■suezc/oM
AND
flXsštlCe...

NO. 189
	
AMERICAN m SPIRIT FOR€IGN IM LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 2, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Sklep Senaša vsjaH’iu preko morja
Sklep Senata, da naj ZDA zmanjšajo število svojega vojaštva v prekomorskih deželah do konca 1975 za 110,000' mož, je ustvaril negovotost pri zaveznikih v Evropi.
BRUXELLES, Belg. - Sklep Senata v ZDA pretekli teden, da naj te do konca leta 1975 o-hieje število svojih čet preko hiorij za 110,000 mož, je vrgel senco in negotovost na razgovo-re v glavnem stanu NATO o tem, kako naj zavezniki ZDA v Evropi prevzamejo večji del bremena za skupno obrambo. Sen. Humphrey je pri utemeljevanju svojega predloga za zmanjšanje števila ameriških čet v prekomorskih deželah trdil, da je o-mejitev mogoče izvesti v prvem Htu tako, da NATO ne bo nič Prizadet, toda v Evropi niso prepričani o tem.
Nekateri diplomati sodijo, da
Japonka postopno
ukradla $1.6 milijona
TOKIO, Jap. — Japonska policija išče 42 let staro žensko, bančno uradnico, ki je obdolženo, da je tekom 8 let postopno odnesla iz banke 1.6 milijona dolarjev. To je doslej naj večja denarna tatvina, oziroma poneverba na Japonskem.
Akiko Okumura je bila 25 let zaposlena pri Shiga banki. Ko je bila 1. februarja premeščena iz enega bančnega urada v drugega, je teden kasneje brez sledu izginila. Kmalu so dognali, da je z njo izginilo tudi 1.6 milijona dolarjev.
-----o-----
ovjelija dolži
ZSi!jS¥8ip ¥
ob-
da
Moskovska “Pravda” je dolžila zahodne sile, skušajo izsiljevati socialistične države na evropski varnostni konferenci. MOSKVA, ZSSR. — Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje v Ženevi v Švici je od preteklega meseca na delu. “Pravda”, glasilo Komunistične le sklep Senata položaj ZDA pri|partije ZSS,Rj je objavila daljši Pogajanjih z zavezniki v NAiO £2anek. znanega komentatorja ° repilj ker lahko kažejo na m, Jurija Žukova, v katerem ta meriško razpoloženje. Kongres j dolži zahodne sile, da hočejo na m javnost ZjDA sta se naveliča- ^on£erenc| izsiljevati države ■*a nositi stroške za varnost Ev-■rope, ko opravljajo ZDA to na-logo že tretje desetletje. Drugi Se boje, da utegne sklep Senata vphvati neugodno in zmanjšati v°ljo Evrope za sprejem večje-§a dela stroškov pri obrambi.
V glavnem stanu NATO pro-učuje skupina strokovnjakov
¥ BONNU PREPIR 0
V vladni koaliciji v Bonnu
. prišlo do nesoglasja o vprašanju pravic Zahodne Nemčije v zastopanju Zahodnega Berlina.
BONN, Z. Nem. — Pogajanja med Zvezno republiko Nemčijo ter Češkoslovaško in drugimi socialističnimi državami vzhodne Evrope so zastala, ko so v Pragi odklonili bodočemu za-hodnonemškemu konzulu pravico zastopati poleg posameznih prebivalcev Zahodnega Berlina tudi ustanove Zahodnega Berlina. Na slično stališče so se postavili v Budimpešti in v Sofiji. Očitno je bilo, da je za njim Moskva v soglasju z Vzhodnim Berlinom.
Ko je bil parlamentarni vodnik socialnih demokratov Her-ber Wehner zadnjič v Moskvi, je dejal, da Bonn preveč trdo pritiska v tem vprašanju pri pogajanjih z državami sovjetskega bloka in da ne bi bilo na mestu, da bi to vprašanje zavrlo popuščanje med Zahodom in Vzhodom v Evropi.
Spor je v različnem tolmačenju dogovora štirih sil o Zahodnem Berlinu in njegovih odnosih z Bonnom. Walter Scheel, sovjetskega bloka z zahtevami' nemški zunanji minister in vod-po “dovolitvi imperialističnega, liberalne stranke v vladni podtalnega rovarjenja'
S@ial za preiskavo o krivem pričanji! pri
WASHINGTON, D.C. — Sen. H. Jackson, načelnik stalnega senatnega pododbora za preiskave, se je odločil predložiti zbrano gradivo o zasliševanjih o lanski prodaji žita Sovjetski zvezi pred njegovim odborom pravosodnemu tajništvu, da preišče, če je katera od prič in katera pričala po krivem.
Rusi so lani kupili v ZDA za en bilijon dolarjev žita, med drugim 11 milijonov ton pšenice, kar je bila nekako ena četrtina celotnega pridelka. Ta o-gromen nakup žita je pretresel ves domači in tuji žitni trg in povzročil porast cen vseh vrst žita, čemun je sledil letos ogromen skok cen vseh vrst hrane.
Vladni zastopniki bi bili lahko dober del teh težav preprečili, če bi se bili le pravočasno za to ogromno kupčijo zanimali. Tako pa je zvezna vlada za njeno izvedbo plačala še celo 300 milijonov podpore!
umik
Žukov trdi, da bi sprejem zahtev nekaterih zahodnih držav pomenil, da “socialistične države ponižno dovolijo imperali-stom vmešavanje v njihove notranje razmere in vodenje pod-
koaliciji, se je postavil na stališče, da ima Zahodna Nemčija | pravico zastopati ne le posamezne prebivalce, ampak tudi ustanove in pravne osebe, četudi zadnje v samem dogovoru štirih sil ni posebej določeno.
skupne stroške obrambe in po-!talne dejavnosti brez kazni”
Willy Brandt se je, kot sodijo,'seji vlade.
