Pavialni Iranko v drfavl SHS.
Stev. 212.
V Llubllani, v četrtek 18. septembra 1919.
Leto
—wi 111
Uhaja razen n«d*IJ In prašnikov vsak dan opoldan.
Dredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise franlrirati in podpisati, sicer se jih ne pri-»bči. Rokopise se ne vraea.
foserati: Enostolpna petit-»stica 75 vin., pogojen prostor l-25v; razglasi in poslano vrstica po 1’50 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Glasilo Jugoslov. sodJalno • demokratične strank©.
Posamezna Stev. stane — 4(t vinarjev. —
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Opravnistvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6'Li Učiteljska tiskarna.
Telefonska St. 312.
»Slovenčeva* politična zrelost.
»Slovenec« si že nekaj časa sem osvaja nalogo, podučevati ene in jjruge o nalogah napram stranki in državi. Skromnosti se mu pri vsem tem napornem delu ne more očitati. Pri njegovi stranki je vse tako lepo in v redu, da ni treba v to svrho žrtvovati niti enega stavka, če je kje nered, če so kje voditelji nedosledni ta nepošteni, potem so to gotovo voditelji drugih strank. Njegovi ne, nikoli, nikjer, v nobenem času, pod nobenim pogojem. Njegova stranka je najbolj demokratična, njen program malodane revolucijonaren. Njegovi voditelji so pa naravnost vzor državne in politične modrosti in osebne poštenosti. Za stranko bi žrtvovali vse. Zlasti jim je tuja vsaka hinavščina. Sovražijo odločno vsako Politično zahrbtnost, vsako zakulisno Parlamentarno spletkarjenje. Tudi »Slovenec« ne pozna hinavščine. Gognedaj, da bi se mu kaj takega očitalo. Zlasti pa ne, da je kedaj »agal.
Z eno besedo: Edino VLS in »Slovenec« sta poštena in načelna.
Prebirali smo te dni one letnike »Slovenca«, ki so zagledali luč sveta od meseca avgusta 1914. do . .. 3. lovembra 1918.
v ru Spreletela nas Je groza. Koliko strupenega gnoja Je teklo V vseh teh letih iz »Slovenčevih« predalov med nesrečno slovensko maso. Dan za dnem za vso vojno dobo so ti savni »Jugoslovani« zastrupljevali slovensko ljudstvo s tako pridnostjo n v takem obsegu, da se lahko skrijejo vsi svoječasni najhujši dunafcki krščanski socijalni in vsenemški re-volverski listi. Kar se je med slovenskim ljudstvom izvršilo kulturnega dela od Prešerna sem, je bilo zločinsko uničeno od organiziranega, po navodilih Vseslovenske ljudske Stranke dan za dnem se ponavljajo--ega podlega monarhistično-avstrij-skega »Slovenčevega« zastrupljevanja. Stranka, Id ima tako dobo za Seboj, list, ki Je služil do včeraj takim vojnim habsburškim ln Hohenzolern-sklm zločinstvom, nima pravice do obstoja, in če je še tu, mora biti to le v sramoto vsemu slovenskemu narodu.
Kajti s tem. da ste se v zadnjem trenutku po sili otresli Šušteršiča, niste še opravičili vašega razbojniškega dela tekom vojne. O ne, vele-slavni politični »poštenjaki«. Ta bi nila preveč po ceni!
Posledice vašega pisanja skoz ce lih štirih let so še tu, so v vrstah vabili ljudi. Posledice vašega zastrup-jievalnega avstrijskega dela ni moč 'zbrisati iz nriproste duše slovenskega seljaka zgolj s tem, da se primorano vrže iz stranke poglavarja, ki ste ga do tedaj častili in mu vsi, Prav vsi, vneto pomagali.
Ali se zavedate vsaj tega, da je bilo vaše lažnjivo pisanje tekom vojne škodljivo narodu In njegovi bodočnosti? Ali se še spominjate besed, ki ste Jih zaporedoma in do Zadnjega ponavljali proti bratom Srbom, ki so medtem krvaveli na raznih bojiščih za osamosvoiitev Jugoslovanov? Ali veste, kaj ste pisali Proti junaškim Srbom, ko so se umaknili preko albanskih gora? Kako ste komentirali ta največji trenutek srbske zgodovine? Ali naj vara dotičn^ članke serviramo v vaš spojin in slovo?
Ali ni ostalo med vašimi pristaši In voditeljii od vsega tega nič, prav nič? Ali ste že povsem čisti onega duha, ki je predstavljal do zadnjega casa vso vašo notranjo duševnost?
se vam nič ne toži po vsem onem, kar je . .. bilo, ko ste nemoteno gospodarili nad slovensko deželo z va Šušteršičem?
Pa pustimo. Dejstvo Je, da ste |dina načelna in poštena stranka na Slovenskem . . . Tako je pač vaše Prepričanje. In vsa vaša preteklost Kovori za to. Povemo pa takoj, da se ne. čutimo prav nič počaščene, če Prinašate odstavke Iz naših člankov
v vašem glasilu . .. Prav nasprotno. Čast, da napolnjujete predale onega lista, ki je leta in leta hlapčevsko služil avstrijski in nemški vojni in blatil srbsko ljudstvo in druge narode, prepuščamo vam, samo vam. Bodite ponosni!
Da je pa Iskati politično zrele ljudi edinole pri uredništvu »Slovenca«, to vedo Itak vsi tisti, ki čitajo »Slovenčeve« temeljite in skrajno odkritosrčne uvodnike, ki se kar cede načelnosti in poštenosti In globokega razumevanja Jugoslovanskega problema.
To prednost mu brez zavidanja prepustimo. Poudarjamo samo ponovno, da se tistemu, ki zavestno sabotira najnujnejše potrebe Jugoslovanskega ljudstva v tem nevarnem trenutku zgolj zaraditega, ker se ne smatra njegovo stranko za začetek in konec vsega, lahko brez daljšega filozofiranja pove, da Je njegova »politična zrelost« podobna rokomav-harski spretnosti pocestnega lopova. To samo mimogrede.
Kar se pa tiče povoljne rešitve jugoslovanskega problema, mislimo, da je baš socijalistična stranka ponovno. obširno in natančno označila svoje stališče, postavila dalekosežni program.
Ta program zahteva, v kratkih besedah povedano, centralistično državo s federativno samoupravo posameznih primerno odmerjenih dežel. Zahteva Intenzivno pospešitev narodnega gospodarstva, moderno zakonodajo, ki naj garantira vsakem« državljanu najširše pravice ln najpopolnejše svoboščine (»Slovenčev«,... radikalizem postaja ob tem silno konzervativen), obsežno socijalno-poli-tiko (toda ne po Intencijah klerikalnega ... radikalca Gostinčarja), svobodno, vsakega usodepolnega klerikalnega srednjeveška upliva absolutno prosto šolstvo (»Slovenčev« iskreni... demokratizem je pri tej točki brezpogojno pri kraju), najde-mokratičnejši volilni red s pravičnimi volilnimi okraji (brez ozira na klerikalno . . . geografijo) in takojšnje volitve, nadalje republikansko obliko države (toda ne zato. ker imamo raj* še avstrijsko Šušteršičevo monarhijo, marveč zato, ker Je to naša načelna zahteva od nekdaj), demokratizacijo vseh zastorov, itd., Itd. Pojasnili smo naše zahteve na vseh mestih, povedali razločno kako je sanirati notranje prilike v državi, ne oziraje se na one, ki so vzeli v zakup politično zrelost, zato da smejo nemoteno eksibirati na smrt obsojenemu slovenskemu ljudstvu svojo strankarsko nestrpnost in svoje reakcionarne težnje po vekovečnl nadvladi.
In skušali smo, ne samo govoriti in pisati, marveč tudi delati, dasi-ravno nam Je iz strankarskih interesov kazalo, ostati zgolj v negativni opoziciji.
To pa »Slovenčevim«... revolu-cijonarcem ni vseč, vsaj do tedaj, dokler ne pridejo zopet oni do veljave ... Do tedaj bi nas nairajše zadavili s pomočjo čistega... marksizma. Saj pravimo, revolucijonarna stranka so. Od same revoluciionarnc doslednosti bi se niti ne udeležili prihodnjih volitev ...
Prepričani smo, da bi nam even-tuelno naše sodelovanje z meščansko klerikalno stranko bodisi v Belgradu, bodisi pri deželni vladi v Ljubljani, energično odsvetovali iz ... načelnih marksističnih razlogov.
Priznati moramo, da je »Slovenec« ne samo politično, ampak tudi drugače zelo zrel. ..
Za okrepitev produkcije.
.V svojem zadnjem predavanju, ki ga je imel ameriški kontrolor za živila, Hoover, o položaju v Evropi, je opozoril na veliko nevarnost, ki preti streti Evropoj. pa draginjo. Obrazložil
Je vzroke tega zla in razpravljal o sredstvih glede odpomoči. Vredno je. da njegove besede beležimo, če tudi pozablja marsikaj. Hoover Je izvajal:
Eden izmed mnogih vzrokov draginje je po njegovem mnenju ta, da so se upravičene zahteve delavca žalibog prepojile z mislijo, da je omejitev osebnega napora ugodna za olajšavo njegove usode in da je v stanu, izboljšati njegove eksistenčne pogoje. Posledica tega naziranja je bila po Hooverjevem mnenju splošno nazadovanje uspehov plačanega dela, to je nazadovanje v produkciji premoga, v prevozu, v tovarniških izdelkih, z drugo besedo: podraženje življenja. Dogodki kažejo v svoji smeri navzdol in potreben je resen opomin treznih, razmišljajočih mož, ki naj merodajne činitelje opozorijo na pogubonosne posledice zmanjšane produkcije. Sicer pa delajo zadnji dogodki vtis, da se pričenjajo delavci in podjetniki zavedati nevarnosti iu da se z novo vnemo in uvidevanjem lotevalo zopet dela, kar edino utegne rešiti Evropo. Ideje zadnjih mesecev izginjajo spričo pojavljajoče se nevarnosti draginje, ki s svojimi kremplji že pričenja oklepati vso deželo.
Voditelji delavskih zvez tako v Franciji kakor na Angleškem in v Nemčiji premotrivaio popolnoma pravilno položaj in sr glede bodočnosti ne delajo iluzij.
V Nemčiji se socijalni demokratje poslužujejo vseh danih sredstev, da dosežejo povzdigo dela.
Na Angleškem je zveza delavskih organizacij objavila razglas, ki daje mnogo razmišljati.
