V proizvodnem delu tehničnega sektorja se čuti pomanjkanje kvalificiranih splošnih ključavničarjev in varilcev. To pomanjkanje ne izhaja iz slabe strukture zaposlenih, marveč iz pomanjkanja tovrstnega kadra nasploh, (slab odziv na objavljena prosta delovna mesta). Tudi v neproizvodnem delu tehničnega sektorja so vrzeli. Ta vrzel bo še večja. V tem sektorju so namreč na lastno željo dali odpoved šef razvoja, glavni konstruktor in tehnični direktor. Za ta delovna mesta bo nujno potrebna objava prostih delovnih mest. Hkratna zamenjava štabnega tehničnega kadra lahko povzroči zastoj in druge anomalije v proizvodnji. Splošni sektor Ta sektor je razen kurirke nezaseden. Posle Vodje splošnega sektorja opravljata ob svojem delu direktor podjetja in računovodja. Prijave in odjave ter posle vložišča opravlja ob svojem delu tajnica direktorja. Le del poslov vložišča opravlja tudi kurirka. Podjetju SKIP kljub razpisom ni uspelo delovnih mest v splošnem sektorju zasesti. Za normalno poslovanje podjetja je zasedba teh delovnih mest nujna. V komercialnem in računovodskem sektorju so delovna mesta zasedena z delavci odgovarjajočih kvalifikacij. Pri podjetju SKIP imajo 22 učencev v gospodarstvu, in sicer: v I. letniku 6 učencev v II. letniku 11 učencev v III. letniku 5 učencev Tudi na področju kadrovanja učencev v gospodarstvu niso zadovoljene dejanske potrebe. Vzrok temu je, da podjetje nima lastnega internata, zato ne more kadrovati iz krajev, oddaljenih od sedeža podjetja. Iz Ljubljane in okolice Ljubljane pa je premalo zanimanje za poklice SKIP in za SKIP sam. Podjetje štipendira 1 štipendista in sicer v IV. letniku strojne fakultete. Nobene druge oblike izobraževanja pri podjetju SKIP ni. 3.6. Finance Poslovna sredstva IMP se gibljejo na nivoju okrog 90 '/t /Leta 1970 in 1971 so bila nekaj nad 90 %, zadnja leta pa okrog 89% . Čeprav se obratna sredstva absolutno večajo, njihov delež v strukturi pada in znaša le slabih 60 %. Povečuje pa se udeležba osnovnih sredstev, ki se je povečala od 19,59 na 28,42 %. n SKIP LJUBLJANA ’• finančna struktura V ^ Kategorija L AKTIVA , 1.1. Poslovna sredstva j 1.1.1. Obratna sredstva e 1.1.2. Osnovna sred. (s. v. + gr) , 1-2. Rezerv, sredstva i 1.3. Sred. skupne porabe 2. PASIVA 2.1. Kratkoročni viri skupaj „ 2.1.1. Kratkoročni krediti ' 2.2. Srednjeročni viri 2.3. Dolgoročni viri skupaj ' 2.3,1 Dolgoročni krediti 2-3.2. Trajni viri skupaj ’ 2.3.2.I. Trajni viri obrat. sr. 2.4. viri rezervnih sred. 1 2.5, viri sred. skup. porabe i v 10' din 1970 1971 1972 1973 1974/1 17.908 22.744 27.263 • 29.485 36.193 16.403 20.883 25.200 26.864 33.526 * 14.945 17.634 21.378 22.248 29.418 1.458 3.249 3.822 4.616 4.108 536 656 693 989 935 969 1.205 1.369 1.632 1.732 17.908 22.744 27.263 29.485 - 36.193 6.462 , 8.729 10.307 8.694 10.651 2.658 2.690 1.645 3.309 3.000 — — 3.958 9.603 11.897 14.568 17.976 18.917 373 1.015 923 1.506 2.450 9.230 10.883 13.645 16.468 16.468 7.772 7.634 9.824 11.851 12.359 575 619 757 935 935 1.268 1.498 1.630 1.879 1.732 IMP LJUBLJANA FINANČNA STRUKTURA Kategorija Leto 1. AKTIVA 1.1. Poslovna sredstva . 1.1.1. Obratna sredstva •1.2. Osnov. sred. (sed. vr 4 grad.) 1.2. Rezervna sredstva 1.3. Sredstva skupne porabe 2. PASIVA 2.1. Kratkoročni viri skupaj 2.1.1. Kratkoročni krediti 2.2. Srednjeročni viri 2.3. Dolgoročni viri skupaj 2.3.1. Dolgoročni krediti 2.3.2. Trajni viri skupaj 2.3.2.1. Trajna obratna sredstva 2.4. Viri rezervnih sredstev 2.5. Viri sredstev skupne porabe 2.6. Trajni viri st. hiš in posl. p. 1970 1971 1972 1973 v 10:1 din 1974/1 227.581 332.487 478.927 589.042 521.472 206.975 307.050 425.638 525.155 466.181 147.154 221.130 265.764 345.159 312.786 44.583 66.740 93.985 140.655 153.395 6.059 6.064 12.333 12.125 9.697 14.547 19.371 40.956 51.762 45.594 227.581 332.485 478.927 589.042 521.472 71.503 93.387 141.529 123.310 60.047 2.616 673 317 87 7.087 — — — 2.439 1.687 121.829 201.897 277.910 377.700 377.402 4.840 4.039 6.324 17.370 17.017 116.341 197.315 271.152 . 360.320 360.385 54.597 94.393 159.050 209.370 173.063 14.229 9.456 13.348 20.219 14.165 20.021 27.746 46.140 56.420 . 59.018 — — — 8.954 9.153 To pomeni boljšo opremljenost delavcev s sredstvi dela in posredno pogojuje višjo produktivnost. Skladno z rastjo podjetja IMP je bilo treba sredstva usmerjati tudi v družbeni standard delavcev. Zato se je delež poslovnih sredstev ustalil na nivoju dobrih 89 %-, sredstva skupne porabe pa na nivoju okrog 8,50%-. Struktura virov se vidno nagiba v korist dolgoročnih virov, ki so narastli od 53,53 %- na 72,37 %. IMP zelo minimalno pokriva poslovna sredstva s krediti, saj vsi krediti znašajo letos le 4,40 %> vseh virov sredstev. Poslovna sredstva SKIP so vsa leta znašala nekaj čez 91%. V okviru teh pa so daleč pretežni del predstavljala obratna sredstva, saj je delež osnovnih sredstev znašal le 8,15 do 15,65 %. Manjši kolektiv tudi ni posvečal toliko skrbi za delavce in zato so predstavljala sredstva skupne porabe le okrog 5 % aktive (IMP 8,5%). Potrebo po obratnih sredstvih je podjetje v precejšnji meri krilo s kratkoročnimi krediti, zato le-ti nastopajo kot viri v višini 14,84%. v letu 1970 in 8,29 % 30. 6. letos. Vsi krediti skupaj znašajo letos 25,99 %. Kot odraz zadolženosti, pada delež trajnih virov in sicer od 51,54% leta .1970 na 45,50% 30. 6. 1974, vendar pa podjetje SKIP še vedno izpolnjuje pogoje kreditne sposobnosti. 3.7. Organizacija 3.7.0. Uvod Povečanje števila zaposlenih za 126 delavcev in 22 učencev v gospodarstvu oziroma povečanje družine TOZD za enega člana ne sme samo po sebi — ob uveljavljenih organizacijskih načelih — povzročiti nobenih bistvenih pretresov v organizacijski strukturi podjetja. Ob tem dogodku je pravilneje dojeti trend premikov, ki jih v organizacijo podjetja prinašajo pogostejša integracijska gibanja. Nedvomno se nam ob tej priliki ponuja ugotovitev, da ima praviloma vsaka integracija, ki vpliva na širino ali dolžino poslovnega procesa in s tem na poslovni predmet podjetja učinek v smeri: a) delokrog Skupnosti skupnih strokovnih služb, b) delokroga nove delovne skupnosti (TOZD) v podjetju, in c) delokroga tistih organizacij združenega dela, ki so ob integraciji zavestno sprejele spremembo v svojem poslovnem predmetu. 3.7.1. Spremembe organizacijskih razmerij v SSSS in TOZD TRAA ter razširjenem IMP nasploh Vključitev do danes samostojnega podjetja SKiP v podjetje IMP bo povečala obseg dela v SSSS in nekoliko specializirala delo v TOZD TRAA. Tej posplošeni ugotovitvi ob rob moramo navesti bolj konkretne posledice, med katerimi še zlasti: — bistveno povečanje obsega dela v oddelkih glavne knjige ter saldakontov dobaviteljev in kupcev finančno-računovodske službe, — določeno povečanje obsega dela v službi za organizaci jo in informacijski sistem, — malenkostno povečanje obsega dela v drugih strokovnih službah SSSS, — povečan poudarek na maloserijski ali individualni specializirani proizvodnji v TOZD TRAA. Vse te konkretne posledice imajo svoj končni učinek v zahtevah po večji strokovnosti in specializaciji na prizadetih delovnih mestih, pri čemer bo potrebno zlasti na relaciji SKIP — Finančno računovodska služba IMP—SSSS razmisliti o premestitvi določenega števila kadrov. Sam proces integracijskih gibanj daje zaposlenim v SSSS pri njihovem delu nove razsežnosti, saj se ob spremembah pri razmerjih tehnične narave (sprememba v kakovosti in obsegu dela) javlja potreba po ravnotežju vseh razmerij na novi ravni. V okviru podjetja z razširjeno dejavnostjo se ob tem ponujajo nove možnosti: pri razmerjih kadrovske narave lahko • pride do ustreznejše razporeditve kadrov glede na to, da ob večjih zahtevah posameznih delovnih mest lahko bolje izrabimo sposobnejše delavce, —- ustrezno znanje na delovnem mestu v SSSS šele daje delavcu tisto ustrezno svetovalno avtoriteto (oblast) oziroma karakteristike vodje (leaderja), ki mora v pogojih samoupravne organiziranosti delavcev v dokajšnji meri nadomestiti prejšnjo po hierarhični lestvici delegirano oblast, obenem pa v pogojih združevanja dela v tako velikem obsegu mora prihajati do kulta samodiscipline posameznika, — namesto odločitev pod vplivom izkušenj, trenutnega razpoloženja in sporočil v neformalni komunikacijski mreži se v razširjenem podjetju lažje zedinijo napori in sredstva za izgradnjo informacijskega sistema združenega dela — proizvajalca informacij za odločitve, — objektivneješe razreševanje navideznega nasprotja med ustavno zajamčene svobodo in samostojnostjo delovnega človeka in prioriteto njegovih interesov pred organizacijskimi na eni strani ter ekonomsko nujnostjo zagotovitve obstoja, uspešnega delovanja in razvoja organizacije na drugi strani. Pri tem pod motivacijo kot orodjem razreševanja tega nasprotja lahko večje podjetje uspešneje uporablja tudi druga — poleg denarnega nadomestila — sredstva: varnost in perspektivo zaposlitve, zadovoljstvo zaradi sodelavcev, ugled, osebni status, vpliv, moč, ki jo je moč pridobiti s svetovalno oblastjo, značilnosti samega dela, občutek zadovoljstva po opravljenem delu, možnosti posameznika v organizacijski vlogi (po izobraževanju, izpopolnjevanju, osebnem razvoju, napredovanju) in pri izrabi prostega časa. 4.0. Možnosti na tehnološkem področju 4.0. 0. Uvod To problematiko je smiselno reševati le prek razširjenega podjetja ter ob predpostavki nekaterih investicij, ki so obdelana pozneje v točki 4.2. 4.0. 1. Proizvodnja cistern v SKIP Na razgovorih o integraciji med podjetjema SKIP in IMP dne 5. 9. 1974 je bilo dogovorjeno, da se proizvodnja cistern iz IMP-TOZD TRAA v celoti prenese v podjetje SKIP. Prednosti take delitve so naslednje: 1. nabava materiala, predvsem pločevine je olajšana, ker nam ni potrebno držati na zalogi različnih kvalitet ter debelin pločevine, ampak obdelujemo predvsem pločevino debeline od 4 do 9 mm, 2. delovne priprave, predvsem obračalne naprave, so nastavljene na standardne dimenzije cistern od 1250—2900 mm, 3. organizacija ■ proizvodnje cistern v hali SKIP za cisterne se vzpostavi tako, da jih varimo predvsem ob notranji steni hale, kjer smo v ta namen že začeli z izdelavo posebne priprave, ki bo varilcu pri varjenju obodov zelo olajšala delo, 4. zaradi pričakovanega porast? pri proizvodnji cistern je smiselna nabava novega stroja za valjanje pločevine, ker nam sedanji stroj ne daje zahtevane kvalitete. To bi nedvomno omogočilo skrajšanje rokov izdelave cistern. 4.0. 