REJKJAVIK, Island. — Islandska vlada je pozvala Veliko Britanijo, naj umakne svoje vojne ladje iz obalnega pasu 50 milj do srede, 3. oktobra, ker bo sicer prekinila z Veliko Britanijo diplomatske stike. Islandija odklanja vsa pogajanja in poskuse kompromisa.
Poročila trdijo, da je bila | sklenjena izročitev ultimata na
Liberalni del senatorjev se je dolgo prizadeval povečati izdatke za socialne potrebe dežele ob istočasnem zmanjšanj« izdatkov za narodno obrambo, ko se je odločil za omejitev zveznega proračuna na 268 bilijonov. Včeraj je Senat odobril 20.9 bilijonov za oskrbo oboroženih sil potem, ko je odklonil vse predloge za zmanjšanje te vsote.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval 20.9 bilijonov dolarjev za oskrbo oboroženih sil z orožjem in opremo potem, ko je v zadnji minuti odklonil poskus to vsoto zmanjšati za 500 milijonov. Potrditev te vsote pomeni, da je Senat v glavnem odobril predloge Nixo-nove vlade za narodno obrambo, četudi je nekaj časa izgledalo, da je liberalna skupina v Kongresu dovolj močna za izglasovanje predlogov, ki bi naj močno zmanjšali stroške za narodno obrambo. Taki predlogi so bili stavljeni že v lanski predsedniški volivni kampanji in razprava o njih ni dejansko od tedaj nikdar čisto potihnila. Del Kongresa in javnosti se je postavil
bo konferenca Senata in Predstavniškega. doma tudi ta sklep črtala ali pa ga vsaj spremenila.
Predstavniški dom je odobril za narodno obrambo pol bilijona manj kot Senat. Na predlog kong. L. Aspina, demokrata iz Wisconsina, je Predstavniški dom še poleti celoten proračun za narodno obrambo zmanjšal za 950 milijonov. Njegovi zastopniki bodo verjetno sprejeli sedaj večji Senatov predlog.
Senat je pri končnem glasovz-nju proračun za narodno obrambo izglasoval z 91:7 glasovom-Je sicer za 1 bilijon manjši od prvotnega predloga zvezne vlade, pa^vsebuje vendar vse glavne vrste orožja in raziskav, ki jih je ta predlagala-
Sen. H. H. Humphrey se je
na stališče, da je treba izdatke j P^adeval, da bi bil predlog proza oborožene sile zmanjšati, ko|ra^una za narodno obrambo je vojne v Indokini konec in koi^-manjšal za /50 milijonov in se mednarodna napetost in z njo vojna nevarnost upadata.
Popuščanje napetosti v svetu
sebno stroške ZDA, pri tem išče ftačin za kritje prekomernih troskov ZDA. Pentagon trdi, da tuna j o ZDA z vzdrževanjem svodih oboroženih sil v Evropi letno milijonov posebnih stroškov Za oskrbo in prevoz, ki jih ne bi ^He, če bi bile te čete doma.
Jekaj odškodnine je pri tem, da Eshodna Nemčija skrbi za nastanitev, teh čet v vojašnicah.
Zastopniki ZDA pravijo, da •■majo ZDA letno 2.7 bilijona dolarjev odtoka v tujino in s tern toliko stroškov v zunanji Plačilni bilanci. To vsoto izdajo delno same oborožene sile ZDA 2a nakup hrane in drugih potrebščin delno pa jo potrošijo a-^eriški vojaki, ko plačujejo svo- SR- °ba lista opozarjata “ideo-ie stroške izven vojašnic.	loge m znamlce imperializma”,
Zahodna Nemčija odgovarja
Zastopniki zahodnih držav so:en dan preje, kot je bilo predvi-izjavili, da se ne bodo udeležili | deno, vrnil s poti v ZDA, ko se tretjega in zadnjega dela konfe-Ge prepir v vladni koaliciji po-
rence, če ne bodo zadovoljne s sporazumi na sedanjem zasedanju v Ženevi o človeških odnosih in stikih med Zahodom in Vzhodom, s prostim tokom idej in s prostim potovanjem ljudi v obe smeri.
Sovjetska zveza vodi boj proti zmanjšanju ideoloških pregraj in se je začela pri tem sklice-
vzpel do nevarne višine. Kako ga bodo rešili, ko je prodrl v vsej ostrini v javnost, je težko reči, vsekakor pa je to zelo nerodna reč.
Reagan se pripravlja
SACRAMENTO, Kalif. — Poznavalci političnih razmer so prepričani, da se je guv. Ronald
vati celo na določila zadevnih | Reagan odločil za kandidaturo
dogovorov ZN, ki jih je pretek- za predsednika leta 1976. K te-
li teden potrdila.
Slično kot “Pravda” so obsodila zahodno stališče tudi “Izve-stia”, uradno glasilo vlade ZS-
mu sklepu jih navaja Reaganovo sprejemanje vabil za govore po vsej deželi prihodnje leto, ko bodo kongresne volitve.
Islandija je lani razšrilia svoje “obalne vode” od 12 na 50 milj od obale, da bi zavarovala ribe v tem delu morja pred tujimi ribiči in poskrbela za bodočnost lastnih. To je naletelo na hud odpor pri ribičih Velike Britanije in Nemčije. Oboji so odklonili zahtevo Islandije in Velika Britanija jev zaščito svojih ribičev poslala letošnjo pomlad svoje vojne ladje.
Med britanskimi vojnimi ladjami in islandskimi obalnimi strašnimi ladjami je prišlo do nekaj medsebojnih trčenj, ki pa so bila namerna, ko so ladje skušale pregnati druga drugo. Do trčenj je prišlo tudi med bri-
na te račune, da ona letno krije teh stroškov s svojimi prispevki in z ukrepi, ki zmanjšu-Hjo odtok dolarjev.
Kissinger bo izvedel obsežne spremembe v državnem tajništvu
Washington, d.c. — n0-
državni tajnik je komaj ne-^aJ dni po prevzemu nove služ-6 Prišel do zaključka, da je po-reben temeljit pretres celotne-
ga tajništva in njegovega osob-
Ja.