Razdobje med novembrom in majem prihodnjega leta, pravi razglas, bo izredne važnosti. Ako se produkcija ne dvigne, bodo ti meseci za deželo naravnost katastrofalni. Saj tudi nič ni enostavnejše: prihodnja zima bo za udejstvitev miru in za obnovo gospodarskega življenja odločilnega pomena. Ako bo sedanji zastoj v pro • izvajanju trajal, se bliža Evropa svoji pogibeli.
Vlada bi morala vse to uvidevati ali pa prepustiti svoje mesto sposobnejšim. Produkcija se vsestransko zmanjšuje, istodobno pa se cene vsem življenjskim potrebščinam dvigajo. Ako bodo take razmere trajale še zanaprej, se bo gospodarska kriza v taki meri poostrila, da bo življenjski obstanek delavca spravila v skrajno težek položaj.
Predsednik oreanizacile angleških rudarjev, Robert Smilile, pravi- Sedaj pričenjajo zainteresirani činitelji končno uvidevati, da zahtevajo koristi naroda čim izdatnejšo okrepitev produkcije. Prepričan sem, da se bo v nekoliko mesecih tudi res dvignila produkcija za več milijonov ton.
Delavske organizacije opozarjajo tudi na okolnost, da je deželi potreben uvoz živil in sirovln in da je inozemstvu treba plačati z lastnimi proizvodi, ne pa s papirjem.
Hoover je sklepom svojega predavanja opozoril na pomembnost sedanje dobe in končal, da mora Evropa sedaj izbirati med delom in — lakoto. ________________________
A. Kozman:
O naselitvi naših beguncev.
O naselitvi naših beguncev v Jugoslaviji se je^ razpredla v zadnjem času v našem časopisju obširna polemika. Polemičarji razpravljajo, kje na] se naselijo naši ljudje, ki so bili od vojne najbolj udarjeni. Skoro 10 mesecev je preteklo od naše osvoboditve, a 4000 beguncev mora še veuno kakor preje prenašati trpljenje v zloglasnih barakah. Do danes se naše oblasti še niso temeljito pobavile z vprašajem stalne naselitve teh trpinov, ki se ne morejo vrniti v domovino.
Priznajmo si, daje to vprašanje pereče, da je to vprašanje jako važno za naš narod in državo. Taboriško življenje ima svoje dobre strani, a še več slabih. Pomislimo samo, da ie
danes na stotine beguncev v taborišču v Strnišču pri Ptuju brezposelnih, deloma, ker so kmetje in nimajo objekta, ki bi ga obdelovali, deloma, ker so tovarniški delavci in ne dobe sedaj službe v industrijskih podjetjih.
Ozrimo se najprvo na vprašanje naselitve naših kmetov in vrtnarjev Goričanov. Imamo tu več načrtov. Ministrstvo za agrarno reformo je svoječasno izrazilo mnenje, naj bi se vrtnarji Goričani naselili v okolici Novega Sada. Da si ogleda zemljišča, se Je odposlala takrat strokovna komisija v Novi Sad. Ta komisija Je stopila takoj v stik z merodajnimi faktorji in dognala, da sta zemlja in podnebje ugodna za vrtnarstvo in ze-lenjarstvo. Treba tedaj le naše begunce naseliti, a naselitev }e odvisna od rešitve agrarne reforme. V naprej moram že povedati, da mi le ta načrt najbolj simpatičen, že vsled tega. ker ležijo v poštev prihajajoča zemljišča ob železniški progi v krasnem kraju s podnebiem. ki odgovarja približno goriškemu. Tudi v narodnem oziru Je naselitev beguncev v Bački nadvse važna, kajti tam so naseljene različne narodnosti, ki ne pojmujejo jugoslovaske ideje tako pravilno kot naši begunci. Najvažnejše pa Je to, da Imajo dotični kraji direktno železniško zvezo na vse strani z velikimi mesti naše države, kajti tudi lajik razume, da }e treba zelenjavo spraviti v par urah s polja na trg.
Drugemu načrtu, o naseltvi Goričanov v Macedonijl, se da marsikaj oporekati. G. ravnatelj ŠtrekeiJ, ki Je pač strokovnjak v kmetijstvu. Je gledal to vprašanje samo iz strokovnja,-Skega vidika. Obrazložil nam Je natančno, kako si on to misli, ali vprašal ni naših beguncev, ali bi bili voljni preseliti se v Macedonijo, ki Jim Je znana, kar se tiče osebne varnosti, kot precej negotova. Menim, da ni v intencijah vlade in nas vseh, da bi spravili na negotova bivališča ljudi, ki so vse izgubili in pretrpeli v 5 letih največje gorje. Recimo, da bi se naselilo nekaj Goričanov v okolici Novega Sada in Belgrada, potem bi itak prišlo le malo beguncev v poštev za Macedonijo. Pospeševati pa izseljevanje naših trdnih kmetov Iz zasedenega ozemlja v Jugoslavijo, bi bilo naravnost blazno in nevarno za našo narodno posest na slovenskem Goriškem. Znano nam Je da italijanske oblasti delajo Slovencem v zasedenem ozemlju vsakojake ne-prilike z vidnim namenom, čimpreje Jih spraviti z grude in tam naseliti svoje ljudi. Na tak način bi mi sami pripomogli Italijanom do uspeha. Mi zahtevamo in bomo vedno zahtevali naše kraje zase. Ali bomo imeli, če se naši ljudje izselijo, po narodnostnem načelu pravico do tega?
še tretji načrt pride v poštev za naselitev begucev. t. j. Prekmurje.
Prekmurci so zavedni Slovenci, in če bi prišlo nekaj našega narodnostno izbornega elementa tjakaj, bode le-ta prekvasil tamošnje ljudstvo v gospodarskem in narodnostnem oziru.
Vidimo tedaj, da imamo za naselitev kmetov-beguncev v Jugoslaviji dovolj prostora, treba le pametnega preudarka in — ponavljam — agrarne reforme.
Nihče pa ne misli, kaj bo z begun-ci-delavci. Imamo tu dva Izhoda: ali v mesta, ali pa jih naselimo v industrijskih krajih. Umestneje pa bi bilo, ustanoviti nove delavske kolonije. Brez prevelikih stroškov pa bi se dalo to izvesti ravno v Strnišču pri Ptuju. Tam so dani vsi pogoji za industrijsko kolonizacijo. Sedanje zidane barake bi se dale sčasoma prezidati v čedne hišice z vrtovi. Vodovod že obstoja, električna centrala tudi. V taborišču ie že danes velika mizarska delavnica, v kateri je zaposlenih skoro 80 delavcev. Tudi pletarska šola lepo uspeva. Surovin za prvo in drugo industrijo je precej na razpolago v bližini taborišča. Taborišče se bo gotovo prej ali slei razpustilo in tu naj se ustanove razmeram odgovarjajoča podjetja na zadružni podlagi.
Bližamo se zimi iu vsled tega moramo opustiti vsako misel na ta« kojšnjo izvedbo enega ali drugega teh načrtov, predvsem, ker preseljevanje v zimskem času ni prijetno in bi lahko imelo za že itak izmučeufj in izkrvavljeno ljudstvo zle posledice. Računati moramo tedaj z dejstvom, da bo taborišče v Strnišču obstojalo do prihodnje pomladi. Med tem ča* som upamo, da se bo izvršila v naši državi agrarna reforma in druge so-cijalne preuredbe.
V prihodnji zimi pa naj se izvršijo vse predpriprave za končno naselitev beguncev. Opozoriti moramo merodajne faktorje, da nimajo danes begunci za stalno naselitev do-trebnega pohištva, poljedelskega orodja in sploh ničesar, kar rabi človek za redno dostojno življenje. 1 re-ba tedaj poskrbeti posameznim družinam stanu odgovarjajoče pohištvo in opremo, treba preskrbeti kmetovalcem pred naselitvijo poljsko orodje, kajti z golimi rokami ne morelo delati.
In Še nekaj. Naj se naselijo naši begunci kjerkoli, zemlje je dovoli na razpolago, — ni pa hiš. Da bi si kmetje in delavci, nezidarji, zidali hiše, Je brezsmiselno. Država mn mora tedaj preje preskrbeti bivališča tako, da dobe begunci v svojih novih naselbinah že vse pripravljeno in pričnejo takoj z delom ter si S tem omogočijo vsaj za prvo zimo živež in obstanek.
Naš novi podlistek!
V soboto pričnemo priobčevati roman norveškega pisatelja Knut Hamsuna »Olad«, s katerim Je pisatelj zaslovel po celem svetu. Ham-sun, ki Je letos prejel Noblovo nagrado za književnost, se le s tern svojim delom namah postavil v vrsto prvih severnih in svetovnih pisateljev. Del tistega trpljenja in naporov, s katerimi se Je moral boriti, predno je kaj dosegel v življenju, pa je ta roman, ki ga je zajel iz svoje duše. »Glad« je roman enega samega človeka, njegovega stradanja in pomanjkanja, strašna obsodba družbe, ki često zdravemu in močnemu človeku ne dovoli niti koščka kruhu. ’u-nak tega romana je iskal dela, kakršnegakoli in kjerkoli, a ga ni našel, Pisatelj, ki Je vse to doživel sam, je z mojstrsko psihološko nazornostjo očrtal vse etape stradanja, kako člo-> vek telesno in duševno propada, kako izgublja tla pod seboj; pred nami gredo prizori, polni mrzlične pijanosti gladu, bizarnih fantazij in ka-pricoznih blodenj. V vse to črno sliko pa je uvezana zlata nit junakove ljubezni, nežne in skrivnostne, do mladega lepega dekleta, ki Jo je njegova domišljija krstila z imenom YIajali...
Socijalisti in volitve na Francoskem.
Na socialističnem kongresu, ki se vrši te dni v Lyonu, Je bila sprejeta rezolucija, v kateri se formalno poživljajo vsi socijalisti, naj ne glasujejo za kandidate drugih strank. »Humanite« označuje ta sklep z besedami: »Socijalizem bo šel na bojišče sam proti vsem strankam bur-žoazije.«
Tudi ako se ta rezolucija ne bo Izvajala z vso strogostjo, bo ptinesla vendarle marsikatero izpremembo v končni uspeh volilnega boja,
Že 15 let je dajala volitvam svoj posebni značaj zveza med radikalci in socijalisti. V prvem boju so socija? listi sicer povsod postavili svoje lastne kandidate; v c/jih volitvah pa ja. igrala vso to dobo kombinacija svojo vlogo. Radikalci in socijalisti so se v odločilnem trenotku medsebojno podpirali.	,	.