2. Proizvodnja tlačnih posod v IMP-TOZD TRAA Tudi ta delitev proizvodnje je bila dogovorjena na že omenjenem sestanku. To ima podobne prednosti kot sem jih že prej navedel pri proizvodnji cistern v SKIP. Pri tem gre v prvi vrsti za to, da proizvodnja tlačnih posod ne zahteva tako velikih prostorskih zmogljivosti kot proizvodnja cistern, prav tako se pa lahko zmanjša zaloga različnega materiala. Nabava se usmeri predvsem na kotlovsko pločevino različnih dimenzij. 4.0.3. Realizacija možnosti na tehnološkem področju Pripojitev nam na tehnološkem področju nedvomno omogoča: — standardizacijo elementov, — ustreznejšo zasedenost strojnih zmogljivosti, — skupno koriščenje namenskih strojev za več TOZD predvsem pri gradnji posod (strojev za valjanje debelejše pločevine, (stroj za valjanje debelejše pločevine, stroji in priprave), — uporabo storitev centralne orodjarne za izdelavo namenskih priprav in orodij, — uporabo znanj in izkušenj varilskega oddelka za priučevanje in atestiranje varilcev, — uporabo standardov rezilnega in vpenjal-nega orodja, — sodelovanje in pomoč pri organizacij1 plansko-terminske službe, — sodelovanje in pomoč pri organizaciji tehnološke službe. 4.1. Možnosti na področju prodaje 4.1.0. Splošno Vsebina poglavja II. nam nedvomno kaze, da povpraševanje po montažnih storitva« in montažni panogi namenjenim proizvodom stalno narašča, precej tudi pod vplivom m; flaoijske politike, za katero dobri poznavalci gospodarskega in političnega položaja trde, da bo še nekaj let oblikovala gibanje v našem gospodarstvu. V skladu z odpravljanjem strukturnih neskladij v našem gospodarstvu lahko pričakujemo, da bo v prihodnjih 5 letih bistveno naraste! delež investicij v energetiko in težko industrijo, pri čemer je zlasti zadnja po svojih investicijskih značilnostih tipična domena naših montažnih TOZD. Podatki nam sicer potrjujejo oceno iz prvega odstavka, saj beležimo v letih 1970—19;a stalen porast povpraševanja in proizvodnjo naprav za ventilacijo in klimatizacijo, sive in temper litine, armatur, opažamo pa padec proizvodnje črpalk in litin sanitarnih naprav- 4.1.1. Prodajne možnosti SKIP Delno nakazana prodajna problematik" SKIP v II. poglavju nam nudi osnovo z? trditev, da lahko tudi v naslednjih letih Prj' čakujemo zmeren porast prodaje proizvodov iz proizvodnega programa SKIP, pri čeme' pa smo dolžni opozoriti na nekaj dejavnv kov: a) prehod iz proizvodnje z obrtniško oznak« v proizvodnjo s tovarniško oznako bo moral biti spremljan z ustreznimi spremembami v metodah prodajne službe . b) prodajna služba bo morala naročiti tud' na zalogo gotovih izdelkov in . c) izkoriščati bo potrebno možnosti celovitm ponudb v okviru IMP kot celote. 4 2 Tnvesticiie „ 4.2.0. Investicije v TOZD TRAA in TOŽD TjO Investicije v srednjeročnem obdobju TOZ« TRAA in TIO so podrobneje obdelane v srednjeročnih planih. Omenimo le to, da znašaj« skupne planirane investicije v osnovna sredstva v času 1974—1978 v: TOZD TRAA 47.894.000 din TOZD TIO 12.159.000 din skupaj 60.053.000 din SKIP je podal predlog naslednjih investicij v osnovna sredstva:' delovne priprave 500.000 dm stroj za valjanje pločevine 800.000 dm proizv. hala za var j. barv. kov. 2.000.000 d; stroj za izdelavo podnov 3.000.000 d« skupaj 6.300.000 dm Vsekakor odpade večina investicij na TOZP TRAA. Zato bi bilo potrebno, da TOZD TRA£ in SKIP ugotovita stanje sedanjih osnova1 sredstev v obeh organizacijah, njihovo sedenost in možnost morebitnih premestite osnovnih sredstev, da bi tako izpopoim*. strojne zmogljivosti in tudi po možnos zmanjšali nakupe osnovnih sredstev. , Glede na visoko ceno stroja za izdelavo P°r' nov in na to, da bodo storitve tega stroj potrebovale vse tri organizacije, bi bilo V. trebno združiti sredstva za nakup stroja in seveda skleniti ustrezen sporazum. 4.2.1. Potrebe investicije v SKIP Za dvig storilnosti v SKIP bi bile nujno P° trebne sledeče investicije: IZREDNA ŠTEVILKA STRAN 15 IMP GLASNIK 1. Delovne priprave za izdelovanje elementov stolpov za gradbena osebno tovorna dvigala SCANDO v Vrednosti 500.000,00 din deviznih sredstev. Brez teh priprav, s katerimi se zagotovi točnost izdelave teh stolpov, je proizvodnja dvigal nemogoča. 2. Stroj za valjanje pločevine 500 X 18 mm. Cena 800.000,00 din deviz. sr. Ta stroj je nujno potreben, ker nam sedanji ne omogoča potrebne kvalitete. Snemanje zavalja-ne pločevine je namreč zelo otežkočeno. Novi t rival j ni stroj firme SCHAFER, od katere smo že dobili ponudbo, omogoča v prvi vrsti enakomerno zakrivljenost plašča, enostavno snemanje zavaljane pločevine ter valjanje konusov. 3. Stroj za izdelavo dnov. Cena cca 3.000. 000.00 din de v. sredstev. Tako IMP kot SKIP se morata danes pri izdelavi dnov posluževati kooperacije, kar gre na škodo ekspeditivnosti, istočasno pa pomeni nepotrebni odliv sredstev. V združenem podjetju bi bila na mestu nabave takega stroja za oblikovanje dnov tako cistern, kot tudi tlačnih posod. i Dva mostna žerjava za našo veliko halo. Nosilnost vsakega od teh žerjavov bi naj bila 5 Mp. Cena žerjavov cca 800.000,00 din. V poglavju O proizvodnji smo že omenili, da predstavlja notranji transport v naši veliki hali problem, ker nimamo nobenega mostnega žerjava, od teh eden z manjšo, drugi pa z večjo razpetino. Nosilnost vsakega žerjava naj bi bila 5 Mp. '• Proizvodna hala za varjenje barvnih kovin. Cena cca 2.000.000,00 din. Ker barvnih kovin ne moremo variti v istem prostoru kot jekleni material, bi bila gradnja take hale nujnost, ker je na trgu veliko povpraševanje po raznih zvarjencih iz barvnih kovin, posebno še iz aluminija. Predpisi za izdelavo takih konstrukcij zahtevajo zelo | čisto okolico brez prahu, posebno še brez I raznih vključkov jeklenega materiala. ”• Ogrevanje velike hale. Cena cca 400.000. 00 din. V tej ceni je vključen samo razvod tople vode ter nabava in razmestitev ogrevalnih teles, ker je kotel že nabavljen. Ogrevanje velike hale je za sedaj urejeno s termogenom, ki ima zelo slab j Izkoristek. Nadzidava upravnega poslopja. Cena cca 800.000. 00 din. Naše upravno poslopje ima zelo visoko podstrešje, ki je zaenkrat neizkoriščeno. Predvideli smo, da bi nad sedanjim prvim nadstropjem stavbe naredili ploščo, na kateri bi $tala druga etaža. V tej etaži bi uredili delovne prostore predvsem za povečano konstrukcijo in razvoj, ki ju danes ne ihoremo širiti tudi zaradi prostorske utesnjenosti. V tem nadstropju bi bili tudi prostori za pripravo dela, ki bi jo kadrovsko tudi morali podati. V- NEKATERI VIDIKI PRIPOJITVE j'0. Organizacijski vidik pripojitve skušnje iz dogodkov pri integraciji Sim-P]exa (sedaj TOZD TIO), Idrija v podjetje ‘MP nas uče, da je uspeh tovrstne družbene ?kcije odvisen od hitrosti in kakovosti prihajanja delavcev pripojene organizacijske gtote, konkretno SKIP, doseženi stopnji or/ *anizacijskih razmerij v širši matici združena dela, konkretno v IMP — Ljubljana. j.e nekoliko povzamemo določene ugotovitve laborata, je jasno, da ' o samoupravnem položaju TOZD SKIP v samoupravni ureditvi IMP ne more biti nobenih nadaljnih razglabljanj, b) so vendarle spremembe vsebine splošnih in drugih pravnih aktov v TOZD SKIP povezane z načeli enotnih izhodišč samoupravljanja in urejanja medsebojnih razmerij v združenem delu v IMP, c) je za vsklajeno delovanje TOZD SKIP v organizacijskem in informacijskem sistemu IMP logična obveznost prevzetja sistema ši frači j e in organizacijskih predpisov IMP, d) bo za uresničitev v prejšnjih treh točkah navedenih nalog potrebno takoj po odločitvi o pripojitvi k IMP izdelati terminski plan izpolnjevanja obveznosti, katerih večina naj se realizira že v teku decembra 1975. Vsebina samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v IMP jasno opredeljuje, katere delovne naloge prenašajo TOZD na Skupnost skupnih strokovnih služb, zato naj bo ta razmejena vsebina zadolžitev glavna črta-premi-sa pri, načrtovanju vsebine aktov in drugih (kadrovanje) nalog. S pripojitvijo IMP se od delovne skupnosti TOZD SKIP pričakuje na področju širših družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, da vskladi svoje interese in dolžnosti v istih, družbeno širše, sprejetih dokumentih kot ostale TOZD. Tu naj zaradi aktualnosti omenimo predvsem samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gradbeništvu (sprejet na osnovi novega zakona), h kateremu naj TOZD SKIP pristopi tat ->j v začetku leta 1975. širše zastavljena enotnost bo v veliki meri olajšala delo na vsklajevanju izhodišč in drugih pravnih aktov, ki zaradi svojega vpliva na vsebino organizacijskih razmerij predstavljajo pomembno silnico enotnosti in kakovosti delovnega procesa v IMP. Najtežje delo čaka zaposlene v TOZD SKIP in nekaterih strokovnih službah Skupnosti skupnih strokovnih služb v IMP, zlasti 'v finančna|-računovodski službi in službi za organizacijo in informacijski sistem, v zvezi z uveljavitvijo organizacijskih predpisov (v širšem smislu) v sam organizacijski proces TOZD SKIP. Naj nakažemo samo nekaj problemskih točk — področje osebnih dohodkov: v teku meseca decembra je treba izpolniti obrazce za polnjenje kadrovske datoteke in seznanili vse prizadete z ustreznimi obrazci, zahtevanimi pri obdelavi podatkov o OD, — področje šifer: v teku meseca decembra je treba dokončati delo na šifriranju materialov (s postavitvijo planskih cen) in opredeliti šifre stroškovnih mest, delovnih nalogov, polizdelkov, izdelkov, itd., — področje materialnega poslovanja: v mesecu decembru je treba prizadete delavce na TOZD SKIP seznaniti z vsebino in krogotokom materialne dokumentacije, — področje osnovnih sredstev: urediti je potrebno sistem označevanja in amortizacijske stopnje osnovnih sredstev, — področje finančnega knjigovodstva: urediti je treba poenotenje knjigovodstva z vidika enotnega vodenja glavne knjige; — itd ... Navedene problemske točke še zdaleč niso ustrezna konkretizacija nalog, ki čaka zapos- lene na obeh straneh prejšnjih barikad, so pa zato resno opozorilo tistim, ki bi želeli ribariti v kalnem na račun nediscipline ali se skrivati pod krinko nepoznavanja »novega« v IMP. 5.1. Samoupravni organi in njihovo delovanje V novo ustanovljeni TOZD SKIP Ljubljana naj se uvede enoten koncept delovanja samoupravnih organov kot velja za vse ostale TOZD IMP. Naj na kratko navedemo seznam samoupravnih organov v TOZD, ki morajo biti izvoljeni za nemoteno delovanje mehanizma samouprave. Poleg DS TOZD kot najvišjega organa samoupravljanja v sleherni TOZD delujejo še samostojni odbori in komisije, ki so nujno potrebni za ost var jan j e politike samoupravnih organov in individualnih poslovodnih organov. Kolektivni izvršilni organi v TOZD so: — odbor za delovna razmerja, ki naj šteje 5 članov in 5 namestnikov, — odbor za osebne dohodke, ki šteje 5 članov in 5 namestnikov, — odbor za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti — 3 člane in 3 namestnike, — odbor za družbeni standard, stanovanjske zadeve in rekreacijo, ki šteje 5 članov in 5 namestnikov, — odbor delavskega nadzorstva šteje 5 članov, ' — komisija za norme naj šteje 5 članov, — komisija za varstvo pri delu šteje 5 članov — komisija za tehnične izboljšave šteje 3—5 članov, in — komisija za prodajo in odpis poslovnih sredstev 3—5 članov. Sklepi odborov sd veljavni, če so sprejeti / večino glasov vseh članov odbora; ravno tako sprejema sklepe vsaka komisija. Delo DS, odborov in komisij TOZD je samostojno v okviru lastnih in skupnih interesov. Vsaka TOZD ima tudi svoje delegate v organih samoupravljanja v okviru OZD in sicer vsako enako število kot je določeno v Statutu podjetja. 