Reagan je predstavnik kon-J tanskimi ribiškimi ladjami in is-servativnega krila republikan-. landskimi obrežnimi strašnimi naj ne upajo, da bodo mogli ti- ske stranke, kjer ne bo imel no-'ladjami. Islandci so se vsega te-hotapiti v socialistične države benega močnega tekmeca, odkar ga naveličali in se sedaj odloči-svoje ideje v okviru “svobodne- se zdi, da je politična bodočnost li ga toka idej in informacij”. , S. T. Agnewa zapečatena.
za ultimatum, ki pa vprašanja tudi ne bo rešil.
'je pri tem skliceval na sklep i Kongresa, da naj bodo izdatki | zvezne vlade v tekočem prora-,	,	i čunskem letu omejeni na 268
je bilo pred nekaj meseci vid- bilijonov. Dejal je, da ne bo mo-nejse, kot je sedaj. Položaj seje !goče odobriti povečanih izdatna raznih kritičnih področjih ' ]_ov sveta znova zategnil. Indokina je še
Srednji vzhod se pripravlja na
za domače potrebe, če ne
[zmanjša' Kongres izdatkov za vedno krvavo bojišče, ] narodno obrambo Ko je videl)
nov spopad, politični in vojaški, Sovjetska zveza in Kitajska krepita svoje oborožene sile in jih pošiljata na svojo skupno mejo, pogajanja za pomiritev v Srednji Evropi med Zvezno nemško republiko ter češkoslovaško, Madžarsko in Bolgarijo so zastala zaradi spora o Zahodnem Berlinu, nemirna je črna Afrika, negotovost vlada v večjem delu Latinske Amerike.
Pod vplivom takega položaja v svetu je Kongres postal previdnejši. Senat je včeraj odklonil vse poskuse omejitve izdatkov za narodno obrambo v prepričanju, da čas za kako večje zmanjšanje ameriških oboroženih sil še ni nastopil. Edino, kar je Senat izglasoval pretekli te-j den, je zmanjšanje števila ame-j riških oboroženih sil v preko- > morskih deželah za 110,000 do | konca leta 1975- Pričakujejo, da i
da za svoj predlog kljub takemu utemeljevanju nima dovolj podpore, je predložil zmanjšanje za 500 milijonov. Senat je ta predlog najprej izglasoval, nato pa se je premislil in ga odklonil.
Včeraj je bil izglasovan le pooblastilni zakon, potreben je še nakazilni zakon, ki dejansko poskrbi za denar. Pričakujejo, da bo ta po sedanjih odlačitvah v obeh zbornicah v glavnem ostal pri vsotah pooblastilnega zakona, ki sicer običajno predstavlja gornjo mejo izdatkov- Senat je v svojem predlogu odobril 500 milijonov dolarjev za 50 dodatnih F14 lovskih letal za vojno mornarico in 1.5 bilijona za pos-pešenje gradnje nove atomske podmornice Trident, ki naj bi ohranila prednost ZDA na tem polju v tekmi z ZSSR.
Iz Clevelanda in okolice
Danes so volitve—
Danes, v torek, 2. oktobra, so v Clevelandu primarne volitve. Pojdimo vsi volit!
Pivo iz Ljubljane—
Rojak Branko Pisorn ima v svoji gostilni na 1219 Main St. na Flats naprodaj pivo iz pive-varne Union v Ljubljani.
Važna seja—
Društvo sv- Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima jutri, v sredo ob dveh popoldne sejo v šoli sv. Vida. Po seji prigrizek in zabava!
Pozdravi iz Rima—
Alois in Frances Galic iz Mil-jwaukeeja, Wis., pošiljata svojim prijateljem v Clevelandu pozdrave iz Rima, kjer sta se ustavila na svoji poti po Evropi. Pozdravi iz Lurda—
Rev. dr. F Blatnik iz Pater-sona, N.J., ki je često gost v fari sv. Vida v Clevelandu, pošilja vsem svojim znancem v Clevelandu pozdrave iz Lurda.
VLADA SR SLOVENIJE PROTESTIRA PROTI 60NJI NACISTIČNIH SIL NA KOROŠKEM
Trdijo,
Rush.
da je edino Kenneth namestnik državnega taj-^ika, gotov, da bo ostal na svo-lern mestu.
Vremenski prerok
Milo in deževno. Naj višja
eiN?eratura okoli 70 F (21 C.).
Sredi septembra so trije nacisti — avstrijska vlada pravi, da so bili pijani — razstrelili spomenik na Robežu pri Apačah, ki je bil postavljen komaj dva tedna preje v spomin na prvi spopad med enotami Slovenske narodno-osvo-bodilne vojske in enotami SS na Koroškem. Razstrelitev je močno razburila vso Slovenijo in je zato vlada v Ljubljani dejanje ostro in ‘ogorčeno’ obsodila ter izjavila, da “pričakuje, da bodo avstrijske o-blasti ostro kaznovale povzročitelje in organizatorje tega zločina ter bodo storile odločne ■ korake, da se taka nasilna dejanja ne bodo več dogajala...”
To dejanje in druga nasilja zadnjega časa so pripravila zastopnike obeh glavnih
skupnih organizacij koroških Slovencev — Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih koroških društev, da so se odpeljali v Beograd in zunanjemu ministru Miniču obrazložil položaj na Koroškem. Očitno je, da so se zastopniki koroških Slovencev obrnili na vlado Jugoslavije kot na podpisnico državne pogodbe z Avstrijo, da pritisne na Dunaj, da končno vendar enkrat napravi na Koroškem red ter izvede določila državne pogodbe, kar zadeva slovensko narodno manjšino na Koroškem.