Po novem volilnem # redu pa od-padejo ožje volitve. Seveda je vsled tega tudi kombinacija postala nemogoča. Pristaši novega volilnega reda niso nikdar prikrivali, da je velik uspeh novega skrutinija ravno onemogočenje koaliranega nastopanja pri ožjih volitvah. Po sedanjih volil-
pili metodah so pri odločitvi igrala politična naziranja manjšo vlogo ka-ror pa vprašanja krajevnega po-
Tiena.
Socijalisti ravnajo popolnoma fo-iUčno, ko izjavljajo, da ho d o nastopili sami. Radikalci pa z njihovim stališčem najbrže ne bodo zadovoljni. Dasiravno tudi v francoski soci-jalističtti stranki ne vlada popolno so-
glasje glede načina, kako treta preurediti človeško družbo, vendar je to brezpomembno in njihovih vrst ne bo oviralo v strnjenem nastopu, kakor tudi ne v tem, da ne bi tvorili revolucionarne enote, In končno govorijo za to vzajemnost ne samo po-litični, ampak tudi praktični razlogi skupnega uspeha.
BrmimMnm vesti,
Jugoslavija.
Strogost proti tihotapcem.
LDU. Belgrad. 17. Minister za finance je podpisal naredbo o preprečevanju in lovu tihotapcev blaga in drugih predmetov. Po tej naredbi bodo one osebe, ki se pregreše proti tej naredbi, najstrožje kaznovane, vtihotapljeno blago, ki ga bodo zalotili, pa bo prodano na javni dražbi v korist državne blagajne. Tudi uradniki, ki bodo zanemarjali svoio dolžnost, bodo najstrožje kaznovani.
Tiskanje novih bankovcev.
LDU. Belgrad, 17. Nadzornik ministrstva za finance odide v spremstvu višjega uradnika Narodne banke v Pariz, da prepeljeta v domovino tretji transport novih državnih bankovcev. Tiskanje bankovcev v Parizu se živahno nadaljuje. Pospešujejo se tudi dela v Zagrebu in Pragi. Do sedaj je natiskanih 1 milijarda 200.000.000 dinarjev.
Kredit beigraiske občine.
LDU. Belgrad, 17. Belgrajska občina je odobrila kredit 6000 dinarjev za tiskanje volilnih list.
Podpore akademskim beguncem.
LDU. Belgrad, 17. V Belgrad so prišli zastopniki Zveze jugoslovanskih akademskih beguncev iz Zagreba. Minister za prosveto je deputaci-io sprejel in izjavil, da ugodi željam, ki jih stavi njih spomenica. Po intervenciji ministra ža prosveto, je nakazal minister za finance 125.000 K kot prvi obrok na skupne oto, ki bo znašala 500.000 kron.
Uklnjenle vojaške postaje v Solunu.
LDU. Belgrad, 17. Ministrstvo za vojno in mornarico je izdalo naredbo,
delavske čete In druge oddelke, tako da ostanejo v našem delu solunske luke le najpotrebnejše vojaške osebe.
Po svetu.
Izročitev Axelroda in Radeka.
LDU. Nauen, i6. (Brezžično.) Pd-etfjanja ža izročitev Axelroda in Radeka Riteiji proti izpustitvi nemških ujetnikov na Ruskem še trajajo, ker se ima izmenjava Izvršiti ob litavskl itieji ali na litavskem ozemlju. Tudi pogajanja z Htavsko vlado Š6 niso zaključena, ki tudi zahteva, da Izpusti Rusija Iitavske ujetnike.
Kongres francoskih delavskih zve*.
LDU. Pariz, 16. (DurtKU.) Včeraj
Se je o tvoril v Lyonu kongres fran-
coskih delavskih zvez in sindikatov. Prva seja se je bavila s konstituanto.
Vprašanje Irske.
LDU. Amsterdam, lo. (DunKU) Angleški listi priobčujejo izjavo maršala Preneha, da irska republika na noben način ne bo priznana. Načrti, ki jih ima Lloyd George za ureditev irskega vprašanja, nikakor ne presegajo smernega homerala brez odcepitve. » limes« zahtevajo od vlade, da nemudoma pokaže pripravljenost irsko vprašanje pravično in dobrohotno rešiti.
Ža samoureditev Rusije.
LDU. Pariz, 16. (DunKU.) »Po-pulaire« javlja iz Londona, da; je klasom vesti angleškega časopisja vrhovni zavezniški svet sklenil, pridružiti se angleškemu naziranju glede Rusije, tedaj odpoklicati vse čete in pustiti, da Rusija v svoji usodi sama odloča. Angleško časopisje poudarja, da je bila prisotnost Lloyd Georgea v Parizu odločilna.
BULLITOVA RAZKRITJA.
• LDU. Pariz, 16. (DunKlJ.) »EcHo de Pariš« Javlja iz Waslngtdna. da smatrajo Wilsonovi nasprotniki vsied Biillitovih razkritij vladno krizo in poraz WiIsona glede zveze narodov za neizogibna. Sodijo, da Wilson v tem primeru svoj predlog umakne, da sklene z Nemčijo poseben mir iri da spravi vprašanje zveze narodov pri predsedniških volitvah leta 1920. v program. Bullitova afera nudi časopisju trajno snov. Lloyd George dementira danes pr>. tam Reuterjevega urada vše izjave, ki mu jih IBul it podtika. Nsprotno pa Je Bullit pred senatno komisijo izjavil, da je treba, ako se ima z Lloyd Georgem »praviti, pomisliti, da njegovih javnik izjav ni smatrati resno.
Zasedba Levdnte.
LDU. Lyon, 16. (Brezžično.) »Tenips« poroča, dMta še ministr ska . predsednika Clemenceau . in Lloyd George zedinila glede zasedbe Levante po francoskih in angleških Četah. V zrriislu tega dOgovofa izpraznijo angleške čete do 1. novembra t. I. ozemlje severno od širsko-palestinske mčje. Ta črta !e le provi-zorria iri velja le do končne ureditve Levante po mirovni konferenci. Francoske čete bodo zasedle vilajete Damask, Roma, rtoma ih Halop.
Kanada sprejela mirovno pogodbo.
LDU. Roterhai, tl (Brezžično.) Kanadska zbornica Je v dolgi seji, ki je trajala Čez prtlnoč, sprejela mirovo pogodbo s 162 proti 70 glasovi.
Glose.
Pogodba med avstrijsko republiko in .limoslavljo, glede menjavanj
blaga. Ravnatelj nemško-avstrijske-ga blagovnega prometnega Kopp-stein je ižjavil ‘o pogodbi sledeče: Že ob začetku pogajanja nam je Jugoslavija nakazala 500 vagonov moke. Prvi kontingenti, ki so določeni po pogodbi so: 1300 vagonov moke za kruh, 900 vagonov moke za kuho, 2800 vagonov pšenice, 2400 vagonov koruze, 300 vagonov štročriih pridelkov, 600 vagonov otrobov in prge, 8000 vagonov krompirja* nadalje svinjska mast, prekajeno meso, žive svinje, ovce. govedo, perutnina, jajca, olje, sir. Za te stvari bo dobila Jugoslavija : železne produkt« in p?ffir vseh vrst. V pogodbi Je izrečno rečeno : Ce se zvišajo cene produktom* ki Jih bo dobavila Jugoslavija, se sorazmerno zvišajo cene tudi tem pridelkom, ki se bodo izvažali iz Jugo slavije v Nemško Avstrijo.
Demonstracije proti draginji so uprizorili 14. t. m. državni upokojenci po celi avstrijski republiki. Protestirali so proti temu, da država dosedaj ni vpoštevala njih zahteve za povišanje doklad. Zdi re, da so državni vpokoienci v republiki Avstriji res najbolj revni ljudje in v pravem pomenu besede izstradani. Deputadja 30 mož je intervenirala pri preziden-tu Seitzu, državnem kanclerju dr. Rennerju in državnemu sekretarju dr. Schumpetru za nujno odpomoč. Vseli upokojencev je približno 52.000 ne vštevši družinske člane. — Povsod mizerlja ...
Fntentina zveza narodov.,. Velikanski pomen, ki bi ga imela »Zveza
narodov« za vse države celega sveta, je spoznala vsaj načelno tudi bur-žoazija. Držala se pa (ega ni. Wil-son je z osnutkom svoje Zveze narodov pokazal Še nalveč uvidevnosti izmed vse svetovne buržoazije, da fe treba Iti z duhom Časa tn upoštevati zahteve narodov.'Wil$dn je vsaj naglašal, da ši predstavlja Zvezo narodov kot faktor za vpostavo trajnega miru in preprečenje voln v bodočnosti. Ententini predstavniki, pijani zmage, pa so potvorili njegov načrt tako, da Je ostal le le nekak skelet od njegove Zveze narodov. Po tem popačenem načrtu bi obstojala naloga »Zveze narodov« v glavnem v tem: 1. Mednarodna politika bo permanentno organizirana. Skupne zadeve mednarodne politike bo opravljal takozvani »Zbor zveze narodov«. Če ta zbor ne bo mogel preprečiti vojne, bo vsaj omogočil pogajanja med prizadetimi državami Še pred konfliktom. V zborn bo zastopalo entento 5 delegatov in 4 dele-gatje male države, poleg delegatov drugih večjih in manjših držav. Nemčija, Rusija in Avstrija ne bodo tu zastopane, kar je največja pogreška Zveže. 2. Če zbor Zaveze narodov odloči enoglasno v kakem spornem vprašanju, se mora njegov sklep nujno izvršiti. Če pa zbor ni enoglasen v svojem sklepu, potetn imajo nasprotujoče si stranke proste roke. To je druga velika napaka te Zveze.
3.	Ako bi se katera država ne pokorila sklepu zbora, se jo gospodarsko bojkotira ali celo z orožjem k temu prisili. 4. Tajnost mednarodne diplomacije se izključi. Samo oni dogovori veljajo, ki so javljeni sekretarijatu Zveze. 5. Zveza narodov, bo centra-
lizirala vse mednarodno življenje, v kolikor je že sedaj temeljem dogovorov organizirano. Obstoječe mednarodne uredbe, uradi in organizacije bodo spojene v edinstveno »svetovno upravo«. — Napram temu načrtu je luccrnska sociiaftstiena konferenca (1. do 10. avgusta) izjavila, da je nepopolen. Zahtevala je, da so zastopani v Zvezi narodov vsi narodi. Dalje je zahtevala, da se take,j skliče permanentni mednarodni ljudski parlament. Nadalje, da Se takoj izvrši splošna razorožitev, da se Internacionalizira vse gospodarsko življenje, da se odpravi vsa carina, da se osnuje mednarodna organizacija kredita in se izvrši takoj mednarodna likvidacija vojnih dolgov. V. koliko se bodo uvaževale zahteve socijalistične delavske internacijona-lg, pa zavisi od moči in vpliva bodočega mednarodnega soeijalističnega kongresa v Ženevi.