5,2. Delovanje in organizacija družbeno-političnih organizacij V vsaki TOZD, kjer je to seveda mogoče, naj sc ustanovijo tudi organi družbeno-politič-ni horganizacij. Zlasti to velja za ZK, sindikat, ZSMS. ZK kot avandgarda delavskega razreda naj se tako organizira pri svojem delu, da bo resnični faktor delovanja progreša, tako v dobro delavca kot celotne samoupravne družbe. ZK je organizirarta' v OOZK in deluje na območju, kjer je ustanovljena ter s svojimi predstavniki vključena v svet ZK pri podjetju; zaradi koordiniranja med ostalimi OOZK v okviru podjetja se na svetu ZK IMP dogovarjamo za enotna stališča skupnega pomena. Ravno tako smo organizirani v OOS gradbenih delavcev Slovenije. Vsaka OOS ima svoj Izvršni odbor ter več komisij (po potrebi). Deluje samostojno na območju občine, kjer je ustanovljeno, ter s svojimi predstavniki zastopa stališče v konferenci OOZSS IMP, kjer se dogovarjamo za enotno politiko skupnega pomena. OOS naj ima v svojem okrilju tudi aktiv mladih delavcev, ki lahko delujejo samostojno ali v okviru OOS. V okviru' TOZD naj se organizira tudi konferenca mladih, ki kot oblika delovanja ZSMS deluje v sklopu sindikata in naj bo povezana tudi z vsemi aktivi mladih v okviru podjetja. Lahko rečemo, da vse točke elaborata o vključitvi delovne skupnosti SKIP v širšo delovno skupnost in s tem tudi širšo samoupravljanje združenega dela v IMP preveva dvoje silnic: a) spoznanje delavcev SKIP, da bodo svoje težnje po višji proizvodnosti dela, kakovostnejših organizacijskih razmerij in stalnejšemu kosu kruha (višjemu življenjskemu standardu) lažje uresničili v tehnično, ekonomsko in organizacijsko bolj kakovostni združbi proizvajalnih sil, b) zavest delavcev IMP, da so v skladu s svojim »credom« (Močni kot smo moramo v združenem delu pomagati tudi dragim za skupne še boljše dosežke) dolžni tudi konkretno podpreti vsako družbeno akcijo o povezavi proizvajalnih sil. še zlasti, če gre za navpično povezovanje in povezovanje enakopravnih. VI. ZAKLJUČEK Soliden ekonomski položaj SKIP v letu 1974 ter zagotovilo, da bodo tudi ravnalski (vodilni) delavci SKIP ostali na svojih delovnih mestih v tem najtežjem, obdobju premagovanja integracijskih problemov, so najboljši odgovor tistim, ki trde, da se večina današnjih integracij vrši na osnovi ekonomske prisile, kadrovskih težav pripojenega in s ciljem ustvarjanja tržnih monopolov. Sama pripojitev bo omogočila združitev vseh sil SKIP in IMP pri reševanju skupne organizacijske in tehnične problematike ter iskanju določenih kadrovskih rešitev za nekatera prosta odgovornejša delovna mesta, vse s ciljem oblikovanja ustavnim težniam zasnovane TOZD in delovne organizacije kot celote. Naiboliši porok resničnosti navedene vsebine ie delovanie dragih TOZD v oodietju. ki so na 10 letni tradiciji delavcu približane**3 upravljanja v celotnem kompleksu združe; nega dela razvile tudi kakovosten poslovn1 proces, s katerim dosegajo ekonomske učinke. Delavci obeh delovnih skunnosti (IMP SKIP) bomo svoj nrelom z mezdno miselnostjo na eni in ozko skupinsko lastninsko miselnostjo na dragi strani naibolie dokazali s svojo pripravljenostjo, da v širše*11 združenem delu dosegamo še boljše rezultate nri uporabi družbenih sredstev. To pripravljenost bomo — tako smo sesta11; Ijalci elaborata trdno prepričani — dokazal' na zborih delavcev, ki ne bodo odločali )e o pripojitvi temveč tudi ocenjevali stopnj0 razvitosti naše samoupravljalske zavesti. ELABORAT O PRIPOJITVI DIJAŠKEGA DOMA DOMŽALE K »IMP«, LJUBLJANA t- Splošni podatki V »IMP«, industrijsko montažno podjetje Ljubljana, n. sol. o. 1. »IMP«, industrijsko montažno podjetje Ljubljana, je samostojna samoupravna organizacija delavcev, organizirana v 10 TOZD v njeni sestavi, »IMP« je bilo v smislu ustavnih in zakonskih določb konstituirano v letu 1973 s tem, a) da so bile v času od 5. do 15. junija 1973 organizirane naslednje TOZD: — Ogrevanje, vodovod, klima, Ljubljana — Projekt, montaža, inženiring, Maribor — Projekt, montaža, Koper — Elektromontaža, Ljubljana — Livarna, Ivančna gorica — Tovarna elektronaprav, Ljubljana — Tovarna regulacijskih armatur in aparatov, Ljubljana — Tovarna instalacijske opreme, Idrija b) da je bil dne 19. 7. 1973 podpisan samoupravni sporazum o združitvi navedenih TOZD v delovno organizacijo »IMP« in 28. 11 1973 izvoljen delavski svet delovne organizacije c) da so v mesecu decembru 1973 sprejeti statuti TOZD in statut delovne organizacije Priglasitev konstituiranja delovne organizacije pri Okrožnem gospodarskem sodišču Ljubljana je bila izvršena dne 31 12. 1973 pod opravilno številko SRC 102/74. V letu 1974 sta bili ustanovljeni še 2 TOZD, in sicer: — Zastopstva, Ljubljana — Projektivni biro, Ljubljana d) da je bil dne 15. 10. 1974 izdan sklep OSS Ljubljana o vpisu konstituiranja 2 delovne organizacije v sodni register ' Bistveni elementi samoupravnega sporazuma o združitvi v »IMP« so naslednji: a) neomejena solidarna odgovornost TOZD za obveznosti delovne organizacije b) neomejena solidarna odgovornost TOZD za obveznosti drugih TOZD c) združevanje sredstev v višini 20 % dela dohodka za: — investicijske naložbe v osnovna in obratna sredstva za razvoj novih dejavnosti investicijske naložbe v osnovna in obratna sredstva posameznih TOZD — sanacije — pokrivanje izgub b) združevanje sredstev v višini 10 % dela dohodka za: — komercialne kredite — nabavo konjunkturnega materiala e) načelo sporazumevanja pri spremembah in dopolnitvah predmeta poslovanja posameznih TOZD Predmet poslovanja: L Projektiranje vseh vrst instalacij, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, hladilnih in klimatskih naprav, kotelskih, tehnoloških in energetskih naprav ter cevovodov za visoke in nizke napetosti in za nizke napetosti in za procesno tehniko, naprav za razvod tehničnih plinov in za čiščenje zraka, projektiranje elektroinstalacij jakega in šibkega toka, transformatorskih postaj vseh velikosti in napetosti, industrijskih in distribucijskih naprav, projektiranje avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, hladilne naprave, centralno ogrevanje in procesno tehniko. 2. Montaža in instalacije kompletnih vodovodnih, sanitarnih, ogrevalnih', prezračevalnih, hladilnih in klimatskih naprav, tehnoloških in energetskih naprav za vse vrste tekočin in plinov. Montaža vseh vrst cevovodov za nizke in visoke pritiske, kotelskih naprav in pripadajočih cevnih omrežij, industrijskih naprav in cevovodov za procesno tehniko, montaža naprav za razvod tehničnih plinov in za kemično in tehnično pripravo vode ter naprav za industrijsko čiščenje zraka. Izvajanje elektroinstalacij jakega in šibkega toka v vseh vrstah objektov, elektroinstalacij in najiravah visoke napetosti, izvajanje transformatorskih postaj vseh velikosti in napetosti vezanih tehnoloških procesov, avtomatizacije in regulacije industrijskih naprav ter stre-lovodnih naprav. Montaža avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, centralno ogrevanje in procesno tehniko, montaža vseh vrst dvigal in transportnih naprav. 3. Proizvodnja prezračevalnih, ogrevalnih in klimatskih naprav in montažnih elementov, proizvodnja regulacijskih naprav, armatur, črpalk vseh vrst toplotnih aparatov, rezervoarjev, tlačnih posod. jeklenih konstrukcij in transportnih naprav, kotlov, naprav za pripravo vode, proizvodnja naprav za čiščenje plinov in odplak. Individualna in serijska proizvodnja instalacijskih naprav, gradbene opreme, sanitarnih vozlov in zračnih rešetk, pla-stifikacija predmetov. Proizvodnja aparatov in opreme nizke in srednje napetosti za potrebe industrije in energetike, proizvodnja opreme za procesno industrijo in transportno tehniko. Proizvodnja visokofrekvenčnih in nizko frekvenčnih in signalnih naprav s priborom za potrebe industrije in telekomunikacijske tehnike, proizvodnja livar- skih modelov in orodij, izdelava vseh vrst odlitkov iz sive, legi rane litine in nodularne litine. 4. izdelava tehnoloških, investicijskih in ekonomskih programov, raziskovalno in razvojno delo, priprava tehničnih napotkov, shem, izračunov, tehnične meritve, organizacija in vodenje kompleksnih poslov (inženiring). 5. Ključavničarstvo, izdelava orodij in delovnih naprav, rekonstrukcija in popravilo parno kotelskih naprav, servisiranje vseh izdelkov lastne proizvodne dejavnosti, izolacije vseh vrst, montaža in servisiranje izdelkov in naprav zastopanih tujih firm, transportna dejavnost. 6. Zunanje-trgoviinska dejavnost: uvoz-iz-voz, zastopstvo tujih firm, konsignacijska skladišča, izvajanje investicijskih del v tujini, proizvodna kooperacija s tujimi firmami. 7. Gostinske in prenočitvene storitve v počitniških domovih odprtega tipa, nudenje gostinskih storitev v obratih družbene prehrane. 4. Splošni akti: — statut podjetja — program dela in razvoj dela — pravilnik o knjigovodstvu — interni sporazum o delitvi dohodka — interni sporazum o kriterijih in merilih za delitev osebnih dohodkov — interni sporazum o nekaterih vprašanjih s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu — sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo — pravilnik o štipendiranju in strokovnem izobraževanju — plan podjetja z vsemi elementi — periodični obračun in zaključni račun — pravilnik o požarni varnosti in civilni zaščiti — pravilnik o volilnem imeniku, volitvah in odpoklicu organov upravljanja — pravilnik o varstvu pri delu — pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov za službene namene — pravilnik o poslovni tajnosti — pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah — pravilnik o SLO B. Dijaški dom Domžale, p. o. 1. Dijaški dom Domžale je samostojna samoupravna delovna organizacija delavcev, neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom. Dijaški dom Domžale je konstituiran kot delovna organizacija brez TOZD v smislu ustave in zakonskih predpisov s tem: a) da je bil na zboru delavcev dne 20. 