Avstrijski tisk je poročal o obisku vodnikov koroških Slovencev v Beogradu, pa trdil, da je narodnostno vprašanje notranja zadeva Avstrije, kar je odločno v nasprotju
z resnico. Avstrija sama je spravila vprašanje nemške narodne manjšine v Italiji pred Združene narode in končno dosegla za Nemce na Južnem Tirolskem obsežno samoupravo in zavarovanje pred italijanskim pritiskom. Slovenska narodna manjšina in njen položaj naj bi bilo pa vprašanje, ki se tiče samo — Avstrije. Res čudno sklepanje! Del odgovornosti za tako gledanje Dunaja je brez dvoma v Beogradu, ki se ne zavzame dovolj odločno za pravice slovenske narodne manjšine na Koroškem in ne vztraja pri izpolnitvi državne pogodbe, ki te pravice jamči.
Ne smemo pozabiti, da noben zakon in nobena pogodba ne velja veliko, če ni nikogar, ki skrbi, da se ga morajo pri-
zadeti držati in se po njem ravnati!
Za pritožbe in izjave Ljubljane se na Dunaju ne menijo dosti. Čakajo, kaj bo k temu rekel Beograd, še bolj pa, kaj bo ukrenil. Doslej je Beograd ostal v pogledu zaščite slovenske manjšine na Koroškem vedno pri besedah. Bil bi čas, da postane odločnejši in spravi spor pred Združene narode ali pa pred podpisnice avstrijske državne pogodbe.
Ko smo se ameriški Slovenci obrnili na državno tajništvo v Washingtonu, so nam odgovorili, da upajo, da bosta Avstrija in Jugoslavija to vprašanje sami rešili, pa pripomnili, da se na ZDA uradno v tem pogledu ni še nobena od podpisnic pogodbe o-
brnila.

Bicikii med najbolj
nevarnimi izdelki
WASHINGTON, D.C. — Komisija za varnost potrošniških izdelkov je postavila bicikle na prvo mesto liste nevarnih izdelkov. Bicikii so krivi povprečno 372,000 nesreč letno zaradi slabe izdelave, mehaničnih napak in premale skrbi za varnost njihove rabe.
Komisija pripravlja določila za obvezno raven varnosti bici-klov in drugih produktov, ki povzročajo veliko število nesreč in poškodb pri rabi.
V Grčiji sestavlja Markezinis svojo vlado
ATENE, Gr. — S. Markezinis, 64 let stari zgodovinar in politik, ki ga je predsednik republike Papadopoulos izbral za novega predsednika vlade, je to začel ta teden uradno sestavljati.
V političnih krogih doma in v tujini pazljivo sledijo razvoju in radovedno čakajo, kako bo nova ylada izglodala. Sestavljena naj
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Poljedelski tajnik E. L- Butz je dejal, da so ZDA s prodajo žita Sovjetski zvezi in Kitajski lani dosegle njuno sodelovanje pri naporih za konec vojne v Indokini. Ali je to res ali pa skuša sedaj zvezna vlada s tem, razlaganjem le kriti veliko polomijo te kupčije, bo, upamo, razkrila kongresna preiskava.
WASHINGTON, D.C. — Zvezni sodnik John J. Sirica je obsojenim vlomilcem v Watergate objavil, da njihove sedanje kazni, ki so najvišje, po zakonu dovoljene, ne bodo obstale, ker bi bilo to “neprimerno in nepravično”. Kdaj in v koliko jih bo zmanjšal, ni povedal.
STRASSBURG, Fr- — Predsednica izraelske vlade Golda Meir je včeraj tu pred posvetovalno skupščino Evropskega sveta dejala, da pomeni obljuba avstrijske vlade arabskim teroristom pretekli teden o omejitvi prehoda sovjetskih Judov preko Avstrije v Izrael “največje opugumljenje terorizma na vsem svetu”. Danes je Golda Meir na Dunaju, kjer skuša s predsednikom vlade B. Kreyskim najti kompromisno rešitev, ki naj bi omogočila nadaljevanje prihajanja sovjetskih Judov v Izrael preko Avstrije. Palestinski gverilci so Avstriji zagrozili, da bo vsako popuščanje Izraelu v tem pogledu sprožilo njihove nove nastope proti Avstriji.
RIM, It. — Papež Pavel je sprejel vodnika tibetanskih budistov Dalaj lamo na razgovor v Vatikanu. To je bilo prvo srečanje med vodnikom katoliške cerkve in budistične cerkve v Tibetu.
LONDDON, Vel. Brit- — Predsednik japonske vlade Kakuei Tanaka, ki se je na poti po Evropi ustavil za 4 dni v Veliki Britaniji za uradne razgovore, je povabil kraljico Elizabeto II. na uradni obisk na Japonsko v letu 1975.
DENVER, Colo. — Pet preživelih peterčkov Stanek se je popravilo in so kar pri dobrem zdravju v tretjem tednu svojega življenja. Vsi so še v tukajšnji bolnišnici.
bi bila iz samih civilistov in bi naj pomenila začetek povratka k parlamentarni demokraciji.
Ameriška Domovina
/%■ /VI' IE W ^
MMmmmummmm«
6117 St. Clair Ave. — 431-U628
G33 nsE 1 j
Cleveland, Ohio 441 (te
National and International Circulation
Published dad'' c'-^ept Saturdays, Sundays, Holidays and 1st ween ot July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
'•» Združene države:
6IB.GO na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec#
* Kanado m dežele izven Združenih držav:
520.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES;
nited States:
$13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months mada snd Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 189 Tuesday, Oct. 2, 1973
sprava dosežena z obojestranskim kompromisom. Z ozirom na Kuharjeve pozive iz Londona: “Domobranci, podredite se Titu”, Dolenčeva “realna” politika sprave ni bila izvirna. Toda pogoj za spravo bi bil tačas popolna kapitulacija domobranstva, brez zanesljivega jamstva, da ne bo protidomobranskih represalij od strani partizanov (tako strahotno uresničenih po končanih bojih). Nihče ne more opravičeno trditi, da bi radi silnega sovraštva in krutosti domobranci ne bili pobiti navzlic priključitvi Titovim brigadam. Tako pa so padli pozneje, ne da bi bili zatajili svoje ideale, radi katerih so se uprli komunističnemu nasilju. Če je Dolenec z nujnim in naglim preokretom domo-
Kalan najprej vpletel odlomek iz Cankarjeve črtice Jure in Župančičeve pesnitve Z vlakom. Za izvedbo je izbral čustveno Lucijo Jelševar, ki obvlada slovensko govorico. Ker so bili odlomki kratki, jih je podala brez predloge. Lucija je v juniju
jih navedel.