Amerikanske skrbi. V Ameriki doživljajo enako stavkovno gibanje in druge nemire, kakor v Evropi. Celo policijsko uradnTstvo v Bostonu le štrajkalo, ravno tako pretijo štrajki v jekleni industriji. — WiIšon se je obrnil do predsednika amerikanske delavske Zveze, t. J. Gom-persa, naj doseže pri delavstvu, da naj preloze štrajk, ker se vrši sredi novembra konferenca industrijaieev. Da, da, kapitalisti so povsod v stiskah, — pato je njihova politika — torej njihova zadeva!
Izlave dr. Remierja? »Arbeiter Wille« z dne 13. t. m. prinaša Jfia-nek, po katerem naj bi še bil <$r. Ken-ner po sklepu miru z republiko Avstrijo med drugim izrekel napram zašfopniku Radio-depešne agentur* sledeče: »Težka vojna bremena nas tlačijo k tlom. Po naši sodbi so nam bila ta bremena proti vsaki praviei naložena, kajti stara Avstrija je vodila vojno za interese Madžarov,i--Poljakov in Jugoslovanov (!), ki so z avstrijskim orožjem in s finančnimi sredstvi delali za svojo imperijalisti-čno politiko itd.« — Če so te besede sploh resnične, potem bi. stavili dr. Rennerju nalogo, naj naše iftterese za te irojne izza l. 1914. natančneje razjasni. Sieer so pa take trditve vsakomur že na prvi mahi kar se tiče nas Jugoslovanov, tako neumestne in skoroda smešne* da ne zaslužijo niti poštenega protesta.
. Bell teror da Madžarskem. Na Ogrskem še sedaj ni urejeno državno vprašanje. Zverstva bele garde še niso prenehala. Ni nobene prave reprezentativne moči niti oblasti. Nekateri se pokoravajo zakonskim odredbam., drugi pa jih ne smatrajo z. take. Iz Pečnim se javlja, da se je pr mohaČki občini nekega dne izvleklo 14 povezanih trupel iz vode. Pri Bajj so izvlekli iz vode 200» pri Kiškeše-vdm pa okoli 300 utopljenih tr;mel. Vsak da še prihaja po Donavi mnogo utopljencev. — Evo vari! slike* kak je beli teror- In naši meščanski listi so ob naših shodih tako na vse grlo kričali o rdečem terorju!...
Glasovanje švicarske sosijalne demokracije ža IH. internacljonalo. Po dosedajih uspehih oziroma rezultatih bo vstop v III. intemaeijonald najbrž odklonjen, četudi je obenem jasno, da ne ostanejo v II. internacionali. Dozdaj se je izreklo 4614 glasov proti III. internacijonall, 2865 pa za njo. Z majhno večino so se zanjo izrekli kantoni Ztirich, Basel (mesto In dežela). Pričakuje se, da se bo velika večina izrekla proti moskovski mteracijonali.
Angiegki strokovni kongres. Stro-kovni kongres v Glasgowu Je sprejel rezoluciio Smilile, ki zahteva podr* žavljenje rudokopov s 4,478.000 glasovi, dočim Je bilo proti 77.000 glasov. — Bila je tudi sprejeta rezolu-cija glede podržavlienla angleških bank.
Nedeljski šolski pouk na ljudskih šolah v avstrijski republiki. Državni podtajnik je odredil, da se na ljud^ skih, meščanskih in tudi na srednjih šolah uvede nedeljski popoldanski pouk, za kar se po potrebi enotka Ponka Ct. j. l ufa) omeji na 45 minut.
Francoski socijalisti za preustroj vojske.
Vodje francoskih socijalistov Re-naudel, Thomas i. dr. so izročili pisarni poslanske zbornice zakonski načrt, nanašajoč se'na vojaško prilagoditev Francije določbam zvez* narodov.
Ta predlog vsebuje za bodočo vojaško organizacijo Franclje nastopne značilne točke:
Obvezna brambna dolžnost za vse državljane naj obsega 28 letnikov. Aktivna vojaška službena dolžnost trajaj osem mesecev, tekom katerih pa imajo vpoklicane! pravico do 30-dnevnega dopusta. Tekom prvih 22 let se Ima častništvo In mo-[yo odzvati štirim orožnim vajam, l^pp 1$ dni, medtem kg je zad-
njih šest letnikov oproščenih poziva. Vpoklic novincem, ki šo dovršili 20. leto, je razdeljen v dvoje razdobij, tako da šteje vojska 100.000 mož. Vstop v konjenico in v kolonijalne čete je pridržana prostovoljni priglasitvi v vojaško službo.
Zakonski načrt predvideva nadalje organizacijo ter fizično in vojaško vzgojo mladine in potrebne predpriprave, ki naj vsikdar omogočijo takojšnjo mobilizacijo, industrije Vsak državljan vojak in častnik ima volilno pravico.
Odpustitev letnika 1918. naj se izvede najkasneje v aprilu 1920. letnika 1919. pa v aprilu 1921.
Visokošoleem iz zasedenega ozemlja.
Vse visokošolce iz zasedenega ozemlja, ne glede na stranko, ki ji pripadajo, poživljamo, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora organizacije vispkošolcev beguncev, ki se vrši dne 20. t. tn. v Ljubljani. Nova organizaciji se namerava ustanoviti v soglasju z že obstoječo organizacijo : »Udruženje jugoma venskih akadehiičara bjegunaca v Zagrebu«, s katero bo skupno in v sporazumu t begunskim sosvetom zastopala gmotne iri kulturne interesi vseh akademikov iz zasedenega ozemlja, in imela poverjeništva v vseh vseu-čiliških mestih tu- in inozemstva. Radi tega opozarjamo, da se udeleže ustanovnega občnega zbori tudi akademiki begunci, ki nameravajo študirati v tujini, da žatnorejo dobiti vpogled V novo organizacijo in njeno delovanje v inožehištvu. Z ozirom na vlsokošolce iz dežele smo sklicali ustanovni občni zbor na dan sestanka akademskega društva jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani, ki se vrši, kakor je bilo že v listih objavljene, dne 20. f. m. ob 10. uri v državni obrtni šoli II. nadstr., in jifn s tem omogočili z enkratnim prihodom v Ljubljanojmsosfovatl obema skup-ščiriama. Čaš in kraj ustanovnega občtiega zbora se določi na tein sestanku. — Pripravljalni odbor.
Dnevne vesti.
Na naslov g. okr. glavarja v Ptuju.
Po razsulu Stare Avstrije je prišlo v last na§e države tudi kakih 200 hi rektifieiranega Špirita in okoli 50 lil ruma v Ptuju. To blagd je prej bilo lašt prejšnje stare Avstrije. PraVico do tega blaga si je prilastil Narodni svet v Ptuju, v katerem se je nahajal tudi okrajtil glavar ptujski, gosp. d#. P i t k ih a J e t. Za blago sta se potegovala Franc Č u č e k, trgovec v Ptuju, lil Simon Hutter sinovi, vele-žgauJarna v Ptuju. Prvi je ponujal po 20 K, drugi pa po 40 K *a liter ruma in špirita. Narodni svet še je Odločil, da da polovico blaga Čučku po 20 K, pblovico pa Hutterjtt po 40 K liter. Ker se je pa pozneje pojavila bojazen, da bi se čtiček Čutil užaljenega, ako bi ne dobil vsega blaga, iri bi zategadelj lahko odtegnil svojo toko V narodne namene, se je oddal ves špirit čtačkn, in sicer polovica po 20, polovica pa po 40 K, runi pa Hutterju po 40 K liter. Takfat, ko se Je to zgodilo — koncem leta 1918 — le notiral špirit po 60 do t0 K, rum pa po 50 do 60 K liter. Ako bi se vse blago oddalo za ceno, ki Jo je ponujal Hutter, tri se dobilo zaftj okroglo 1 mittjon kron, tako pa se ]e dobilo menda le okolo 800.000 K; tore) za 200.000 K manj. Če se vzame za podlago takratna dnevna cena, tedaj znaša izguba še veliko več, namreč okolo 450.000 K. To je tako gorostasna razlika, da sme javnost pač zahtevati, da se pojasni, ker Je okrajni glavar ptujski, g. dr. Pirkmajer, o vsem tem dobro poučen, apeliramo nanj, da nam zadevo pojasni. Zanimalo bi nas tudi, kake Je g. Čuček prišel do tega blaga; kajti o tem so razširjene različne govorice. Morda bi nam znal g. okrajni glavar tudi povedati, kam in na kakšen način je prišlo Čučku prodano blago. O vsem tem smo ču>i razne vesti; ali, ker predpostavljamo, da je marsikaj pretirano, zato želhno, da izpregovori g. okrajni glavar svoio besedo. Tu ne gre za osebo čačka ali celo za nemško Hutterjevo tvrdko — ampak za stv«t; blago bi bil namreč prav rad še kdo drugi kupil in ga tudi pošteno plačal. Špirita primanjkuje zlasti bolnišnicam in lekarnam — ta je pa bojda kar ves špirit izvozil v Nemško Avstrijo, dočim ga tu ni dobiti m noben denar Želimo, da se g. dr. Pirkmajer prav kmalu oglasi.
Opozarjamo!
Časopisi so javili, da ie za Slovenijo In Istro uvellavllena srbska taksa za zdravila la zdravilne pripomočke. Po M taksi smeio zaračunati lekarnarji bolnikom predpisana zdravita. Uveljavljenje srbska takse po-
meni za narodno zdravje katastrofo in nedosledne posledice musiabše vrste prete Uudstvu, bolniškim bla-gajnam in vsem zavodom, ako mini* strstvo nemudoma ne ukrene druga* če. O tem bomo še pisali. Pripomnimo !e, da so se zdravila tako podražila, da so navadnemu zemljami nedosegljiva.