12. 1973 sprejet sklep o izločitvi in ^sestava Usnjarskega tehnikuma Domžale in sklep o ustanovitvi samostojne delovne organizacije b) da je bil dne 9. 1. 1974 sprejet statut delovne organizacije in v mesecu januarju izvoljeni organi upravljanja in izvršilni organi. Priglasitev konstituiranja delovne organizacije je bila izvršena 23. 1. 1974, sklep o vpisu v register pa je izdalo Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani dne 20. 3. 1974 pod opravilno številko Srg 588/74. 2. Bistveni elementi statuta delovne organizacije dijaški dom Domžale: — popolna odgovornost v pravnem prometu z drugimi — dejavnost doma je posebnega družbenega pomena — ustanoviteljske pravice in dolžnosti opravlja skupščina občine Domžale — udeležba zunanjih institucij pri uprav-lianju doma 3. Predmet poslovanja: — popolna oskrba učencev, in njihova vzgoja 4. Splošni akti: — statut — nravilnik o medsebojnih'razmerij delavcev v združenem delu — pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter delitvi sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo — pravilnik o sistemizaciji delovnih mest — hišni red — vojni načrt — načrt civilne zaščite II. Finančno stanje OZD »DOM«, Domžale in njegova analiza 1. Izkaz poslovnega uspeha in delitve uspeha OZD »DOM«, Domžale Kategorija Leto ■ 1972 1973 1974/6 CELOTNI DOHODEK — dotacija RIS — realizacija — razlika pri AČR oz. dohodki od obr. — ostali prihranki SKUPAJ DOHODKI — materialni stroški — amortizacija — drugi izdatki — zakonske in pogojne obveznosti — osebni dohodki DOBIČEK — republiški sklad skupnih rezerv — rezervni sklad — sklad skupne porabe — poslovni sklad din indeks din indeks din indeks 1,257.543 100 1,631.325 130 970.117 119 225.806 100 276.460 122 168.530 122 986.828 100 1,333.565 135 799.310 120 35.365 100 1.689 5 — — 9.544 100 19.611 205 2.277 24 1,181.338 100 1,561.299 132 959.278 122 757.230 100 969.514 128 546.927 112 40.331 100 57.197 142 26.420 92 2.911 100 10.032 345 6 — 25.883 100 46.806 181 37.192 158 354.983 100 477.750 135 348.733 146 76.205 100 70.026 92 10.839 30 6.920 100 560 8 — 9.150 100 11.891 130 — — 29.700 100 44.205 149 — — 30.435 100 13.370 44 — — 4. Zaključek Ugotavljamo, da je OZD »Dom«, Domžale vsa opazovana leta pozitivno poslovala. Po udariti pa moramo, da je dosegla le minimalni dobiček ob obračunavanju predpisane amortizacije. To pa je dejansko pomenilo prikrito dezinvestiranje naložb. Zaradi tega je moral nastopiti IMP kot financer adapta-ene, ki je bila izvršena v letošnjem letu. Možnost pozitivnega poslovanja bo ostajala tudi po izvršeni adaptaciji in izgradnji prizidka k domu. Zaradi povečanih naložb se bosta znižala količnika obratov neto in bruto celotnih naložb, nižja pa bo tudi donosnost vloženih sredstev. To pa je značilnost poslovanja organizacij, ki ne morejo in ne smejo zasledovati pri svojem poslovanju dohodkovnega motiva, temveč je pomen njihovega poslovanja predvsem v zadovoljevanju človekovih potreb. V našem primeru bo organizacija »Dom«, Domžale poslovala z namenom vzgoje, izobraževanja, prehrane iu ostale domske oskrbe učencev v gospodarstvu našega podjetja. V »IMP« že obstajajo podobne dejavnosti ............... ' 1 kuhinj Si (počitniška skupnost, centralna ------------ samski domovi) v okviru skupnosti skupnih strokovnih služb. Ker je motiv poslovanja enak pri vseh omenjenih organizacijah, b o najprimerneje, da se vse združijo v en o TOZD, ki bo obsegala štiri obračunske enote' Tako bo še naprej podana možnost posamičnega spremljanja rezultatov poslovanja, seveda z upoštevanjem nepridobitnih motivov poslovanja. * Indeksi so ocenjeni s predpostavko ena ri »IMF« Na dan 30, 6, 1974. leta smo imeli pri podjetju »IMP« 500 učencev v gospodarstvu, in l!Cna ljubljanskem območju — OVK, Ljubljana — Elektromontaža — TEN — TRM — Livarna din indeks 75/74 din indeks 7 21 131 21 100 1,000,000 220 1,125.000 113 3,156.000 227 11,906.000 377 3,806.000 198 12,868.300 338 4,156.000 225 13,031.000 314 4.806.000 3.050.000 203 13,993.300 12,445.000 291 1,880,000 — 11,230,000 651 188 137 37 27 4 393 3.3._Plan uspešnosti poslovanja Kategorija 2. izven ljubljanskega območja — PMI, Maribor 63 — PM, Koper 38 — TIO, Idrija 6 107 Kot je že omenjeno, kadrujemo širom cele Jugoslavije, zato imamo veliko učencev, ki ne morejo voziti vsakodnevno domov. Tem učencem moramo zasigurati osrbo v •tekem domu — internatu. Podjetje »IMP« le razpolaga z lastnim domom za učence v 8ospodarstvu, zato gostujemo v večih domovih. S tem v zvezi pa nastopajo določene težave, kot so: 1. Zagotoviti zadostno število prostih mest v domovih. Skoraj vsi domovi so strogo namenski in so namenjeni predvsem za določene šole in za dijake teh šol, ki pridejo s podeželja. Tako se zmanjšuje diferenciacija med mestno in podeželsko srednje šolsko mladino. Samo zaradi dobrih odnosov z upravami domov in zaradi osebnih poznanstev smo do sedaj uspeli zagotoviti potrebno število mest v domo-. vih. Ob planiranju prostih učnih mest moramo tudi planirati in zagotoviti določeno število mest v domovih. Zgodi se, da določenega števila ne moremo realizirati. V takšnem primeru moramo plačevati rezervirana mesta. V nasprotnem primeru, kadar bi število učencev tudi povečali, tega ne moremo, ker nimamo v naprej planiranih in zagotovljenih bivalnih prosto-i rov. 1 Omenjeno je že, da so domovi strogo namenski. Prilagojeni so delu in vzgoji določene šole. Naši učenci se morajo temu prilagoditi, kar pa ne ustreza načinu učenja učencev v gospodarstvu. Tudi vzgojno osebje — vzgojitelji — v takšnih domovih lahko kvalitetno pomagajo le tistim Učencem, ki obiskujejo odgovarjajočo šolo. Tako ostajajo naši učenci dostikrat , brez prave pomoči. ' V različnih domovih so različni režimi glede vstajanja, učenja, časa za zajtrk, kosilo in večerjo, časa za počitek in podobno. Velikokrat to naši mučencem ni prilagojeno, posebno pri bujenju, hrani in obveznih urah učenja. Hrana ju kuhana in prilagojena rednim učencem doma. Naši učenci prihajajo iz dela pozneje, zato je hrana postana. Za tiste, ki delajo na zelo oddaljenih deloviščih pa je dostikrat ku- 5 hinja že zaprta. ' Različni vzgojni prijemi, ki dostikrat ne 6 Ustrezajo vzgoji učencev v gospodarstvu. ' Različne evidence. Velikokrat se zgodi, da ne moremo ugotoviti točnega števila učencev v domovih. Različni sistemi o prijav- no dobička količnik obračanja — neto celotnih naložb — bruto celotnih naložb rentabilnost — neto — bruto ljanju in odjavljanju zelo otežkočajo spre-jemljanje učencev. 7. V nekaterih domovih biva v eni sobi 16 ali več učencev. Pogoji izvenšolskega dela ali individualnega učenja so minimalni ali skoraj bi lahko rekli, da jih ni. 8. Spričo slabe opremljenosti so uprave domov prisiljene iskati vire za izboljšavo pogojev dela in življenja svojih gojencev. To delno dosegajo s tem, da postavljajo zahtevo poleg redno vzdrževalnino še določen prispevek 1.000 din ali še več za vsakega učenca. S tem si zagotovimo le rezervacijo za krajše časovno obdobje. Podobnih težav bi lahko naštevali še več. Izvenšolska dejavnost v obstoječih domovih je minimalna. Izvzeti moramo kultur-no-prosvetno dejavnost in razne krožke, kot so: foto-amaterski, šahovski ipd. Rekreativna dejavnost pa se ne more razvijati, ker V večini primerov ni na razpolago rekreativnih prostorov ali pa ti niso urejeni. Izjema je le dom Gradbenega šolskega centra Titova in Železniški dom, ki imata odlične pogoje za to dejavnost. Po različnih domovih imamo naslednje šte- Lcto 1975 1976 i %, količnik indeks 75/74 %, količnik indeks 76/75 vilo učencev: Q 8 H OVK El. m. TEN TRM Iv. g. Koper Idrija SKUPAj a > o rS 'S <0 48 6 4 2 Oj > U *£> o 20 10 o Q tab §s Q > 1 29 <3 G M ti 2. S-g E o QU u “fi I C Ss 3 — — 3 21 1 3,0 237 3,0 100 0,96 91 0,35 36 0,83 101 0,32 39 2,89 245 1,04 36 5,01 160 3,26 65 1 E- V) 80 49 9 6 2 24 1 22 171 V domovih bivajo učenci iz vseh TOZD na območju Ljubljane. Zraven tega pa moramo zagotoviti tudi prostore za učence iz PM, Koper in TIO, Idrija, ki morajo obiskovati šolo v Ljubljani. Domove v Ljubljani pa ne koristijo učenci iz TOZD PMI, Maribor ih TOZD Elektromontaža — OE Slovenske Konjice, ki se učijo v Slovenskih Konjicah. Kljub težavam, ki so v domovih pa ugotavljamo, da je učni uspeh tistih učencev, ki bivajo v domu vsaj za 15 % boljši kot tistih, ki bivajo doma, upoštevati pa je treba Še, da so ti učenci iz odročnih krajev in je njihovo predznanje manjše od tistih, ki bivajo doma v Ljubljani. Res pa je, da imajo ti učenci več delovnih navad, Stanje učencev v preteklosti, sedaj in v prihodnjih petih letih po domovih: V letu 1970 smo imeli 311 vajencev V letu 1971 smo imeli 325 vajencev IV letu 1972 smo imeli 344 vajencev V letu 1973 smo imeli 394 vajencev V letu 1974 imamo 500 vajencev Ce računamo, da je bilo vsako leto poprečno 34 % vajencev v domovih, je bilo: V letu 1970 v domovih 106 vajencev' V letu 1971 v domovih 108 vajencev V letu 1972 v domovih 117 vajencev V letu 1973 v domovih 140 vajencev V letu 1974 v domovih 171 vajencev Ce v enakem zaporedju stopnjujemo naprej, bi v prihodnjih petih letih imeli v domovin naslednje število učencev: V letu 1974 — 171 vajencev V letu 1975 — 209 vajencev V letu 1976 — 229 vajencev V letu 1977 — 252 vajencev V letu 1978 — 261 vajencev V letu 1979 — 263 vajencev Prednosti, ki opravičujejo lasten dom Že pri opisu obstoječega stanja smo povedali, na kakšne težave naletimo, ko gostuje-imo po raznih domovih. Z lastnim domom bi izboljšali in uredili zlasti: 1. zagotovitev nastanitve 2. urejena prehrana 3. urejen vzgojni proces 4. enoten sistem učenja za vse učence 5. točen pregled in nadzor nad učenci 6. enostavnejša pomoč pri dopolnilnem pouku 7. organizirana izvenšolska in rekreativna dejavnost 8. prenehanje plačevanja pomoči ostalim domovom — dotacije, če bi imeli učence v drugih domovih Zaradi neurejenih razmer v domovih, posebno v času počitnic, ko mi sprejemamo nove učence, (vzgojitelji so na počitnicah) ni nikogar, ki bi se brigal za novodošle, ki so v resnici v prvih dneh najbolj skrbi potrebni. INekateri starejši gojenci neurejene razmere v domovih izkoristijo in z raznimi izsiljevanji poberejo novodošlim denar, pa tudi drugače jih maltretirajo. Precej novih učencev