Slišali smo nekaj lepih slovenskih pesmi na ploščah, ki jih je oskrbel Ludvik Burgar, ml. in jih predvajal po razporedu dr. Kalana. Vmes je razdelil besedilo Cankarjevega Kurenta. Za prvi mehki, nežni del je odbral
-končala Washington Irving Helko Pucevo, da ga je brala. High School v NYC. Med 600 j Za drugi, bolj možati del, pa maturanti je bila najboljša. To Toneta Jenka. Oba že poznamo se pravi: prva med prvimi. Do-’kot dobra recitatorja.
branstva računal na to, da bo partizansko nasilje ob tem bila je 6 nagrad in pohval. Nej Seveda nikakor ni mogel privzelo milejšo naravo, mu je Solženicin v svojem pismu: bom vseh našteval.	j prvi prosvetni srenjski uri
dokazal zmoto. Veliki mislec namreč ponavlja, da se svet:	Ob eni izmed teh njenih odli- mimo domače pesnitve, ki
vara ob misli, da bo nasilje kdajkoli za spravo žrtvovalo kovanj pa bi se jaz rad res mal- nekam višji ljudski način opeva Svojo premoč. Njegov nauk velja tudi za slovensko trage- ce zamudil. To je nagrada za to našo stalno srenjsko dogodiv-
na
iti
na
dijo.
L. P.
I BESEDA IZ NARODA I

angleščino in angleške spise! j ščino.
Lucija je v Ameriki komaj:	Ob koncu je povedal, da Bab-
šest let. Pride iz Ihana. Del o- nikovi niso v kuhinji pripravili snovne šole je obiskovala na Slo-j kranjskih klobas z zeljem, niti venskem. Zadnji dve leti tu v golaža ne bo tokrat, ampak ne-New Yorku. Takoj je bila med kaj takega, kar ne diši po sa-dobrimi učenkami. Gimnazijo je .mem zelju, pa niti ne po samem
Ob Solženicinovem pismu
Za ranjkim Borisom Pasternakom največji in najbolj mednarodno priznani ruski romanopisec Aleksandrij Solženicin je nedavno tega napisal na švedski odbor za podeljevanje Nobelovih svetovno znanih nagrad pismo, objavljeno v norveškem listu Aftenposten v Oslu, kjer predlaga za Nobelovo mirovno nagrado slavnega ruskega učenjaka in junaškega borca za človečanske pravice Andreja Dmi- | dejstvo pretekle nedelje. Ta ne-j pet med nami. trijeviča Saharova. O slednjem smo v našem listu Že po-jdelja je namreč bila tretja sep-j Pa navkljub vsem tem oviram novno razpravljali, tudi Solženicinovo pismo je bilo že o-|temherska nedelja, začetek no-, je dr. Zdravko Kalan sestavil menjeno s posebnim ozirom na njegovo predirno kritiko hinavščine, ki jo uganja liberalna družba v svobodnem za-padnem svetu. Osrednja misel tega pisma je trditev, da resnični mir na svetu ne vlada takrat, ko ni nobene vojske, ampak šele takrat, ko je odpravljeno tudi vsakovrstno nasilje med narodi in državami, kakor tudi znotraj vsakega naroda ali države.. Zato je po njegovem med prvimi borci za mir tisti, ki se je uprl nasilju četudi za ceno lastne svobode ali celo življenja.
Veliki duh slavnega pisatelja je z izredno ostrino raz-, -	- .
galil tragično in obenem nevarno stanje svetovnih razmer, ’ seveda Tone pa je zadaj, mi začel drugi del svojih uvod-
kjer se očitni teror in nasilje mirno prenaša ali celo pospešuje iz bojazni za okrnitev udobnega in mirnega življenja tistih, ki bi se bili dolžni upreti nasilju -— kjerkoli se pojavlja — in tako uvajati in utrjevati resnični mir na svetu.
O tem jedru Solženicinovega pisma bomo sedaj spregovorili nekaj besed.
Ruski pisatelj pravi, da je po mnenju mnogih malo !ne kraniskih — ampak njim po skega stanu in rodu. Zdaj je ko-dvoma, da je to, kar se dogaja v ZSSR,, zgolj notranja za- I okusu nekam sorodnih, mesar- maj še petina Slovencev, ki ob-
! končala s takim izrednim uspe-
IMi se, ZMi npjoriki faran ...	j hom, kot sem zgoraj povedal.
_______	s Predsednik odbora Manhatten,
NEW YORK, N.Y. — ...tako nihče od naših sposobnih javil to je New York Cityja, Sutton je nam, njujorškim srenjčanom za to neplačano delo in žrtev za 'j° je poklical v mestno hišo in ji zaklical v tistih hudih pasjih srenjsko skupnost. Vendar naše izročil poseben Certificate of dnevih srenjski pesnik, neznan upanje, da se morda vendarle| Excellence. Pri Lucijinem uspe-po imenu, poznan pa po ma-|vrne Franjo, vse kaže tako, ni bu se mudim zlasti zaradi nje-niri.. .	j bilo brezupno upanje. Franjo je'ne nagrade za angleščino. To pa
O srenjskem pesniku ne bom'javil g. Jožetu Gromu in menda| zaradi tega, ker naši ljudje na razmišljal, ko zapisujem veselo [tudi župniku, da bo oktobra zo-j Ameriškem tolikokrat govore,
: da je boljše za uspeh naših o-trok v šolah, če jih ne mučimo in da jih ne učimo slovenskega
vega leta “srenjske nedeljske1 program in našel primerne iz- jezika. Lucija je vse te trditve prosvete”.	j vajalce. Program je bil nasploh
In za to nedeljo je dr. Zdrav- zadovoljiv in je v nas ustvaril ko Kalan pripravil program | dobro narodno počutje. To pa je prosvetne ure: Babnik zbujene itak ves osnovni namen ur “ne-srenjčane — med njimi tudi [ deljske srenjske prosvete”! srenjskega pesnika tokrat ni ča-j Dr. Kalanu so se v srce in du-kal z zeljem in klobaso; niti šo vsilile Župančičeve besede: župnik oče Richard Rogan ni ča- | “Sveta si zemlja in blagor mu, kal, da bi “svetle dolarje po- komur plodiš!” In spet je z nji-
golažu.