Da se odpomore pomanjkanju ko* vanega drobiža.
je št a vil obč. svet sodr. K o c m u r V seji občinskega sveta ljubljanskega v torek, dne 17. t. m. piedlog, da naj mestna občina ljubljanska po vzoru vee občin na firvatskem izda lasten papirnat drobiž. V utemeljevanj* svojega predloga je predlagatelj navajal, da so poštne znamke, ki se jih poslužuje občinstvo mesto kovanega drobiža, nehigijenične, ker se na gumiju nabirajo škodljive bakterije. Znamke so pa tudi nepraktične, ket: so premajhne. Ljudje jih nosijo po žepih, kjer se zmečkajo, zamažejo in raztrgajo. Pokvarjenih znamk se iz-nebijo na ta način, da Jih darujejo be* račem ali jih pa dajo za napitnina Razumljivo je, da so tisti, ki Jim Padejo take znamke v roke, opeharjeni, ker so znamke brez vrednosti. Če jih prilepi na pismo, se izpostavi prejemnika nevarnosti, da plača kazenski porto. Z upeljavo lastnega občinskega surogata za kovan drobi* bi ostal dobiček, ki ga ima dan«s poštna uprava, občini. Župan je obljubil, da bo predlog uvaževal.
Mestna aprovlzacija se skrČL V. seji občinskega sveta ljubljanskega V torek, dne 16. t. m., je župan g. dr. Tavčar podal obširno poročilo o mestni aprovižaciji, o katerem se is razvila obširria debata. Predlog sodr. K o c m u r j a, da naj ostane mestna aprovizacija v dosedanjem obsegu, je bil z enim glasom večine odklonjen. Proti so glasovali zastopniki JDS. Tako bo letos odpadel večji del ubožne akcije, dasi je župan zlasti glede kuriva napovedal veliko krizo. O stvari bomo še govorili.,
Mestne ubožnico v Ljubljani. V zadnji seji obč. sVeta ljubljanskega je sodr. Kocmur predlagal, da naj se člmprej skliče seja ubožnega odseka, ki naj izdela ža obe mestiii ubožnici moderri hišni red, ker Je sedanji zaj starel. Predlagatelj je nadalje Omeiiil( da se v mefetni Jitbile.iski ubožnici Se vedno gode stvari, ki bi jih bilo treba preiskati. Tako n. pr. se govori, da se je ob izselitvi pfejšnje gospodinji, pred nekaj tedni izpeljalo Iz' te ubožnice več voz blaga, glede katerega bi bilo potrebno ugotoviti, čigava last da je. Ubožnica ima svoj vrt; prejšnja gospodinja £n zahteva od .e-danje precejšnjo odškodnino, češ, d4 so nasadi njena last. Razne potrebščine, n. pr. zelenjavo, mora ubožnica kupovati trgu za drag denar, dasi ima lastno zemljišče in bi lahko marsikaj sama pridobila. — Župan jd. Odgovarjal, da se kritizira vedno la Jabilejsko ubožnico, ono na Kal lovski cesti se pa pusti pri miru, četudi le ta v veliko slabšem stanju. Glede pridelkov na lastnem zemljišču je bil mnenja, da gre le za par kumar, z« katere se posamezniki prepirajo. V Ostalem je župan obljubil odporno^.
Drobno.
— Mestni dekliški licej. S šolskim letom 1919./20. odpade prvi razred liceja, ostanejo le razredi II.—'VI. Novih gojenk se v te razrede ne sprejema več, ker so vsi razredi že zasedeni. Gojenkam, ki so bile že na za-vodu, se je javiti v sredo, 24. septembra med 10.—12. uro v »Mladiki« z zadnjim izpričevalom. Ponavljalni in dodatni Izpiti se vrš* v srede, 34. septembra ob 8. uri.
— Mestna ženska realna gimnazija. S šolskim letom 1919./2G. se otvoii prvi razred gimnazije. Vs« one gojenke, ki so napravile meseca julija sprejemni izpit za 1. razred liceja ln so biJe sprejete v licel, vstopi« jo sedaj v I. razred gimnazije. Novih' gojenk se v L razred gimnazije radi pomanjakanja prostora ne sprejema več. Vsaka nadaljna zglasitev za te gojenke odpade, one se udeleže šele otvoritvene maše.
— Mestna ženska reforumo-re-alna gimnazija. S šolskim 1.1919./20. se otvori ped razred te gimnazije, ia sicer za one gojenke, ki so dovršile štiri razrede liceja z uspehom. Vpisovanje v ta razred se vrši 25. septembra, četrtek, od 10.—11. ure dopoldne v »Mladiki*. S seboj ie prinesti zadnje izpričevalo In krstni list. Otvoritvena služba božja je v petek. 26. septembra ob 9. uri v Nunski cerkvi. Obvezna je za vse gojenke. S poukom se prične v sobote. 27. septembra ob 8. uri. Gojenkam staršem polaga ravnateljstvo na srce, da se točno drže določenih terminov, ker se zamud ne bo opravičevalo.
Stev. 212.
i -
— Licejska ljudska šola. Vpisovanje v I. razred se vrši v pondeljek, ine 22. _septembra od 9.—10 ure v Mladiki«. S seboj ie prinesti krstni st in izpričevalo o cepljenih kozah. I višje razrede ljudske šole se ne /Prejema več novih gojenk. Pouk se »rične v torek, dne 23. septembra ob >• uri za II.—V. razred, za I. razred Stega dne ob 9. uri.
— Meščanske šole v Ljubljani. fCtos se otvore v Ljubljani nanovo jti ri_meščanske šole, in sicer dve leški in pa dve dekliški. Ena deška Jo nastavljena v poslopju IV. mestne leške šole na Prulah, ena pa v šol-
poslopju v Spodnji Šiški; ena »ekliška v šolskem poslopju na Sv. »akoba trgu št. 1, druga pa v šolskem Poslopju v Spodnji Šiški.
.. — Trirazredna pomožna šola. Na ■nrazredni pomožni šoli, ki se letos Premesti na II. mestno deško šolo na Cojzovi cesti št. 5, prične se šot-sko leto 1919./20. dne 24. senlembra »919 s priporočanjem sv. Duhu in dne 25. septembra 1919 z rednim šolskim poukom. — Pouk se bo vršil v Pritličju II. mestne deške šole na Cojzovi cesti št. 5. kjer se bo vršilo vpisovanje v torek, dne 23. septembra «919 od 2. do 4. ure popoldne.
— Pred stavko bančnih uradni* K<>v? Kakor pišejo zagrebški listi ]3 stavka bančnih uradnikov na Hrvatičem na vidiku. Zadnja pogajanja z denarnimi zavodi so ostala brez rezultata.
— V Slovenjem gradcu ie sekve-|ter Schullerjevih posestev gospod »tanko Košir dal v najem takozvani ^ehullerjev hotel »Sandvvirt« znanc-jflu gc>sp. Andreju Osetu, ki ie bil na koroškem v Tolstem vrhu ob priliki, ko so Nemci zasedli Koroško, popolnoma oplenjen in uničen. V hotelu.
1 Se bo poslej imenoval »Hotel Beograd«, je tudi kavarna. Na razpolago So tudi sobe za tujce in vozniki, vsem bližnjim in daljnim Slovepcem Ier potnikom novourejeno podjetje Priporočamo. Gospod Oset bo imel v “°telu tudi veletrgovino z vinom ter bode imel vsak čas na razpolago najboljša bela nova in stara vina ter Pristna _ črna dalmatinska vina na drobno in debelo. Gostilničarji se naj
°	vinskib trgovcev in
5ih vinskihC!rKol"nar0£a|° 0d doma'
75, r,Ure1h0 0 ,,str°to ministrstvu
! P'0,sve ? Prmaša p0 »Službenih
JžS f* r^dni Iist št-147-kl 1)0
zammala predvsem kroge naših šolnikov. Nadalje objavlja pravilnik za lavna, rečna in parna kopališča, ki
določa splošno in liigijenično ureditev le-teh.
. — Komandi mesta Ljubljana naj blagovoli g. kapt. I ki. Franc Kračman, nemudoma naznaniti svoj naslov.
n«TT	kluba slov. kolesarjev
“»urija« se je vršila v nedeljo ob ja-. 0 ugodne.m vremenu, Ie protiveter le oviral še večji uspeh. Na cilju, ki ie bil zelo okusno opremljen, se je zbralo ogromno občinstva. Kot prvi ie privozil na cilj znani sloveski prvak Fran Ogrin, ki je prevozii progo P. krn v 1 uri 50 min. 34 sek., tik za njun pa Ivan Rebolj v 1 uri 50 minut Jo sek. Tretji je bil Albin šiškovič v * uri 52 min. 29 sek., četrti Ivan Ci-oer v 1 uri 56 min. 15 sek, peti En-?e!bert Wisiak v 1 uri 57 min. 35 sek. v. maksimalnem času je došel še Josip Bevc. Ostali dirkači so prispeli Geloma vsled defektov in drugih zaprek pozneje na cilj. Vsled nediscipliniranosti posameznikov, se ie pripeka v Domžalah dobremu dirkaču ! ogačariu nezgoda, ker mu je zadnji trenotek nekdo skočil pred kolo. Z ozirom na pomanjkljivo trenažo, vsled pomanjkanja dirkalnih koles, se ntora zaznamovati uspeh kot prav zadovoljiv.
Osrednje društvo natakarjev
•er hot ’ • " gostilniških in kavar-niških uslužbencev v Ljubljani priredi v soboto, dne 20. t. m., ob ^20. uri v vseh prostorih »Narodnega do-nia<, svojo veselico. Svirala bode vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Spored Je ^elo zanimiv ter nudi p. n. občinstvu ^nogo zabave in smeha. Ob 23. uri prične ples. K nmogobrojni udeležbi vabi 554 (4) odbor.
S
SHODI v soboio, dne 20. t. m.
• Gušlanj —• kraj in čas določi krajevna politična organizacija. — Poročevalec iz Ljubljane.
SHODI v nedeljo, dne 21. t. m. i Trbovlje — kraj in čas določi kra-i^vna politična organizacija. — Po-°ca sodrug dr. K o r u n.
Kamnik. — Poroča sodr. Kosič.
tnfČ'eu?,e Dr5 Novo,n aiestu. — Pq-
t^evalec iz Ljubljane.
Kraljevac (Medžimurje). — Poročevalec iz Ljubljane.
Pliberk v gostilni g. J. Grili. — Poročevalec iz Ljubljane.
Vrhnika, gostilna pri »Črnem orlu«. — Poročevalec iz Ljubljane.
Konjice, kraj in čas določi krajevna politična organizacija. — Poročevalec iz Celja.
Železna Kaplja, kraj hi čas določi krajevna politična organizacija. —-Poročevlec sodrug Svetek.
Reberca — popoldne. Poroča so* drug Svetek.