nad takšno situacijo obupa, zapusti dom in podjetje in odide domov. S tem smo izgubili učenca in sredstva, ki smo jih vložili ob sprejemu. Tak učenec doma v svojem okolju ne ve o našem podjetju nič dobrega. Slaba luč pade na podjetje in ne na dom. Iz okoliških krajev takšnega učenca ne moremo dobiti par let nobenega učenca. Ce bi imeli lasten dom, bi bili podobni primeri izključeni. Perspektivni razvoj Z morebitno združitvijo vse montažne dejavnosti v združeno podjetje bi porast števila učencev bil. neprimerno večji kot je prikazano zgoraj. Saj ima Instalacija Ljubljana cca 70 učencev, Cevovod, Maribor pa približno tudi toliko. Ostala podjetja pa imajo skupaj tudi okoli 70 učencev. To pomeni, da bi poleg naših učencev bilo že v letošnjem letu še približno 210 učencev ostalih podjetij. Predvideva se porast števila učencev teh podjetij po istih merilih, kot pri podjetju »IMP«. Tako računamo, da bi bilo 1979. leta skupno 1.114 učencev v gospodarstvu pri »IMP«. Od teh bi moralo bivati v domu 379 gojencev. Zanesljivo lahko pričakujemo, da bodo potrebe po domskih kapacitetah še večje, ker bomo v okolici Ljubljane dobili vedno manj učencev. Iz navedenega je razvidno, da bodo kapacitete v domu Domžale v petih letih že komaj zadovoljevale naše potrebe ali pa bodo sploh premajhne. IV. Pravni vidiki pripojitve 1. Pripojitev se izvrši na podlagi 67. člena zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register, ki glasi: »Delovna organizacija se lahko spoji z drugo delovno organizacijo, pripoji k drugi ddlovni organizaciji ali razdeli na 2 ali več delovnih organizacij«. Pripojitev se lahko izvrši na podlagi sklepa večine delavcev v delovni organizaciji. Pred odločitvijo o priključitvi morajo biti delavci seznanjeni z analizo njenega ekonomskega in finančnega stanja, s podatki o sredstvih, pravicah in obveznostih ter analizo ekonomske upravičenosti pripojitve. V sklep o pripojitvi mora biti tudi navedeno ali bo pripojena delovna organizacija postala TOZD v sestavu delovne organizacije h kateri se pripaja 2. Na podlagi 73. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v »IMP« je potrebno, da se s pristopom k samoupravnem sporazumu strinjajo vse podpisnice sporazuma, pri čemer se pripojeni organizaciji lahko določi drugačen status kot ga imajo obstoječe podpisnice. V posameznih TOZD je v skladu z določbami njihovih. statutov potrebno sklepati na pristojnih organih oziroma zborih ob pristopu nove TOZD k samoupravnem sporazumu. Sredstva, pravice in obveznosti delovne organizacije, ki se pripaja, preidejo v skladu s pismenim sporazumom na TOZD v sestavi delovne organizacije h kateri se pripaja, (v tem primeru na TOZD oz. del TOZD, ki nastane iz pripojene delovne organizacije). V letu 1974 so bili izdelani projekti za adaptacijo obstoječe stavbe in novogradnjo prizidka. Z adaptacijo in novogradnjo bo dom pridobil nadaljnih 180 ležišč, tako da bo skupna zmogljivost doma 310 ležišč. Stroški za adaptacijo so predvideni v višini 1,876.302,93 din, za novogradnjo v letu 1975 pa 9,350.748,97 din, skupno torej 10,227.051,83 din. V primeru pripojitve padejo celotni stroški investicije v breme tistih TOZD, ki imajo trajen interes po storitvah doma. Razmerje udeležbe posameznih TOZD bi bilo enako razmerju koriščenju ležišč. V materialnih in drugih razmerjih med Dijaškim domom in TOZD, ki vlagajo sredstva, se sklene poseben sporazum, v katerem se določi predvsem: — višina vloženih sredstev — namen uporabe — medsebojne pravice in dolžnosti — možnosti nadaljnih vlaganj — pogoje vračanja Sredstva, ki so jih posamezne TOZD prispevale za rekonstrukcijo in novogradnjo, bi predstavljale trajno udeležbo teh TOZD v sredstvih Dijaškega doma Domžale. Ta sredstva se ne bi obrestovala, posamezna TOZD pa bi bila udeležena s sredstvi toliko časa, dokler bi imela interes po storitvah Dijaškega doma. Vračanje teh sredstev pride v poštev samo v primeru izločitve Dijaškega doma iz »IMP«. Takrat pa pride v poštev določba 74. člena samoupravnega sporazuma, ki glasi: Izločitev posamezne TOZD iz podjetja se izvrši v skladu z določili ustave in zakonitih predpisov: Pravice in obveznosti izločene TOZD, ki izvirajo iz združevanja sredstev po tem sporazumu, se urejajo na sledeče načine: a) posojila, ki jih je prejela izločena TOZD iz združenih sredstev mora vrniti v pogodbenem roku, vendar ne kasneje kot v treh letih od izločitve b) izločena temeljna organizacija je upravičena zahtevati svoj delež združenih sredstev v naložbah: — v osnovna sredstva v roku, ki ustreza 1/2 amortizacijske dobe ob upoštevanju minimalne amortizacijske stopnje — v obratna sredstva v petih letih Navedena načela veljajo tudi za ureditev pravic in obveznosti, ki so nastale neposredno med posameznimi TOZD. Poslovanje in upravljanje doma bi glede na tesno povezanost z ostalimi TOZD spremljal poseben organ — svet doma, ki bi bil sestavljen iz predstavnikov tistih TOZD, ki so vložila sredstva, predstavnikov delovne skupnosti doma in predstavnikov učencev. Svet doma bi imel naslednje pristojnosti: — določa višino oskrbnine — predlaga plan investicij in uporabo amortizacije — obravnava splošno problematiko doma in predlaga delovni skupnosti ustrezne rešitve. V. Bodoča organizacija in status Dijaškega doma Domžale Dijaški dom Domžale bi po pripojitvi k »IMP« imel status samostojne obračunske enote v sestavu TOZD Družbeni standard. Predmet poslovanja, notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest ostane nespremenjena. V TOZD Družbeni standard oz. v obračunski enoti Dijaški dom se ne bi izvrševale samo tiste funkcije oz. dejavnosti, ki so v samoupravnem sporazumu o združitvi določene kot skupne zadeve, ki se opravljajo na ravni delovne organizacije in tiste, v katerih v pravnem prometu z drugimi nastopa izključno delovna organizacija. Te zadeve so naštete v 10. členu samoupravnega sporazuma o združitvi. TOZD, v katere sestavu bi Dijaški dom posloval kot samostojna obračunska enota, nima takega položaja, kot ostale proizvodne in storitvene TOZD, zato bi se tudi način vodenja in upravljanja razlikoval od ostalih. Predvsem mora biti poslovanje TOZD posebnih dejavnosti tesno povezano s tistimi TOZD, ki vlagajo sredstva in koristijo storitve. Glede na majhno število zaposlenih v obračunski enoti se samoupravljanje praviloma izvaja na zboru delavcev in samo v izjemoma preko voljenih predstavnikov — organov. V organih delovne organizacije so posamezne obračunske enote zastopane po svojih delegatih. Glede na dejavnost posebnega družbenega pomena se Dijaški dom še nadalje samostojno povezuje z ustreznimi družbenimi institucijami (RIZ, TIS i. d.) in uporablja predpise, ki veljajo za to delovno področje. V ostalem pa OE Dijaški dom po pripojitvi sprejme splošne akte TOZD Družbeni standard in splošne akte delovne organizacije »IMP« in sp’ošne akte, ki urejajo dejavnost in notranja razmerja v obračunski enoti. VI. Zaključek Pripojitev Dijaškega doma Domžale k »IMP« predstavlja pomemben korak k urejanju številnih, do sedaj še nerešenih problemov v delovanju obeh organizacij. Naj naštejemo i samo nekatere pomembnejše razloge, ki ute- ' meljujejo pripojitev. 1. Na prvem mestu je potrebno poudariti dejstvo, da Dijaški dom Domžale v celotnem obdobju svojega poslovanja ni imel I možnosti, da bi ustvarjal sredstva za raz-širjeno reprodukcijo. Kljub dokaj tesni naslonitvi na usnjarsko industrijo, ki je največ koristila storitve in zmogljivosti Dijaškega doma ni bilo mogoče izvesti skrajno nujno adaptacijo doma in s pove-Čanjem prostorov ustvariti sodobnejše nastanitvene pogoje. Začeta adaptacija starega doma in gradnja novega dela se je znašla na mrtvi točki, ker ni bilo investitorja z razpoložljivimi sredstvi, obljubljena posojila koristnikov doma pa niso za- j doščala. Naslonitev na močno delovno or- j ganizacijo je bila edina možnost za do- j končanje investicij. 2. pripojitev k »IMP« zagotavlja nemoteno nadaljevanje dejavnosti doma v povečanem obsegu. Potrebe »IMP« za nastanitev učencev v gospodarstvu naraščajo iz leta v leto in zagotavljajo polno in stalno izkoriščenost kapacitet doma in polno zaposlenost članov delovne skupnosti. 3. Stalen stik s TOZD, katerih učenci bivajo v domu, omogoča vsestransko vsklajene vzgojne prijeme in zagotavlja uspešnejše izpolnjevanje nalog širšega družbenega > pomena. 4. Tesna statusna povezava s TOZD v gospodarstvu zagotavlja nadaljni razvoj dejavnosti doma. Iz te ugotovitve izhaja možnost nadaljnih vlaganj teh TOZD glede na njihove potrebe po storitvah doma. 5. Nastanitev učenčev v enem domu z enakimi nastanitvenim in vzgojnim režimom predstavlja za »IMP« nedvomno višjo stopnjo skrbi za bodoče proizvajalce it) upravljalce. Urejeni nastanitveni in učni pogoji se bodo nujno odrazili v boljših učnih rezultatih in delovnem učinku v praktičnem delu. V Dijaškem domu Domžale je poleg tega podana možnost za uvajanje dodatnih izvenšolskih aktivnosti kot na primer: strokovna predavanja, kulturne prireditve, rekreacijska dejavnost. 6. Kadrovanje učencev v gospodarstvu ob zagotovljenih nastanitvenih kapacitetah J6 vsekakor učinkovitejše. Omogoča hitrejše vključevanje vseh učencev v enoten vzgoj' ni in delovni proces, kar do sedaj ni bilo v celoti zagotovljeno. Na tej osnovi Je možno pričakovati večje znanje po končanem šolanju in večji delovni učinek na delovnem mestu. 7. Združitev večjega števila učencev v Dijaškem domu v Domžalah odpira možnost ustanovitve Izobraževalnega centra za pO" samezne dejavnosti »IMP«, kar bi v prt' meru večje integriranosti montažne panoge bilo še posebej zaželjeno. 8. Skupno bivanje učencev iz različnih te-meljnih organizacij združenega dela b° prav gotovo prispevalo k ustvarjanju dobrih medsebojnih odnosov, ki se bodo nadaljevali tudi v kasnejšem obdobju in P&' pomogli k dobremu sodelovanju me" TOZD v okviru delovne organizacij6 »IMP«. 1P« nju v v mo ite- riti lot- ite! raz- :s» je DStl esti )VC' na- sta- : j? :sti- ,Ije- za- or- do- efiO eča-itev leta , iz- ipo- rajc jen6 ejše iegz- ;P0- j3!’ aoz-: na aKi' 10P1 išje . P1 ičn' jših v oP1’ jva; kot tuf t«- b» de Pf SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH Delavcev v združenem delu SESTAVLJENE NA SESTANKU VODIJ SPLOŠNIH SLUŽB DNE 30. X. 1974 škodne določbe se vstavi, da se je potrebno C=evati še na republiški zakon in družbeni govor (rep. zakon 1. čl., Ur. 1. SRS 18'74). V a, 2. jiQc]enu 14, ki se glasi — L^V^em razpisu se razen delovnih mest, na lmaj° delavci posebna pooblastila in spornosti, zasedajo tudi tista delovna me-stpiv5a katera je tako določeno v aktu o situaciji delovnih mest. na vodilnih delovnih mestih morajo ^5 f]al°ge in smotre, ki jih na podlagi tieu°Jnih programov določa delavski svet. Ha , V,1,sv'et vsako leto preizkusi, ali delavec titin.d,lnem delovnem mestu uresničuje s^tre, ki jih mora doseči. J ,aJ vsaka TOZD navede svoja vodilna de-*°vna mesta V 3. ^Og?dnji odstavek 27. člena, ki se glasi — ?P° delo spremlja in oceni strokovna lsDs,, ki se sestavi iz enega člana odbora itUe^dsebojna razmerja in 2 delavcev, ki ju 'a odbor in sicer izmed strokovnjakov Cg^ia, ki se pri poskusnem delu ocenjujejo, ^rie za ocenitev poskusnega dela iz dolo-Hst stroke, pa v temeljni organizaciji ni $ttok nih oseb s Primernim znanjem iz te " in;!6’ se v komisijo lahko imenuje tudi zu-.Je strokovnjake. ?'je n?otr?kn.° vriniti »člani strokovne komi-tot /norajo imeti najmanj enako izobrazbo Kandidat, ki se ga ocenjuje«. .rta. 4. elava Se člen. ki se glasi — Klinf?’ ki je končal šolanje, za katero ga je ^ede a i štipendiralo, se je dolžan zglasiti V n fle a v temeljni organizaciji v roku 5 Mtv. j opravljeni diplomi oz. zaključnem izlila p10 hkrati predložiti tudi ustrezna dokazi ° zaključnem šolanju. ®vet temeljne organizacije lahko iz V n11 razlogov v soglasju s štipendi-^elo^klene, da štipendistu ni treba začeti z rjBrocfV temeljni organizaciji in ida se hkrati Sodkp1 v®eh obveznosti, ki jih je sprejel s pota 3d°.o štipendiranju. Kd0r clen, ki se glasi — h-v-id P°. končani srednji, višji ali visoki šoli ^elti ; Pr,dobi lastnost delavca v združenem da . dela na ustreznem delovnem mestu, i * Prld°bil izkušnje za samostojno delo WiDrlru stopnje svoje izobrazbe in stroke jezn^Vpik), ima enake pravice in enake ob-U(.lavstl kot drugi delavci. sam iz P.rejšnjega odst., ki se ne usposobi taobraostojno delo v okviru stopnje svoje ^°l0ča 6 ‘n stroke na način in v roku, ki ga a Poseben sporazum oz. pravilnik o pri- pravnikih, se razporedi na delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje, če delavec odkloni delovno mesto, ali če temeljna organizacija nima takega prostega delovnega mesta, preneha delavcu lastnost delavca v združenem delu. — Namesto teh dveh členov se vnese poglavje o pripravnikih, ki se glasi: PRIPRAVNIKI člen Osebe, ki jih je temeljna organizacija štipendirala in ki so uspešno končale šolanje, pridobe lastnost delavca v združenem delu praviloma brez objave delovnega mesta, ne glede na trenutno potrebo po kadrih. člen Oseba, ki je uspešno končala šolanje, za katero je prejemala štipendijo, se je dolžna zaposliti v temeljni organizaciji v petnajstih dneh po opravljeni diplomi, oziroma zaključnem izpitu in hkrati predložiti ustrezna dokazila o zaključnem šolanju. člen Oseba, ki je prejemala štipendijo, se 'mora zaposliti v temeljni organizaciji, ki jo je štipendirala. Če ta temeljna organizacija nima prostega ustreznega delovnega mesta, se mora zaposliti v drugi temeljni organizaciji podjetja IMP. Če v okviru celotnega podjetja ni ustreznega prostega delovnega mesta (to informacijo oskrbi temeljna organizacija, ki je dajala štipendiio). lahko odbor za medsebojna razmerja TOZD sklene, da štipendistu ni treba začeti z delom in da se hkrati oprosti vseh obveznosti, ki jih je prevzel s pogodbo o štipendiranju, člen Da bi si mogle osebe, ki so uspešno končale visoko, višjo ali srednjo šolo, razen poklicnih šol, pridobiti s praktičnim delom delovne izkušnje za samostojno delo v svoji stroki in stopajo prvič na delo (pridobijo prvič lastnost delavca v združenem delu), se sprejmejo kot pripravniki. člen Delovna mesta, na katera se bodo sprejeli pripravniki in njihovo število, določi odbor za medsebojna razmerja TOZD. V številu pripravnikov je treba zajeti tudi tiste štipendiste, ki bodo v tekočem letu končali šolanje. člen Pri določanju števila in vrste pripravniških delovnih mest se mora upoštevati zlasti: — stopnje in vrste strokovnosti, katere terja dejavnost, ki jo opravlja TOZD, upošteva- joč pri tem sodobne tehnološke, kadrovske, izkustvene in druge normative v procesu proizvodnje; — izobrazbeno in poklicno sestavo TOZD, kakršna je potrebna za optimalno izrabo opremljenosti dela in tehnoloških postopkov TOZD ter za čimvečjo produktivnost dela; — potrebo, da se izobrazbena in poklicna se stava delavcev sproti izpopolnjuje in pri lagaja zahtevam sodobne organizacije dela; — potrebo, da s sprejemanjem in usposabljanjem pripravnikov sproti skrbimo za svoj strokovni naraščaj in za izpopolnjevanje izobrazbene strukture delavcev, skladno z razvojnim programom; — obseg in vrsta del iz redne dejavnosti; TOZD, ki jih opravljajo osebe, ki nimajo ustrezne izobrazbe in jim delo v TOZD ni edina zaposlitev in poglavitni vir dohodkov. člen - TOZD vsako leto, najpozneje do .31 januarja, določijo načrt v skladu s svojimi kadrovskimi programi, vrsto poklicev in število pripravnikov, ki bodo sprejeti v tekočem letu. Načrt z obrazložitvijo morajo poslati takoj po sprejetju skupščini občine, kjer je sedež TOZD in pristojni Skupnosti za zaposlovanje. člen Pripravniška doba za posamezne vrste stopenj izobrazbe traja: — za pripravnike, ki imajo visokošolsko izobrazbo 8 mesecev — za pripravnike, ki imajo višješolsko izobrazbo 8 mesecev — za pripravnike, ki imajo srednješolsko izobrazbo 8 mesecev člen Pripravniki se sprejemajo z javno objavo. Če se sprejema pripravnik štipendist podjetja, objava ni potrebna. O izbiri pripravnikov in sprejemu na delo odloča odbor za medsebojna razmerja TOZD. člen Pripravniki se sprejemajo in razporedijo samo na tista delovna mesta, za katera je z aktom o sistemizaciji določeno, da se zahteva visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba. Pripravniki opravljajo takšna dela na delovnem mestu, ki ustrezajo stopnji njihove strokovne izobrazbe. člen Pripravniki se lahko razporedijo samo na taka delovna mesta, oziroma delo, ki ne terja neposrednih samostojnih odločitev v delitvi dela in ki je organizacijsko posredno ali neposredno pod vodstvom vodje oddelka ali službe, terja pa določeno strokovno znanje. člen Za čas pripravniške dobe se pripravnik praktično usposablja po posebnem programu pod nadzorstvom odgovorne osebe — mentorja. člen Program strokovnega praktičnega dela za pripravnike izdela za posamezna delovna mesta kadrovska in splošna služba TOZD s sodelovanjem pristojnih strokovnih služb. Za pravilno in popolno izvajanje programa skrbi in odgovarja mentor ter odgovorni vodja oddelka, kjer je pripravnik na praktičnem delu. Med praktičnim delom sestavlja pripravnik poročila o delu v posameznih fazah pripravniške dobe. Kadrovska in splošna služba TOZD je dolžna, da spremlja celoten potek pripravništva, sodeluje z mentorji in vodji oddelkov, kjer je pripravnik na praktičnem delu in občasno poroča odboru za medsebojna razmerja. Istočasno je dolžna, da stalno izpopolnjuje programe z novitetami v tehnologiji, postopkih, dokumentaciji, itd. Pri izpopolnjevanju programov so vse strokovne službe dolžne nuditi pomoč čim kvalitetnejše in ustrezne vsebine. člen Mentor odgovarja za praktično usposabljanje pripravnika. Men ton"a imenuje odbor za medsebojna r&zmerja TOZD, oziroma SSSS. Za mentorja so lahko imenovani delavci iz službe, v kateri bodo pripravniki na praktičnem usposabljanju, v izjemnih primerih pa tudi iz službe, ki je v tesni povezavi z delom, s katerim se pripravnik praktično usposablja. Imeti mora najmanj tako šolsko izobrazbo, kot jo ima pripravnik in ustrezne delovne izkušnje. Meritor in vodja oddelka, kjer je pripravnik na praktičnem delu, sta dolžna spremljati pripravnika, pomagati mu pri njegovem delu in ga občasno tudi ocenjevati. 0 tem vodita svoje zapiske. V stalnem stiku sta s kadrovsko iri splošno službo TOZD, ki jo sproti obveščata o poteku pripravniške dobe. Ob koncu pripravniške dobe mentor predloži posebno poročilo o poteku pripravniške dobe. V komisiji morata biti najmanj dva člana enake stroke kot je pripravnik. Vsi člani komisije, ki šteje tri člane, pa morajo imeti najmanj isto izobrazbo, kot jo ima pripravnik. Na podlagi poročila mentorja komisije pismeno ugotovi, ali je pripravnik opravil ali ni opravil uspešno praktičnega usposabljanja v pripravniški dobi člen Pripravnik, ki ni pokazal zadovoljivega uspeha v praktičnem usposabljanju v pripravniški dobi, se razporedi na delovno mesto, za katero ima sposobnosti, če je tako delovno mesto prosto. Če takega delovnega mesta ni, ali če takega delovnega mesta noče zasesti, mu preneha lastnost delavca v združenem delu. člen Pripravnik, ki uspešno opravi praktično usposabljanje, se razporedi na delovno mesto, ki odgovarja njegovi vrsti in stopnji izobrazbe. Po končani pripravniški dobi vodi kadrovska in splošna služba TOZD razgovor z vodjem oddelka, kjer je bil pripravnik na praktičnem delu, z mentorjem in s pripravnikom samim s ciljem, ugotoviti, za katero področje čuti največ veselja in ima največ sposobnosti. Pri tem mu mora biti prikazana razvojna pot v poklicu in podjetju. Šele na osnovi rezultatov tega razgovora se pripravnika razporedi na ustrezno delovno mesto. člen Pripravnik pridobi ob snreiemu na pripravniško mesto lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas in mu gredo vse pra- vice in dolžnosti, ki izvirajo iz dela in po delu. Pripravnik se mora v času pripravništva polno angažirati za čim kvalitetnejšo izvedbo programa. Pomoč in razna pojasnila lahko išče tudi pri drugih odgovornih vodjih. Pravica in dolžnost pripravnika je, da se v času pripravništva seznani z organizacijo podjetja in z vsemi splošnimi akti podjetja. Vse osebe, na katere se obračajo pripravniki, so dolžne nuditi jim vso možno pomoč. Kriterije za določanje osebnih dohodkov pripravnikov in nagrad mentorjev določa samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov. 5. V 49. členu, ki se glasi — Odločbo o razporeditvi delavca na drugo delovno mesto izda direktor TOZD na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja. Če gre za razporeditev na drugo delovno mesto v drugi temeljni organizaciji v okviru podjetja, izda odločbo direktor tiste temeljne organizacije, ki delavca sprejema — na podlagi ustreznih sklepov obeh odborov ža medsebojna razmerja in izjave delavca v smislu čl. 8 tega sporazuma'. Če zahtevajo delovni proces in organizacija dela ter druge okoliščine prerazporeditev delavca na drugo delo v okviru istega delovnega mesta (npr. monterja, čuvaja, šoferja, strojepiske), pri tem ne gre za razporeditev na drugo delovno mesto in je delavec dolžan slediti ustreznemu nalogu