In začel se je srenjski razgo-
Ijenje, kljub vsemu trpljenju, lepo in plodno. Vzgojila si veliko otrok in vsi smo Ti hvaležni za življenje, ki si nam ga 'dala, in za vso Tvojo ljubezen in za vse Tvoje žrtve. Jaz se vedno Bogu zahvaljujem, da mi je dal tako mamo in takega ata. Hvala Ti za vse, draga mamica! Zdi se mi, da si lahko čisto mirna v pričakovanju na dan, ko se bos srečala z Gospodom. On je Ljubezen in Toplota, Prisrčnost ter Odpuščanje. Dan srečanja z njim je naš najlepši dan.”
Z Gospodom se je srečala 25. avgusta zvečer, njeno telo pa smo položili k počitku na mo-ronskem pokopališču 27. avgusta. Pogrebno sv. mašo je opravil msgr. Anton Orehar, ki se je tudi poznal z Adamovo družino že v kaplanskih letih v Mengšu. Pri pogrebu se je od naše mame, tete, tašče in sorodnice poslovil g. Ladislav Lenček s toplo
v cerkvi in dvorani stal, da vse . nih misli. Z njim nam je poka-“zvesto in točno prešteje ...” zal kmečko podobo slovenske Število zbranih srenj čanov ni [zemlje v začetku tega stoletja, bilo tolikšno, kot smo ga vajeni Večina, ki je tedaj živela na ob nedeljah “srenjske prosvete” Slovenskem, katero je bilo u-in pa kislega zelja ter klobas.1 pravno raztrgano, je bila kmet-
deva ene same dežele, pač pa je predhodna napoved zla (foreboding), ki prihaja nad človeštvo. A kako se svet s to grozečo nevarnostjo soočuje?
Ni težav v tem, da bi Zapad ne mogel tega zapopasti — pravi — ampak v tem, da noče vedeti, ker emocionalno
jevih iz Ridgewooda. Če bi na- deluje svojo kmetsko zemljo, vedel število zbranih v cerkvi, Vse je prešlo v obrt in industri-seveda brez grešnega srenjske- jo. V materialnem pogledu je ga pesnika, bi bilo malce večje ljudem to preoblikovanje pri-od števila teh v dvorani, pa če- neslo zboljšanje življenja. Pri-
daje prednost ugodju pred neugodjem. Takšno stališče iz- Prav-ie k “zeljnati prosveti” pri-,bl1 je: V duhovnem oziru spre-raža duha Monakova, duha “poštimavščine” in popušča- sel med nas sam srenjski pesnik, memba m prinesla izboljšanja, nja; taki ljudje so iz strahopetne samoprevare o udobnem ki nam bo spet morda kakšno — ampak prej poslabšanje. To življenju zgubili voljo živeti življenje pomanjkanja, žrtve zapel kot srenJski “Orfej” ob je splošna sodba Slovencev do-in trdnosti. Dasiravno tako obnašanje — nadaljuje — še barii sv°je skrivnostne muze. |ma in na tujem, nikoli ni ohranjevalo miru in pravičnosti, pač pa so bili ti- 'Skrite pesnike pozna celo na-j K tej njegovi ugotovitvi za Sti, ki SO mu sledili, zlorabljanj in uničeni, se vendar zopet ša narodna kulturna zgodovina.1 naše ljudi na Slovenskem bi jaz in zopet zmešani svet ubada sentimentalnim prividom, ka- Sai 30 nam oni ohranili lep del [ mimogrede pripomnil, da še v ko bo nekoč nasilje privzelo milejšo naravo in bo radevolje bogastva narodnega življenja. ’večji meri to drži za slovenske opustilo svojo nadmoč, nakar bo vsakdo mogel brezskrbno Tako tudi naš srenjski pesnik ljudi na Ameriškem; sicer ne
brez vsakega besedičenja ovrgla, hkrati pa s svojim znanjem slovenščine dokazuje, da naš rod na tujem lahko kot slovenski rod obstane s slovensko govori co, ki mu prav nič ne ovira napredovanja na poti do osebnih uspehov v ameriški družbi.
Marjana Jenko, je z odliko končala St. Vincent’s School of Nursing. V svojem razredu je bila prva. Ona ni podala, kar ji je g. dr. Kalan določil zaradi vzroka, ki sem ga že povedal. Namesto nje je prebrala odlomek iz Župančičeve Dume Marija Babnikova.
Za njo sta stopila pred nas Janez Babnik in Janezek Ravnikar in sta nam poskušala uspešno razgrniti Župančičev Zemljevid. To je pesem, ki se je pesniku porodila v silni bolesti, v skrbi za narodno domačijo po prvi svetovni vojni. In takrat, kot tolikokrat v zgodovini, smo -se pokazali kot nebogljeni, ki svojih meja ne znamo braniti in pesnik v tej pesmi pravi ob koncu:
vor ter serviranje tega, kar se je zahvalo v imenu misijon ske
družbe, kateri je darovala sina Franceta duhovnika in hčerko Francko, sedaj misijonarko v Iranu.
Njen spomin nam bo kazal zgled vedrega, brezpogojno Bogu vdanega življenja. Naj živi na veke z Gospodom, saj je zanj vse življenje živela.
S. S.
živeti.