Sodrugi z Viča, Rožne doline in Gline. Vabi se vse sodruge, da se udeleže zaupniškega sestanka v petek, 19. t. m, ob 20. uri v gostilni pri Korošcu. — Odbor.
Sodrugi Krakovo-Trnovo se vabijo na zaupni setanek v soboto, dne
20. t. m. ob pol 20. uri v gostilni gosp. Frohlicha, Trnovski pristan. — Odbor.
Izvanredni občni zbor politične organizacije v Celju. V nedeljo, dne
21. septembra se vrši v gostilni »na Zelenem travniku« ob 2. uri popoldne izvanredni občni zbor politične organizacije Celje.
Strokovno gibanje.
Radeški usnjarji se nahajajo v gibanju. Prosimo vse tovariše-usnjar-je, da ne hodijo tja v delo, dokler se spor, ki ga ni povzročilo delastvo, ne uredi.
Vestnik »Svobode*.
Trbovlje. Podružnica »Svobode« priredi v soboto, dne 20. septembra v dvorani gospe Forte igri »Dva Pavl a«, spisal Z. Maslč in »Sovražnik žensk« (Talija). Sodeluje delavski Šramel. Začetek točno ob 19. uri. — Predprodaja vstopnic od četrtka naprej pri sodružici Malči Bravec v »Delavskem domu«. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Trbovlje. Podružnica »Svobode« namerava ustanoviti v kratkem kurz za slovensko stenografijo oziroma tesuopis. Vsi člani in članice »Svobode«, !>i bi imeli veselje do učenja stenografije, naj se javijo do 24. t. m. v pisarni »Delavskega doma«, da bo mogoče nabaviti zanje potrebne učne knjige, zvezke itd.
Trbovlje. Knjižnica »Svobode« prične poslovati takoj, ko bodo urejene nove pisarne v »Delavskem domu«. Cas izposojevanja knjig se bo pravočasno objavil.
Celje. Telovadna dvorana za »Svobodo« je vsak torek, četrtek in nedeljo na razpolago v šolski telovadnici meščanske šole v Levstikovi ulici, člani »Svobode« naj pridno pohajajo k telovadbi.
Kultura.
»Pikova dama«. Opera v treh dejanjih (7 slikah). S tem veledelora ruskega mojstra Pjotra Iljiča Čajkovskega se je sinoči letošnja operna sezona pričela in ie po presledku dolgih let, odkar smo videli to opero na slovenskem odru, z bogastvom svojih muzikalnih lepot, s to bleščečo godbo, ki se neskončno osvajajoče razlije preko človeka, z bizarnim svojim dejanjem in s finim, vestno naštudiranim prednašanjem ansambla žela triumfalen uspeh. — V ulogi Hermana je gostoval tenorist Vino* hradske opere v Pragi g. V. VurŠera. Dasi morda ne povsem dlsponiran, je njegov glas, ki je dokaj obsežen, razodeval Izbrano šolanost in v posameznih partijah blesteč tfanber; zlasti je bil na višku v sklepnih treh scenah, ko je njegov tenor ob gradaciji dejanja kar bruhal dinamično dramatičnost. Vseskozi dostojen tekmec v igri in petju mu je bil knez Je-lecki g. Levarja, ki je posebno v drugem dejanju v prizoru z Lizo s toplino svojega glasu vzgibal človeku dušo. Kot nova moč se je predstavil občinstvu baritonist g. Stam-car v ulogi grofa Tomskega. Gosp. Stamcar razpofaga z bogatim in lepim materijalom; ko se mu glas do vseh pravilih opernega pevca umetniško izšola in igra izpili, utegne postati eden naših najboljših moči. Povsem izboren v igri in petju je bil g. Kovač; on obvladuje svoj glas vča-si z neskončno lahkoto, da se poslušalec kar divi. Surin g. Čermaka je bil zelo dober in tudi g. Mohorič in g. Zorman sta odpela svoje manjše partije dostojno. Med damami je blestela Liza gdč. Richterjeva, ki Je z bogastvom svojega, dasi v višini nekam nečustvenega glasu sijajno zapela svojo ulogo. Gdč. Medvedova je kot igralka in pevka interpretka odličnih umetniških kvalitet, le njena smrt Je bila igralsko malce preveč naštudirana. OdČ. Ožegovičeva se nam je kot Pavlina in v medigri kot Daphnis predstavil? vrjo simpatično: Dravtako ie gdč. GaJeva na-
šla v ulogi Chloe nežen in iskren zvok. Zbor to pot za solisti ni zaostajal in je s preciznostjo sledil vešči roki dirigenta g. Rukavina. Režija te opere dela g. Bučarju vso čast in balet v tretji sliki razodeva dokaj bogato invencijo g. Pohana. — Publika je z bogatim priznanjem kvitirala umetniško resnost ansambla in orkestra ; gospod gost je prejel šopka.
»Ljubljanskega Zvona« 9. številka je izšla v velikem obsegu in bogata po vsebini. Pavel Golia je zapel pesem »Na bojišču«. Dr. Ivan Tavčar nadaljuje svojo »Visoško kroniko«. Janko Samec je zastopan s pesmijo »Utripi«. France Weber konča razpravo o »Bistvu lepote«, Ivan Zorec pa svoj potopis »Ibrahim Suša«. Fran Albrecht je zapisal pesem »Dvogovor z očmi« in podal zanimiv »Epilog letošnji dramski sezoni«. Stanko Kosovel objavlja pesem »Sestri«. Nadaljna vsebina: Milan Fabjančič: »Nekateri iz množice«, skica iz ujetniškega tabora. Oton Župančiči: pesem »S primorja«. Marija Kmetova: »Pogovor«. Miran Jarc: »V nočnem parku«. Avgust Žigon nadaljuje: »Prispevek k petdesetletnici«. V listku je več kritik o knjigah, izišlih v zadnjem času.
Gledališča v Jugoslaviji. »Jug« poroča o izjavi delegata ministrstva prosvete Kostiča, da bodo v Jugoslaviji tri državna gledališča: v Bel-gradu, Ljubljani in Zagrebu. Poleg tega bodo obstojala deželna gledališča v Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in Osjeku. Sarajevsko gledališče bo preskrbelo tudi za gledališče v Mo-staru. Posebna gledališča pa bodo v Mariboru in v Varaždinu. Poleg tega bo država uredila tudi potuioČa gledališka društva. Igralci bodo neka vrsta državnih uradnikov z draginj-skimJ dokladami.
Iz Slovenije.
Litijski okraj.
V Kresnicah in Ribčah smo imeli v nedeljo željno pričakovani ljudski shod. Že dolgo pred prihodom vlaka iz Ljubljane, od koder je imel priti govornik so bili prostori kolodvorske restavracije do zadnjega kotička zasedeni. Kmetje, železničarji m veliko število žen je nestrpno pričakovalo govornika, in še vedno so v gručah prihajali na shocj, tako da so ostali zasedli prostore pri odprtih oknih.
Zaupniki smo bili pa že Vopravi -čenem strahu, da se nam a? zgod! tako, kakor pri zadnjem sklicanemu shodu, ko smo spraviti ha shod tako lepo število zborovalcev in morali tistega odpovedati, ker ni bilo obljubljenega govornika. Ko je pripeljal vlak v postajo, je prihitela vsa množica na cesto da se prepriča če se Je govornik pripeljal. Vsem se ie odvalil kamen, ko so se kot zadnji izstopivši popotniki, predstavili • nam do sedaj še neznani sodrugi: Juhart, Lapace in Mlinarčič; s katerimi smo se takoj podali na zborovanje. Sodrug Stampfer je otvoril shod in podal besedo Juhartu. Govornik je v skoro 2 urnem govoru tako temeljito, razločno in razumljivo razložil državno politično delo prejšnje in program sedanje vlade; agrarno reformo, valutno vprašanje, starostno zavarovanje, pomen splošne enake volilne pravice, da so ga poslušalci z največjim zanimanjem in s tako mirno zadovoljnostjo poslušali, kar bi se v našem kraju malokoteremu govorniku posrečilo doseči. Ko je prišel govornik na invalidno preskrbo, in povedal, da čaka še več tisoč naših očet in sinov v daljni Rusiji in Italiji odrešenja, od katerih bo gotovo najmanj polovica invalidov, in kako malo se je naša prejšnja vlada zanimala in skoro ničesar ukrenHa za vse te trpine, so bile oči navzočih starčkov, žena in deklet, kateri pričakujejo može, sinove in brate iz ujetništva, polne solza. Ko je govornik povedal, da se je sedanji vladi posrečilo dobiti '18 milj. kredita za povišanje doklad invalidom in da je s tem nova vlada storila v 9 dneh že več. kot prejšnja v 9 mesecih, je žel burna odobravanja. Govornik nam je povedal veliko zanimivega o naših srbskih bratih, sotrpečih o vzroku in posledicah svetovne vojne. Povedal nam je, da ne smemo biti sovražni srbskemu narodu, ki je odkrit, srčen in nas Hubi in ki želi skupnosti z nami. Pač pa imamo dovolj vzroka, biti kar najbolj oprezni napram srbski buržuaziji, ki ni nič boljša od naše. Razložil nam le še pomen In program Internacijonale in socijalizacije obratov, razkrinkal agitatično gonjo in kapitalistično propagando nasprotnega časopisja, posebno »Večernega lista« med kmečkim ljudstvom v svrho bodečih volitev. Radi bi poslušali še govornika, ker je bil pa v Ribčah napovedan shod ob 3. url popoldan, Je govornik' zaključil svoj plodonosnl govor. Govoril ie še sodrug Lapace na kratko
o verskem vprašanju. Tako se je zaključil shod, kakoršnega Ki esničarji še nikdar niso videli, Črez 300 poslušalcev je z največjim zanimanjem poslušalo govornika in daleko jih je tudi stalo na cesti, ker so bili prostori premali. Pridobili smo le;fo število novih članov za politično organizacijo, kakor tudi naročnikov za »Ljudski glas«. Po malem odmoru smo se napotili v Ribče, kamor nas je spremljalo več poslušalcev iz Kresnic.
Shod v Ribčah se je vršil v šolski sobi z ravno tako dobrim uspehom. Sodrug Juhart je govoril nad eno uro in tudi sodrug Mlinaršič je prav iz srca nam povedal nekaj resnic. Kako zadovoljni smo bili, Je znak, da si množica ni dala vzeti veselja in spremila naše sodruge iz Ljubljane z godbo na čelu na kolodvor. Prisrčno smo se poslovili, z upanjem, da nas zopet kmalu obiščejo, mi pa bomo skrbeli, da bo še mnogo več poslušaleev kakor jih je bilo v nedeljo. Dobili smo podlago, in delati hočemo z vso vnemo v zmislu programa mednarodna socijalne demokratične stranke.