pristojnega starešine. — se drugi odstavek v celoti črta. 6: V člen 78., ki se glasi — Delavec ima v teku dnevnega dela z enkratnim polnim delovnim časom pravico do 30 minutnega odmora. Razporeditev tega odmora med delom določi delavski svet TOZD. Praviloma se odmor razporedi na sredino polnega delovnega časa. Čas odmora se šteje za čas, prebit na delu. , Med odmorom lahko delavec zapusti delo oz. širši prostor, v katerem dela, le v primeru, če niso za koriščenje odmora v enoti podjetja posebej urejeni prostori. Zamuda pri povratku na delovno mesto po tridesetminutnem odmoru pomeni zamudi ob začetku dnevnega dela enakovredno kršitev delovne dolžnosti. . — se v 3. odstavek doda »odmor ne sme biti na začetku ali na koncu delovnega časa«. V členu 89., ki se glasi — Trajanje letnega dopusta se določa po naslednjih pogojih in merilih: A. Osnova: Vsakemu delavcu pripada po osnovi 18 delovnih dni letnega dopusta. B. Dodatek: 1. Glede na deloVne pogoje: — delavcem na vodilnih delovnih mestih in delovnih mestih, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba — 4 dni; — delavcem na delovnih mestih, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba oz. izobrazba VKV delavca — 2 dni; — delavcem na delov, mestih, za katere se zahteva srednja strok, izobrazba oz. izobrazba KV delavca — 1 dan; — delavcem, ki so stalno ali večino leta zaposleni v livarni oz. pri delih pod zemljo oz. drugih izredno težavnih delovnih pogojih ali za zdravje nevarnih delih, ki jih sproti določi odbor za medsebojna razmerja — še 2 dni. 2. Glede na delovno dobo (oz. obdobje, ki so po zakonu izenačena z delovno dobo in vpisana v delo. knjižico delavca): — delovna doba do 5 let — 0 dni; — delovna doba od 5 do 10 let — 1 dan; — delovna doba od 10 do 15 let — 3 dni; — delovna doba od 15 do 20 let — 6 dni; — delovna doba od 20 do 30 leta — 9 dni; — delovna doba nad 30 let— 10 dni. Pri konkretni odmeri dodatka po tem kriteriju se upošteva delovna doba, ki jo bo delavec dopolnil do konca tekočega koledarskega leta. 3. Glede na dosežene Uspehe delavca: Delavci, oz. delavke, ki s 32. oz. 27. letno delovno dobo po navedenih kriterijih pod tč. 1 in 2 ne dosežejo 30 dni letnega dopusta, se jim le ta prizna v višini 30 dni. 4. Glede na posebne socialne in druge pogoje: — mati samohranilka z enim ali več otroci do 7 let starosti — 3 dni; — mati samohranilka z enim ali več otroci od 7 do 15 let starosti — 2 dni; — invalid nad 50”/» invalidnosti — 3 dni; — invalid do 50”/» invalidnosti — 2 dni; — borci NOV in interniranci izpred 9/9—1943 do 9/5—1945 — 2 dni. Dodatek po tej osnovi se prizna na podlagi rojstnega lista otroka in drugih ustreznih dokumentov oz. na podlagi odločbe invalidske komisije oz. na podlagi obdobij NOV in internacije, ki so delavcu priznana v delovno dobo in vpisana v njegovi delovni knjižici. — se na koncu točke 2) doda še »Delovna dch ba, prebita v tujini, se prizna le na osnovi verodostojnih dokazil«; — točka 1) pod B se spremeni tako, da se besede »Glede na delovne pogoje« nadomestijo z besedami »Glede na delovna me- — v točki 3 se črtajo besede »Glede na dosežene uspehe delavca« in besede »Delavci, oziroma delavke, ki s 32, oz. 27-letno delovno dobo ...« se nadomestijo z besedami »Delavci, oziroma delavke, ki s 30, oz. 25-letno delovno dobo ...«; — v točki 3 se dodata dva nova odstavka, ki se glasita: Delavcu, ki ima najmanj 30 let pokojninske dobe in 55 let starosti, oz. delavki, ki ima najmanj 25 let pokojninske dobe in 50 let starosti, se prizna letni dopust v trajanju vec kot 30, vendar ne več kot 36 delovnih dni. V skladu z določbo prejšnjega odstavka imajo delavci, oz. delavke v posameznih obdobjih naslednje število dni dopusta: Pokojninska doba (let) Število dni letnega dopusta delavke delavci 25—27 30—32 31 27—29 32—34 32 29—31 34—36 33 31—33 36—38 34 33—35 38—40 36 op. V predhodnih določbah samoupravnega sporazuma je potrebno napisati, da to določilo stopi v veljavo s l. 1. 1975. V členu- 88., ki se glasi — Delavec pridobi pravico do letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela in ima pravico izrabiti ga pri podjetju v vsakem koledarskem letu. V 6-mesečno dobo iz prejšnjega odstavka se všteva tudi doba, ki jo je delavec pridobil na delu v drugi delovni organizaciji, iz katere je prišel v podjetje, če je prišel neposredno ah s presledkom do 3 delovnih dni. — se črta zadnji del 2. odstavka in sicer »če je prišel neposredno ali s presledkom do 3 delovnih dni«. 9. V 90. členu, ki se glasi — Skupno število delovnih dni letnega dopusta za posamezno koledarsko leto ne more biti večje od 30 in ne manjše od 18 delovnih dm-— je potrebno spremeniti 30 na 36, tako da se člen glasi: Skupno število delovnih dni letnega dopusta za posamezno koledarsko leto ne more bit1 večje od 36 in ne manjše od 18 delovnih dm- V členu 92., ki se glasi — Delavce, ki stopijo na delo v podjetje nep^ sredno ali s presledkom do 3 delovnih dni h iruge delovne organizacije, in sicer v prv krite- dela' skega Polovici koledarskega leta, pa svojega letnega ?PPusta za tekoče Teto še ‘niso v celoti izrabi v prejšnji delovni organizaciji, se odmeri etni dopust po kriterijih in merilih iz tega , — Pravilnika, pri tem pa se odšteje toliko dni tč. 1 ?°Pusta, kolikor jih je delavec po pismeni iz-i, se Javi prejšnje delovne organizacije že izkoristi med zaposlitvijo pri njej. jptni dopust delavca, ki stopi na delo v poletje v drugi polovici koledarskega leta, se aredi na podlagi trostranskega sporazuma Sed podjetjem, delavcem in delovno organizacijo, v kateri je bil delavec zaposlen do 'Stopa v podjetje. To vprašanje je dolžna ure-i tti splošna služba obrata pred vstopom de-avca na delo. 10 de -goje; >troCi itrod ii; -1943 dlaS1 h do- dske n in-ovnc ci. a de ;noVi e be ome' melose-avci' , de- ;eds' oZ’ iške im3 'JS i. bjiP se v prvem stavku prvega odstavka črtajo besede »neposredno ali s presledkom do 3 dni«. Jja koncu 98. člena, ki se glasi — ,Uelavec ima pravico izkoristiti letni dopust nepretrganem trajanju, le na njegovo zadevo oz. z njegovo privolitvijo mu lahko or-?an, ki je po tem sporazumu pristojen za na-p tovanje letnih dopustov, določi koriščenje etnega dopusta v dveh delih, se doda »pri čemer mora en del letnega dopusta trajati nepretrgoma najmanj 12 delovnih dni«. k 104. členu, ki se glasi — s elavec ima pravico biti odsoten z dela do j delovnih dni v posameznem koledarskem detu in mu gre pri tem nadomestilo osebnega a°hodka, določeno v sporazumu o delitvi Jebnim dohodkov in sicer v naslednjih primerih: v primeru težje bolezni ali smrti zakonca, otrok, staršev — 3 dni; v primeru težje bolezni ali smrti bratov ___ ali sestra — 1 dan; ^ ob porodu v družini — 3 dni; ^ ob selitvi delavca — do 3 dni; p\°b študijskem izpitu — do 3 dni. Pu,Tt katere8a, mu Je p_ust. m povratek. se 5. alinea črta, v 4. alinei pa se doda stavek »Za selitev se ne šteje preselitev iz opremljenega samskega doma v drug samski dom z opremljenimi sobami«. V x, 13. j elenu 117., ki se glasi — __pzle kršitve delovne dolžnosti so predvsem: Nevestno in malomarno opravljanje dela, ^ Ce to nima materialnih posledic, zamujanje na delo ali predčasno zapuščale delovnega mesta ali opravljanje zaseb-hih opravkov med delovnim časom, neupravičen izostanek z dela 'do 2 dni v enem letu, oviranje sodelavcev pri delu, nezadostna skrb za pravilen uk in delo vajencev ter praktikantov, ki so dodeljerti ^ na strokotno usposabljanje, {^prijavljanje nastalih sprememb glede pivališča, osebnega in družinskega stanja n d. v primerih, ko se to zahteva s sploš-n>mi akti podjetja ali navodili ustreznih strokovnih služb, sjabo in nekvalitetno opravljanje dela z»asti opustitev prijave napak pri gradnji, naontaži, proizvodnji ter materialih irt dednih sredstvih, če to nima hujših posle-___ dic, vse druge manjše kršitve delovnih dolz-n?sti, ki povzročajo nered v poslovanju, -- {Umajo pa hujših posledic. se v 3. alinei črtajo besede »do dva dni v enem letu«. ZaraH-2!’ ki se Slasi — dpi"01 kršitve delovnih obveznosti se lahko ^‘avcu izreče: °P°min, — javni opomin, — zadnji opomin, — ali pa mu preneha lastnost delavca v združenem delu. se spremeni in glasi — Zaradi kršitve obveznosti s smejo delavcu izreči naslednji ukrepi: 1. opomin, 2. javni opomin, 3. začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe določenega poklica oziroma smeri ali stroke, največ za dobo enega leta, 4. odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta, 5. prenehanje lastnosti delavca v združenem delu zaradi takšne kršitve obveznosti, s katero huje krši skupne interese drugih delavcev ali temeljne organizacije. Ukrep iz 5. točke tega člena lahko delavci v temeljni organizaciji izrekajo tudi pogojno tako, da se odloži izvršitev izrečenega ukrepa za čas, ki ne sme biti daljši od enega leta s pogojem, da se ta ukrep ne bo izvršil, če delavec v tem času ne stori nove kršitve obveznosti. Ukrepi iz 3. do 5. točke prvega odstavka tega člena se lahko izrečejo samo za hujšo kršitev obveznosti. 15. Člen 124., ki se glasi — Pravica uvesti in voditi postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti zastara v 6 mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Pravica izvršiti ukrep zaradi kršitve obveznosti zastara v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil ukrep izrečen. Za delavce, ki so na delu v tujini, začnejo roki iz prejšnjega odstavka teči z dnem, ko se delavec vrne v domači kraj dela. Če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev delovnih dolžnosti za posledico tudi kazensko odgovornost, zastara uvedba in vodenje postopka v 6 mesecih od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in storilca, vendar-pa postopek zaradi kršitve obveznosti v združenem delu ni več mogoč, ko zastara kazenski pregon. — se sprčmeni in glasi — Pravica uvesti in voditi postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti zastara v 1 letu od dneva, ko je bila kršitev storjena. Pravica izvršiti ukrep zaradi kršitve obveznosti zastara v 60 dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil ukrep izrečen. Za delavce, ki so na delu v tujini, začnejo roki iz prejšnjega odstavka teči z dnem, ko se delavec vrne v domači kraj dela. Če ima dejanje, s katerim je bila storjena kršitev delovnih dolžnosti za posledico tudi kazensko odgovornost, zastara uvedba in vodenje postopka v 12 mesecih od dneva, ko je pristojni organ obvestil organizacijo združenega dela o kršitvi in storilcu, vendar pa po-nem delu ni več mogoč, ko zastara kazenski pregon. 16. 