Zgornja dva odstavka sta kar moč točen posnetek Solženicinovega teksta o tem predmetu. Potem pa doda še tole: “Najbolj grozne oblike ne-mira se odigravajo brez a-tomskih raket, brez vojnih mornaric in letal in tako zelo
lahko opravi za skupnost korist-, moremo postaviti:	kmečko in
no delo. S svojimi umotvori lah-[ nekmečko prebivalstvo naših ko vzpodbuja sedanje življenje.1 srenj, ampak spremembe teko za bodoče rodove pa lahko v po- bolj v času samem. Z drugimi sebni obliki ohranja to naše besedami: od rodu do rodu! Z
Ko drugi grabijo vse dalje, širje,
boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst?
O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje,
Celovec, Maribor, Gorica, Trst?
miroljubno, da se zdijo skoro kot tradicionalen narodni O- srenjsko narodno življenje. I biseri iz narodne zakladnice ne j In od teh štirih, že okrnjene
bičaj.” To je pisateljski prikaz “mirnega” nasilja, ki ti predpisuje, “kako naj živiš, kaj naj rečeš, kaj naj misliš, kaj veš in česa ne veš”.
Velika teža ležj na stavku, da dogodki v Rusiji niso stvar ene dežele, ampak vnaprejšnja napoved zla za vse človeštvo. Napisal je to mož ostrega duha, ki je vsa svoja leta preživel pod režimom Sovjetske zveze in ve, kaj pravi. Svet skupaj z Ameriko bi modro politiko delal, če bi se globoko zamislil, in spoznanju situacije primerno ravnal.
Ne veliko manj težka je mislecova ugotovitev, da se svet usodno vara, če se udaja mehkobnim prividom, da bo medtem nasilje privzelo milejšo naravo in rade volje žrtvovalo svojo premoč; potem pa bo svet živel v brezskrbnosti in lagodju. Pri tem misli na več ali manj utrjeno mnenje demokratičnega sveta, da bo s takim zmehčanim nasi-
Vodja dr. Zdravko Kalan je znamo več ravnati. Nič več nas! s 1 o v e n s k e zemlje, mejnikov vse zbrane spet pozdravil. Ugo- ne mami njih blesk. Koristnejše j smo obvarovali samo enega: tovil je, da nas ni še toliko, kot ’ so druge stvari, ki nam prinaša-1 Maribor. Krivdo valimo na dru-smo že vajeni za ta naša “kul- jo zboljšanje življenja v mate- ge za naša nadejanja med prvo turna in željska” srečanja. Po- rialnem pogledu. Seveda imamo svetovno vojno in po njej. Prav udaril pa je tudi, da se je nekaj po nekaj častnih izjem — tudi v: isto pa počenjamo za svoje na-manjkajočih opravičilo kar na- srenji — in med temi je tudi g.' pake med drugo svetovno vojno prej za svoj izostanek in k temu dr. Zdravko Kalan. Če ne bi bil, j m po njej. Zmeraj smo sila ra-dodal: “S temi urami ne more- vsekakor ne bi se “badral” s zočarani, ko spoznamo, da velimo nehati, tudi — če bi hoteli, programi srenjskih prosvetnih ke, močne in odločujoče države Postale so nekaj, kar nas druži ur. Pa Babnikovi ne bi priprav-. niso nič omehčane zaradi naše in veže v eno samo, veliko slo- Ijali vse tisto, kar je srenjskemu majhnosti, jokavosti in tarnanja vensko družino. O, da bi bilo še ljudskemu pesniku šlo naj glob- ter samohvaljenja, ko delajo dolgo tako!”
skuhalo v Babnikovi kuhinji in prepeljalo na Osmo. Mešanica golaža in zelja. Torej: segedi-nar. Ta pa je bil sila dober in okusen. Videl sem pri zadnji mizi srenjskega pesnika, kako mu je šel v slast in kako je omakal nad njim ter požiral ga s krožnika.
Upam, da je bila njegova muza tudi tokrat z njim, da bo zdaj na svojo harfo zabrenkala nekje v skrivni samoti. Srenjski pesnik, upam, da bo to v besede prelil in nam za prihodnjo prosvetno uro spet nekaj dal za naš program in vzpodbudo.
Zdaj mora pohiteti, ker pasji dnevi so mimo. In ni daleč tretja oktobrska nedelja, ko se 21. oktobra spet zberemo na srenj-skem srečanju zaradi nedeljske prosvetne ure in v poklon srenjskemu 1 j u d s kemu skrivnemu pesniku, poslušalcu življenjskega utripa njujorških Slovencev.
Tone Osovnik
Igledia
ž@m li iiafi umrla ¥ kgmlm
Uje v nos. In brez takih ljudi ne nas tako usodne in pogubne Prvo letošnjo uro je spet po- bi mogli sestaviti in izvesti pro- sklepe.
Tem moglo priti do nekako miroljubne sprave po načelu ! svetil slovenski zemlji in lju-! grama teh prosvetnih ur. i Oba: Babnik Janez in Ravni-“daj - dam”, nakar bo na svetu zavladala zlata doba miruu c*em’ ki žive na njej. Po zaključ-j In prav je bilo, da je za prvi kar sta športnika. Janez Babnik Zmotna prevara! kliče slavni Rus.	jku ure se nisem mogel koj otre- del programa odbral mlade Sa- se je močnp uveljavil na tekmo-
Ob tem prihaja na misel (če to apliciramo na polpre-’iStl občutka> da se Je moral vod- Vane, ki so v juniju vsi z odlič- vanju v teku na Vzhodni obali teklo slovensko Stvarnost), kar je zapisal oni dan bivši štu-i^ dr’ Kalan Pri sestavi progra- nim uspehom končali srednješol- Amerike. Ponudbe je dobival dent iz Novega mesta, ki je študiral za časa ravnateljeva-i ™a 0Prijeti še tesneje pravila skl študij. To so: Lucija Jelše- od mnogih kolegijev. Odločil pa lija prof. Ivana Dolenca na tamkajšnji gimnaziji. V zvezi! !-,nastopa brez vsake priprave”.; var, Marjanca Jenko, Janez Bab-1 se je za domačega v Queensu. Z Dolenčevo knjigo “Moja rast” namreč pravi ta študent, ,z ozirom na raztrganost naše mik in Janezek Ravnikar. Vsi so Tako bo še delil tudi našo
da je bil Dolenec edini realni politik tistega časa. To pa za- >srenje Ie
1.	.	,	..	a .	r	J
edini način, da pri- nastopili
razen Marjance, ’ j°rsko srenjo kot odslej.