Kočevje.
Krajevna politična organizacija JSDS za Kočevje in okolico je priredila v nedeljo, dne 7. septembra 1919 veliko vrtno veselico s plesom, šaljivo pošto in srečolovem na vrtu g. Hauffa. Veselice se je udeležilo ne-broj občinstva, meščanov in kmetov iz okolice. Nudilo se jim je prav obilo zabave in užitka. Pri veselici Je sodelovala prva delavska godba Iz Trbovelj pod vodstvom sodruga kapelnika Stanko Kolenca. Pod njegovim vodstvom je izvajala razne krasne klasične komade tako dobro, da ji je Občinstvo z navdušenjem aplav-diralo. Čestitamo tem sotrugom ter povemo obenem, da smo ponosni, da izhaja ena najboljših godb v Jugosla-v| iz naših proletarskih vrst. Posebno moramo izreči vso čast in hvalo sodrugu Stanko Kolencu, da si je znal vzgojiti tako dobro izvežba-np godbp. Le tako naprej delavci Iz Trbovelj, pokažite našim sovražnikom, da tudi med proletariatom so zmožni talenti, ki se znajo vzllc vsem težavam povzdigniti wt višjo stopnjo kulture. Vaš vzgled Je tudi nam bodrilo.
rimi mil
(Naga Izvirna poročila.)
TAJNA ITALIJANSKO . AVSTRIJSKA ZVEZA.
Dunaj, 17. Današnja »Rote Fah-ne« poroča po »Avaniiju«, da italijansko vrhovno armadno poveljni-štvo dopošilja avstrijskemu vrhov* neinu poveljništvu tajna poročila o gibanja Jugoslovanskih čet na vseh odsekih.
ODERUŠTVO V BEL GRADU.
Belgrad, 17. »Politika« poroča: Pred nekpliko dnevi Je prišel v Belgrad neki angleški rezervni Častnik, Nastanil se je v Kneza Mihajla ulici št. 18. Gostoljubni gospodar m« Je zaračunil za 7 dni: za prenočišče 245 dinarjev, za zajtrk 28 dinarjev, vsega skupaj 273 dinarjev. Za ta denar bi dobil naš angleški prijatelj v Londonu, v sredini Piccaaelfa, stanovanje s kosilom in večerjo za dva tedna.
(Vesti LDU.)
POGAJANJA V BELGRADU.
Beograd, 17. Današnja »Politika« poroča o ministrski krizi: Tudi včerajšnji dan je minil v samih posvetovanjih, toda do sporazuma še ni prišlo. Dr. Draža Pavlovič se je sestal včeraj ponovno z načelniki vseh' strank, ki so zastopane v narodnem predstavništvu. Posvetovanja so se danes nadaljevala. Radikalci so ostali pri svoji prejšnji odločitvi, da se ne pogajajo, dokler ne čujefa kaj mislijo Pašič, dr. Trumbič ih dr. Smodlaka o zunanjem položaju. Dr. Korošec Je za koncentracijski kabinet, toda zahteva, da pride naprej do medsebojnega sporazuma radikalcev in demokratske zajednice. Tudi Narodni klub se je postavil na stališče radikalcev, da je treba pričakati prihoda Članov naše delegacije iz Pariza. Dr. Draža Pavlovič bo o vsem tem obvestil regenta prestolonaslednika Aleksandra. V parlamentarnih krogih' se govori, da b’o dr. Pavlovič vrnil svoj mandat kroni, ker ni moči doseči sporazuma z vsemi načelniki strank glede sestave koncentracijske vlade. Med tem je danes popoldne iz-gledalo, da bo dr. Pavlovič počakal na prihod Pašiča, dr. Tmmbiča in dr. Smodfake ter da bo nadaljeval svoja ppgajanja za sestavo nove vlade. Prlliod pariške delgacije se pričakuje za dane« zvečer oziroma najkasneje Jutri-
ZAVEZNIŠKI SVET PROTI D’ANNliNZI.SU.
Lugano, 17. (ČTU.) Vrhovni zavezniški svet, ki se je v svoji včerajšnji seji bavil z reškimi dogodki, je v soglasju z vsemi zastopniki en-tente poveril Angliji nalogo, da nastopi proti D’Annunziu. Danes ali jutri bo večje število angleških vojnih ladij odplulo proti Reki, da napravi konec D’Annun7.ievi pustolovščini.
KONPENZACIJA MED ČEHOSLO-VAŠKO IN POLJSKO.
Pariz, 17. (DunKU.) »Verite« poroča iz Varšave, da se je tamkaj sklenila trgovska pogodba med Če-hoslovško in Poljsko. Cehoslovaška bo dobavljala Poljski železo, kemične produkte, eksplozivne snovi, poljedelske stroje, steklo, papir in vžigalice v zameno za petrolej in produkte iz nafte.
POMANJKANJE PREMOGA NA DUNAJU.
Dunaj, 17. LDU. Danes se je sestal ministrski svet, ki je z ozirom na pomanjkanje premoga sklenil odred-r be, ki utegnejo Imeti za Dunaj katastrofalne posledice. Vsled pomanjkljive dobave premoga s Čehoslova-ške, Poljske in iz Nemčije bo z 21. t. m. ustavljen nadaljnji promet cestne železnice. Gostilne in kavarne se morajo zapirati ob 8. url zvečer. Ako se tej krizi ne odpomore v kratkem, bodo tudi tiskarne in drugi obrati prisiljeni. da ustavijo delo.
NEMČIJA NAJ IZPRAZNI LITVINSKO.
Pariz, 17. (DunKU.) Kakor poroča Časopisje se namerava poslati Nemčiji ultimatum z zahtevo, da general Goltz izprazni Lltvinsko. General Foch je to zahteval pri vrhovnem svetu in s Svojo zahtevo vspel.
FRANKE ŽELEZNIŠKI MINISTER.
Praga, 17. (ČTU.) Za železniškega ministra je bil imenovan čehoslo-vaški socHalist Emli Franke.
HOM ATIJE NA MADŽARSKEM.
Budfmpeita, 17. (ČTU.) Politična zmešnlava v madžarski prestolici traja dalje. Na eni strani se brani Friedrich, odstopiti kot načelnik kabineta, dastrayno ententa noče priznati njegove vlade in obstoji nevarnost, da ves upravni aparat zdrkne iz njegovih rok. Naredbe Friedrieho-ve vlade ostanejo pa papirju in nihče se ne briga zanje, niti podrejene oblasti same. Zato je razuralfivo, ako v vladi narašča nejevolja. Vsak dan poda kak minister ostavko. Friedrich se pa krčevito drži oblasti in upa še vedno, da se mu bo posrečili izvesti volitve. Socijalno-demokrat-ska stranka na Madžarskem sc vsfedl svojega svoječasnega sodelovanja i komunisti riahnja v kritičnem položaju.
BIVŠI RUMUNSKI PRESTOLONASLEDNIK SOC1JALIST?
Lugano, 17. (ČTU.) Bivši riuntm-ski prestolonaslednik, ki se je, kjtftor znano, vsled svoje ženitve moral odreči svojim pravicam do prestola, bo pri prihodih volitvah v r urnim ski parlament kandidiral kot poslanec socijalno-deimokratične stranke.
PRED VLADNO KRIZO NA ANGLEŠKEM,
Haag, 17. (ČTU.) Skoro vse holandsko časopisje se v obširnih brzojavkah iz Londona bavi z resnim političnim položajem na AngleSkem, Po teh vesteh Je neposredno pričakovati re^ne vladne krize, kateri Lloyd George ne bo mogel več iakfll lahko premostiti, kakor doslej yj mnogih primerih. Položaj poosti uj| zlasti dejstvo, da angleška javiiosi ne veruje dementiju, katerega ie izdal Reuterjev urad, in ki skuša ovreči izvajanja senatorja BuUita naperjena proti Lloydu Georgeu, ter lil? označiti kot navadne laži.
PREKI SOD NAD DUBLINOM.
Pariz, 17. (DunKU,) »Eclair« poroča iz Londona, da so v Dublinu razglasIH preki sod, zasedli z vojaštvom ceste in v različnih mestniH delih postavili topništvo.
Zanimiva razkritja
o deželnem in občinskem g©«* spodarstvu na Kranjskem.
KAKO SO SLEPARILL
(Dalje.)
4.	Ute tm.
Enako kakor za leto 1915 S3 vsled izrednih razmer tudi za leto 1916. ni ustanovi! deželni proračun, marveč je deželni odbor le določil, da se Je ravnati pri gospodarjenju v letu 1916. po istih načelih, kakor so bila ustanovljena za gospodarjenje v
letu 1915. > (v seji deželnega odbora dne 9. novembra 1914.)
Glede pokritja je sklenil deželni odbor v seji dne 19. novembra 1915., da je v letu 1916. začasno pobirati enake deželne doklade in naklade, kakor so se pobirale v letu 1915.
V seji dne 23. februarja 1916., je deželni odbor nadalje sklenil, da je k deželni nakladi na pivo pobirati še izredno doklado po 4 K od hektolitra.
Pri gospodarjenju v okviru teh sklepov deželnega odbora so bili de-janjski uspehi sledeči:
Uspeh:
Dohodki	.... 9,529.243 K 48 h
Stroški................ 8,979.375	K	97	h
Presežek
. . . 549.867 K 51 h Proračun:
(7,883.528 K	+	1,645.715	K	48	h)
(7,879.167 K	+	1,100.208	K	97	h)
(	4.361 K	+	545.506	K	51	h)
Ta račun kaže, da Je bilo	gospo-
darjenje v letu 1916. ugodno, in to tem bolj, ker se je v tem letu odplačalo tudi več dolga, nego je bilo za to odmerjeno. Za poplačilo dolgov je bila namreč na temelju proračuna leta 1914., določena le vsota 282.589 kron, dejanjsko pa se je v letu 1916. poplačalo dolgov za 1,268.033 K 61 h, t. j. več za 985.444 K 61 h.
Med plačili na račun dolgov je tudi vsota 927.445 K, ki se je plačala Kranjski deželni banki na račun dolga 1,313.210 K, najetega proti zastavi komunalnih zadolžnic te banke v znesku 2,000.000 K (transakcija iz leta 1914. za financiranje deželnih elektrarn).
Dohodki so se v letu 1916. dvignili malone pri vseh panogah deželnega gospodarstva, in sicer ne samo v primeri s proračunom, temveč tudi absolutno. Le državna prispevka iz državnih osobnih davkov in iz dohodkov državnega davka na žganje sta nekoliko zaostala za proračunom.