127. člen, ki se glasi — Postopek zaradi kršitve obveznosti začne di-rektor TOZD ali pooblaščeni vodja delovne enote. Osebe, ki so pristojne za uvedbo postopka po določbah prejšnjega člena, so dolžne, čim na kakšen koli način ugotove kršitev delovnih dolžnosti ali zanjo zvedo, začeti postopek. — se črta v celoti. 17. V 128. členu, ki glasi — Oseba, ki je po določbah tega sporazuma pristojna za začetek postopka zaradi kršitve delovnih obveznosti, izvede sama oz. po pooblaščenem delavcu predhodni pripravljalni postopek. V tem postopku se zasliši delavec, ki je osum-J J en, da je kršil obveznosti in zbere vse dokazno gradivo. Po zaključku pripravljalnega postopka mora oseba, ki je ta postopek vodila, predložiti organu, ki je pristojen za izrekanje ukrepov, pismeni predlog z obrazložitvijo in ga pred tem organom osebno zastopati. — se prvi odstavek v celoti črta in se nadomesti z »Predhodni pripravljalni postopek lahko izvede pooblaščeni delavec«. 18. 129. člen, ki se glasi — Postopek zaradi kršitve obveznosti v združenem delu vodi in izreka ukrepe odbor za ugotavljanje kršitev obveznosti TOZD. — se spremeni in glasi — Postopek zaradi kršitve obveznosti v združenem delu na podlagi prijave začne in vodi odbor za ugotavljanje kršitev obveznosti TOZD, ki tudi izreka ukrepe. 19. Za 176. člen samoupravnega sporazuma, ki glasi — Kadar delavcu preneha lastnost delavca, se ga razreši po preteku časa, kolikor je moral Še ostati na delu. O razrešitvi praviloma odloči odbor za medsebojna razmerja. Rok za razrešitev se lahko izjemoma podaljša največ še za 30 dni in mora delavec tudi ta čas ostati na delu, sicer je odgovoren za škodo, ki bi nastala v podjetju zaradi tega, vendar le v naslednjih primerih: — če delavec predaja posle v skladišču z raznovrstnim materialom in precejšnjo vrednostjo, — če je delavec odgovoren vodja delovne enote, oz. če je opravljal takšna dela, kjer je predaja poslov obsežnejša, — če je delavec na vodilnem delovnem mestu, — če opravlja delavec takšna dela, ki bi se brez večje škode ali večjih tehničnih težav ne mogla predati drugemu delavcu v izvrševanje. Delavci predajo posle komisijsko z zapisnikom. Komisijo imenuje odbor za medsebojna razmerja. Komisija ima predsednika in 2 člana. Po preteku dodatnega 30-dnevnega roka sme delavec zapustiti delovno mesto tudi brez razrešitve. — se vstavi nov člen o prenehanju lastnosti delavca, ki glasi: šteje se, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v temeljni organizaciji v naslednjih primerih: — če je začel delati v drugi organizaciji, — če je zahteval, da se mu izroči delovna knjižica in se po tem ni vrnil na delo, — če je drugim delavcem ustno izjavil, da ne želi več delati v temeljni organizaciji in se ni več vrnil na delo, — če delavci potrdijo, da je odpotoval. Odb. za meds razm. temeljne organizacije sprejme sklep o prenehanju lastnosti delavca. Odb. za meds. razm. izvede dokaze, ki potrjujejo, da je nastopil primer iz 1. odstavka (npr. zasliši sodelavce delavca, delavca iz določenih služb, ipd.). Delavcu preneha lastnost delavca z dnem, ko je prenehal delati v njej. Delavec je odgovoren za materialno škodo, ki jo je povzročil organizaciji zaradi samovoljnega prenehanja z delom. V samoupravni sporazum se vstavita dve novi poglavji, in sicer Izredno šolanje in Pravice in obveznosti delavcev, izbranih za delegate. IZREDNO ŠOLANJE člen Delavci se lahko izredno šolajo, oziroma strokovno izpopolnjujejo. Izobraževanje ali strokovno izpopolnjevanje mora biti v interesu delovne organizacije člen Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja skleneta delavec in delovna organizacija pogodbo o izrednem šolanju, člen Delavci, ki so sklenili pogodbo o izrednem šolanju, imajo pravico do študijskega dopusta, študijski dopusti so namenjeni za študij in za opravljanje izpitov. Člen Delavec ima pravico biti odsoten z dela in nrejeti nadomestilo osebnega dohodka no določbah sporazuma o delitvi osebnih1 dohodkov, če se strokovno izobražuje v smislu programa strokovnega izobraževanja v naslednjih primerih: — za polaganje izpita na poklicni šoli — 1 dan: — za poiaganje zaključnih izpitov na poklicni šoli — 7 dni; — za ^ola^nje^izpita na srednji šoli in izpita — za polaganje zaključnih izpitov na srednji šoli in izpitov za VKV — 10 dni; — za polaganje izpita na višji šoli — 3 dni; — za polagnje izpita na visoki šoli — 3 dni; — za polaganje diplome na višji šoli — 20 dni; — za polaganje diplome na visoki šoli — 30 dnj; — za polaganje izpita na podipl. štud. — 3 dni; — za pripravo in zagovor magistrature oz. doktorske disertacije — 30 dni; — za pridobitev višje kvalifikacije po programu KIG-a — 3 dni. Pravica do odsotnosti z dela po posamezni osnovi je samo enkratna. Delavec nima pravice zahtevati odsotnosti z dela za ponovitev izpitov, ponavljanje seminarjev, ipd. člen Evidenco študijskih dopustov vodi kadrovska služba TOZD, oziroma SSSS, ki mora ob koncu študijskega leta primerjati število opravljenih izpitov s številom dni porabljenega študijskega, dopusta. člen Delavcem, ki niso zaprosili za šolnino, oz. jim ta ni odobrena, lahko na osnovi pismene vlo- ge odobri odbor za medsebojna razmerja TOZD, oziroma SSSS študijski dopust enako kot tistim, ki imajo sklenjeno pogodbo o šolanju, Delavec je dolžan predložiti potrdilo o opravljenih izpitih kadrovski službi TOZD, oziroma SSSS, člen Delavec, ki potuje v drug kraj zaradi šolanja, polaganja izpitov, kolokvijev, ali predavanj, prejme povračilo potnih stroškov z javnim prevoznim sredstvom brez dnevnice, člen Delavec sklene pred začetkom šolanja s podjetjem pogodbo, ki določa obveznosti po tem sporazumu in način povračila stroškov, v kolikor se ne bi ravnal po določbah tega sporazuma, člen Pogodbene obveznosti in pravice TOZD, oziroma SSSS so: — da plača stroške šolanja in sicer: vpisnino, stroške za morebitne vaje, stroške za izpite, stroške za zaključne izpite, brez literature. Potrebna je predložitev računov; — da omogoči delavcu izkoristiti pripadajoči študijski dopust na način, kot je to določeno v tem sporazumu; — da ustrezno ukrepa, če delavec predavanj ne obiskuje redno ali ne opravlja izpitov v predpisanih rokih; — da zahteva povrnitev nastalih stroškov šolanja v celoti, če se pogodba o šolanju prekine na zahtevo delavca ali če delavec šolanja ne zaključi uspešno. Odbor za medsebojna razmerja TOZD, oziroma SSSS lahko iz utemeljenih razlogov delavca v primeru višje sile oprosti povrnitve stroškov šolanja (bolezen, socialne razmere itd.); — da delavcu podaljša pogodbo o izrednem šolanju za največ eno leto, če iz opravičljivih vzrokov ne bi zaključil šolanja v ■ času, ki je določen s pogodbo. člen Delavec, ki je sklenil pogodbo o izrednem šolanju, ima sledeče pravice in dolžnosti: — da redno obiskuje predavanja in vse druge oblike izobraževanja; — da v predpisanih rokih opravlja izpite in pravočasno zaključi šolanje v stdadu s pogodbo; — da koristi študijski dopust v skladu z določili tega sporazuma; — da v podjetju dvakrat letno predloži dokazilo o uspehih šolanja (po zaključku semestra, polletja, letnika); — da delo na delovnem mestu organizira tako, da bo kljub študiju v redu opravljeno; — da dobi plačane stroške šolanja v skladu z določili tega sporazuma, člen V primerih vskladitve dejanske z zahtevano strukturo kadrov se uporabljajo določila čl, 60 Družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV, IZBRANIH ZA DELEGATE: člen Delavci, ki kot člani delegacije temeljne organizacije opravljajo funkcijo delegata ali člana delegacije, imajo pravico, da se udeležujejo vseh zasedanj, na katera so vabljeni, in opravljajo druga opravila v zvezi z opravljanjem te funkcije tudi med delovnim časom. člen Cas, ko delavec opravlja funkcijo delegata ali člana delegacije v okviru svojega polnega delovnega časa, se šteje v polni delovni čas. Temeljna organizacija ne sme zahtevati, da bi moral delavec čas po prejšnjem odstavku nadomestiti z delom v drugem obdobju. člen V' času, ko delavci iz prejšnjega člena opravljajo opravila v zvezi z izvrševanjem funkcije delegata, so upravičeni do osebnega dohodka, ki bi ga dosegli, če bi v tistem času delali, člen Delavec iz prejšnjega člena je dolžan pravočasno obvestiti (neposrednega vodjo oziroma drugega delavca, ki je odgovoren za nemoten potek delovnega procesa, v katerem delavec sodeluje) o svojem predvidenem izostanku, SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN ZA DELITEV SREDSTEV ZA OD V GRADBENIŠTVU o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v gradbeništvu (v nadaljnjem tekstu: SS). Zbori delavcev naših temeljnih organizacij so dolžni obravnavati vsebino SS, katerega izvod je vsak delavec prejel že pred tremi meseci. Novi SS, ki temelji na ustreznem lanskoletnem zakonu, je med drugim predvsem odpravil z dilSmo, ali naj delavci v TOZD odločajo o dohodku (realizacija manj materialni stroški z amortizacijo) v celoti ali le o uporabi nekaterih njegovih delov. S tem, da je tako po samoupravni kot sindikalni »liniji« obveljalo stališče o nujnem vplivu ustvarjalcev dohodka na razporejanje celovitega dohodka, smo politično pometli s stremljenji in prakso delavcu odtujenega odločanja. Precejšnjemu številu zaposlenih so verjetno še znane letošnje marčevske »kombinacije«, ki so mimo odločitev zborov delavcev peljale k nenadnemu porastu obveznosti TOZD za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost. Prav preko nove vsebine sporazuma vzpodbujen interes za odločanje o dohodku v celoti naj bi 1. odpravil take »neustavne« metode, in 2. nagrajeval delavce z OD v odvisnosti od celovitega dohodka, upoštevajoč torej skokovito naraščanje pogodbene, še zlasti pa zakonske obveznosti. Vsak sporazum pa poleg.večjih pravic skoraj po pravilu prinaša tudi večje obveznosti. , -. '.»-<** *jy s > • V IMP smo skladno z določili 12. in 14. člena SS dolžni do konca leta izvršiti sistemizacijo delovnih mest z ustrezno analitično oceno obenem. To opozorilo poudarjamo še zlasti zaradi tega, ker nas bi zaostanek s tem delom v nekaterih TOZD in strokovnih službah lahko pri razporejanju dohodka pripeljal v položaj, da bi morali celo vračati izplačane OD ali pa bi se znašli na seznamu kršiteljev. Gledano samo z vidika možnosti razporejanja sredstev za osebne dohodke naj ob zaključku tega kratkega opozorila za delo zborov delavcev dodamo, da SS nedvomno vzpodbuja interes za boljše učinke živega dela (proizvodnost), medtem ko bomo morati na področju minulega dela vsi skupaj poiskati ustreznejše rešitve od napisanih.