Od 1. septembra 1916. dalje se naklada na pivo več ni pobirala, ker ie državna uprava na podlagi cesarske naredbe z dne 27. avgusta 1916., drž. zak. št. 270, inkamerirala vse deželne naklade na pivo proti odškodnini, ki se Je določila za deželb Kranjsko za čas od 1. septembra do 31. decembra 1916. na 183.000 K. Poleg te odškodnine pa Se je izposlovala še daljna odškodnina v znesku 125.000 K, tako da Je znašala skupna odškodnina 308.000 K.
Kar se tiče stroškov, Je omeniti, da je bilo gospodarjenje tudi v letu 1916. popolnoma pod vplivom vojske in da so torej večji ali manjši stroški predvsem posledica nenormalnih razmer.
Ljudskošolskemu učiteljstvu so se leta 1916. dovoljevale od časa vojno-draginjske doklade in se ie na teh dokladah izdala vsota 340.000 K.
Istotako se Je deželnim uslužbencem izplačala v letu 1916. na vojno-draginjskih dokladah vsota 82.012 K 82 h.
Na stroških vsled vojske se je izdalo leta 1916. skupaj 51.629 K 65 h.
Popolnoma nov strošek za deželo ie bila leta 1916. bilančna izguba deželne elektrarne na Završnici v znesku 122.696 K 86 h, ki se le leta 1916. pokrila iz deželnih sredstev. Ta izguba zadeva upravno dobo od 25. februarja 1915. do 30. iunija 1916.
O stroških in dohodkih posameznih deželnih zavodov so računi sledeči:
(Datte prih.)
bilo 26, mrtvorojencev pa 3. Umrlo je 41 ljudi in sicer domačinov 24, tujcev 17. Za tifuzom (legarjem) 1, za grižo (10 domačinov, 5 tujcev) za jetiko, (1 tujec), za različnimi boleznimi 24. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: za tifuzom (1 domačin, 1 tujec), za grižo (26 domačinov, 15 tujcev), za vratico 4.
Tedenski izkaz nalezljivih bolezni od 31. avgusta do 6. septembra 1919 na ozemlju deželne vlade za Slovenijo. Obolelo je oseb: Škrlatica (Scarlatina): Okraj Borovlie: občina Grabštanj 1. — Davica (Difterija): Okraj Brežice: občine Brežice (bol-nict) 1. Okraj Borovlie: obč. Bistrica 1. Okraj Celje: občina Trbovlje 1. Okraj Krško: občina Št. Rupert 2. 1 umrla. Okraj Kamnik: občina Komenda 1. Ljubljana, mesto: občina Ljubljana 3. Okraj Ljubljana: občina Vič 1. — Trebušni tifus (Typhus ab-dominales): Okraj Krško: občina Raka 9. Okraj Kranj: občina Kranj 1. Maribor, mesto: občina Maribor 1. Okraj Maribor: občina Cirknica 1,
1 umrla. Okraj Ptuj: občina Sv. Lovrenc na Dr. polju 1. — Griža (Dizen-terija): Okraj Borovlje: občina Bistrica 9, 1 umrla. Okraj Črnomelj: občina Semič 1. Okraj Celje: občine Celje, okolica 1, Sv. Paul 3. Sv. Stefan 1. Žalec, trg 2, Zibika 1. Okraj Kamnik: občini Dragomelj 3, 1 umrla, Loke pri Mengšu 1. Okrai Kranj: občine Kranj 2, Predoslje' 8, Smtdnik 3, Priže 9, 6 umrlo, Stara Loka 3, 1 umrla. Ljubljana mesto: občina Ljubljana 27, 2 umrli, od teh Je 8 vojakov in 4 slučaji iz zunanjih občin. Okraj Ljubljana: občine Studenec Ig 2, Borovnica 3, Dobrava 45. 5 umrlo. Maribor, mesto: občina Maribor 7, Okraj Maribor: občina Krčevina 1. Okraj Novo mesto: občina Prečna 6. Okraj Ptuj: občina Stoperce 10, 1 umrla. Okraj Slovenjigradec: občina Bremšnik 2. Okraj Velikovec: občini Naženberk 3, 3 umrle, Dobrla vas 4. —■ Epidemično otrpnenje tilnika: Okraj Brežice: občini Lastnic 1 Zakot 2. — Koze (Variola): Okraj Brežice: občina Mihalovec 1. Okraj Celje: občina Sv. Jurij ob Taboru 1. Okraj Ljubljana: občina Črni vrh 13, 1 umrla. Okraj Ptuj: občina Ptujska gora 1,1 umrla.
Zdravniška služba v Prevaljah. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Guštanj s sedežem v Prevaljah. Služ ba Je posebno dobro dotirana. Raz-ven stalnih službenih prejemkov, enakih onim okrožnih zdravnikov na Štajerskem, dobiva zdravnik v Prevaljah izdatne mesečne prispevke od premogovnika v Lešah in od jeklarne Ravna v Guštanju. Interesente opozarjamo na razpis v Uradnem listu.
Ljubljanske sodruge opozarjamo, da se bo vršil danes, 18. septembra rh 20. uri v Mahrovl šoli (nasproti >Mestnega doma«) diskuzijski večer:	nadaljevanje debate o
ftrankinem statutu.
Zdravstvo.
Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 7. do 13. sept. 1919. Novorojencev Je
Svinje za Čehoslovaško. Po re-
kompenzacijskem dogovoru se izvozi v Čehoslovaško 60 vagonov svinj v vrednosti 12 miljonov kron.
Valuta v platini. Ruska reakeijo-narna vlada v Omsku je vpeljala valuto v platini, ki je več vredna kot zlato. Platine se v Sibiriji največ izkoplje. Vsled tega bo morda to dejstvo znatno uplivalo na splošni valutni zistem v drugih državah.
Delavec tudi krvavo potrebuje popolne fn temeljite izobrazbe, katero more doseči le s čitaniem raznih sociiriisfiČHih brošur, knjig in časopisov. Uprava »Napreja« itna na ra?.* ptlago precej takega materiiala še izza predvojnega časa. Zato so na tudi cene z ozirom na današnjo draginjo neverjetno nizke. Sodrugl, pišite upravi »Napreja« coni in poslala vam bo za majhen denar leso sortirano zbirko poučnega ali zabavnega čtiva!
Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Postranski zasitili,
ne osebe (tudi otroci nad 14 let) s prodajanjem „Naprejau. Oni, ki se javijo osebno prej, nastavljeni bodo vrhutega Se na dobra mestn. Zglasiti se je od V, 11. do 11. ure dopoldne v upravi „Napreja“. Frančiškanska ulica 6/1.
mm.
■sbu-
mi
Najelegantnejši moderni kroj!
Vsakovrstne obleke. — KONKURErjCM: CENE !
Najboljše blago!
Lastno angleško blago! - - - SOLIDNO DELO!
v
Gospodarstvo.
Lesno oglje In naša industrija.
Vsa industrija in obrtna podjetja, ki rabijo lesno oglje naj takoj javijo svojo polletno potrebo Centralni Upravi za trgovački promet sa inostran-stvom, podružnica Ljubljana.
Prehrana. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje ie dovolilo za prehrano Srbov iz Pomaza in okolice Pešte 12 vagonov pšenice. 12 vagonov koruze in 2 vagona mesa in masti.
V slovenjebistriškem okraju se Jako širi slinavka in parkljavka. Obolelo je v okraju že mnogo goveje živine.
Zamenjava dolarjev. Glavno državno računovodstvo se ie sporazumelo z Narodno banko v svrho zbiranja denarja od naših izseljencev v Ameriki. Narodna banka bo potom svojih korespondentov v Ameriki zbirala dolarje In Jih tu izplačevala v dinarjih in kronah njihovim družinam. Dolarji v Ameriki bodo stavljeni na razpolago glavnemu državnemu računovodstvu za plačevanje državnih nabav v Ameriki.
BARVA
vsakovrstno blago
P®1’®	tovarna
domače perilo (pošilja po isto na dom)
Mita. PolMi nasip 1). t.
CISTI
obleke
svefiolflka
ovratnice, zapestnice in srajce
Menfiuigova ul.
3.
KROjRCNicfi rmn iglic
V L](JBL]HMi - - KOLOt)V’OR5KR ULICf! 28
(PREJ V TRSTU)	556	2—2
izdeluje OBLEKE ZR MOŠKE, ŽENSKc IN ZR OTROKE po najokusnejšem modernem angleškem in francoskem kroju in po ugodnih cenah.
:::	Zaloga angleškega blaga za moške obleke.
Kompletne obleke iz tega blaga po meri od 800 K naprej.
m
n
m
mm
simienska hranilnica 1
Kil se Al loiitet, S " S S
vožnjo zavojčkov. Ponudbe z navedbo cene na upravniStvo „Napreja“.
Kolporterja » Celje
išfemo.
Kdor želi prevzeti ta posel, naj se zglasi pri sodrugu Josipu Marnu, Celje, boln. blag., Vodnikova ul. 3.
Slavnemu občinstvu naznanjava, sva prevzela
da
Celju.
Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo, ter se priporočava za mnogobrojen obisk,
Ivan in Ana Černe
z Goriškega. 538 15—g
*r
GARJE
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven io—4	rotovža.	53	i
Ljubljana, Preisriseva ulica 3*
je imela vlog koncem leta 1918	. . K 80,000.000*—
rezervnega zaklada....................  „	2,500.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik,
Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatnemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.	3
Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravnižtvo „Napreja
191-10
Rogaška
Styria vrelec:
Tenipel vrelec :	Najboljša	namizna	voda,	najbogatejša na oglji-
kovi kislini. Pospešuje prebavljanje in pre-osnavljanje.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznini jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Dona ti vrelec :	Najmočnejši	vrelec	svoje	vrste, posebno dobro
sredstvo proti črevesnemu katarju, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd.
je najbolj priljubljena in se vobče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično - saliničnih rudninsko - kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
je najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha.
547 10—2
Rogaška slatina
Rogaška eMina
omejeno
zavezo«
reslstrovana zadruga
delavnik
V eletrgo v ina vin a
Rudnik —
MNGTOC
MILKO JESIH
Ljubljana.
je otvoril
V
novih in starih garantirano naravnih
oi-'a«r.rg:F	m ujfc* »
Ljubljana, Florjanska ulica 36.
vm.
S48 a-8
sprejema hranilne vloge
dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
Fentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo
polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovora.
Posolila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 n milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.