radi tega, ker “ni klical k protikomunističnim represali-1demo do redmh mesečnih ne-1 ker kot bolničarka nadaljuje Ravnikar Janezek, znan od-jam, ampak dvignil glas k narodni spravi Že takrat”. V zi-!deljskib Prosvetni!h ur. Za prvo študije in ima šolska predava-1 doJkaš med Savani, je kot odlič-mi 1. 1944 je opozarjal dijake-domobrance, da je “dorno- ^iro Pa s° 'bile še druge prepre- nja ob sobotah in nedeljah, si- m jak dobil štipendijo od BPI in branstvu potrebno dati nujen in nagel preokret.. ., tako | ke boljši pripravi. Nekaj ljudi cer je že zaposlena v bolnici sv. Institute. Izbral je Brook-kot smo si še	zamišljali leta 1943,	ne moremo naprej”. Neije ae hodiI° po Slovenskem in	Vincenta v New Yorku na 12.
pove pa bivši	novomeški študent,	kako Si je Dolenec tak|Evropi ~ vse do Delavskega	cesti. Namesto nje je prevzela
nujen in nagel preokret zamišljal.	Ni nobenega dvoma, da ! dne’ dva tedna pred nedeljo	stvar v zadnjem trenutku Mari-	inženirstva.
Dolenec ni bil	med Slovenci edini,	ki je tačas mislil na pre-! “sreniske prosvete”. “Fantje z	ja Babnik, ki pa je hkrati ena'	Ko	sem	nanizal uspehe naših
okret, ne da bi bil pri tem koval načrte za protikomunistič-	0sme” niso	mogli ničesar dati	glavnih delavk	v kuhinji,	ko	mladih srenjčanov, sem že
ne represalije, pač pa na modus operandi, da bi se našel iz-	programu, ker nas je zapustil	imamo mesečna	srenjska sreča-	dal nekaj iz drugega dela srenj-	“Zdi se mi, draga mamica	da
hod na stvarni bazi pakta Tito-Šubašič. Toda — kako?	organist in	pevovodja Franjo	nja na Osmi.	ske prosvetne ure, ko je vodja	Iahko s ponosom	gledaš na svoje
Za spravo je vedno treba vsaj dveh. In normalno je	Kostanjški.	V tem času se ni V svoje spremne besede je	dr.	ure predstavljal vse te, ki sem	življenje. Saj je	bilo tvoje	živ-
lyn Polytechnic Institute, - kjer se bo svetil študiju gradbenega
BUENOS AIRES, Arg. — V Ituzaingo pri Buenos Airesu je umrla 25. avgusta letos Frančiška Rode, roj. Breznik, mlajša sestra slovničarja dr. Antona Breznika. Rojena je bila v Domžalah 27. julija 1892. Po poroki z Andrejem Rodetom je živela na Rodici pri Grobljah, v mengeški fari. P. d. pri Adamovih sta ustanovila novo družino, v kateri se jima je rodilo osem o-trok, od teh je eden umrl v prvih letih. Od ostalih so vsi živi, razen Andreja, ki je bil kot maturant z domobranci vrnjen v Teharje in bil tam umorjen.
Po begunski poti skozi Vetri-nje, Judenburg, Peggez pri Lienzu, Spittal in Grugliasco pri Turinu je z vso družino, razen sina Naceta, prišla v Argentino decembra 1948. Po dobroti Ladislava Lenčka CM, s katerim so bili že v Grobljah prijatelji, so več let živeli in obdelovali kmetijo ob lazafistovskem seme-1 nišču v Escobarju pri Buenos Airesu. Zadnja leta je živela, po smrti moža Andreja, pri sinu! Tonetu, poročenem z Ivanko Mali je vo, ki je v času bolezni zgledno ljubeznijo zanjo skrbela. V Argentini živita tudi hčerka Mara, por. Stejnhaus, in sin, prof. Vinko z družino.
Na Rodici je poleg dela na polju in na domu z ljubeznijo vzgajala otroke — s to naj večjo željo, da bi kdo postal ‘gospod’. V njenem življenju je bilo veliko garanja, pa tudi mnogo sreče in veselja, saj ji je Bog naklonil zelo dobrega moža, s katerim je vzgajala otroke v toplini trdnega zakona.
Sin France, duhovnik misijonske družbe sv. Vincencija Pavel-skega ali lazaristov, ki sedaj živi v Sloveniji, ji lepo prizna v enem izmed pisem 15. dec. 1972) p0_ I vse njeno delo in žrtve takole:
Slike m ameriških bankovcih
V ZDA so sedaj v obtoku bankovci v vrednostih po 1, 2, 5, 10> 20, 50 in 100 dolarjev. Bankovci po $1 imajo na prednji strani sliko Washigtona, na zadnji pa Veliki pečat ZDA; po $2 imajo sliko Jeffersona in stavbo Mo-ticello; po $5 imajo sliko Lincolna in njegovega spomenika; P° $10 imajo sliko Hamiltona in zakladnice ZDA; po $20 imajo sliko Jacksona in Bele hiše; P° $50 imajo sliko Granta in Kapi' tol in bankovci po $100 nosijo sliko Franklina in Independence Hall.
Bankovcev po $2 že nekaj l^ ne tiskajo več, a so še v obtoku, dekler traja zaloga.
Papirnat denar v vrednostih po 500, 1,000, 5,000 in 10,000 dolarjev je še v veljavi, čeprav ga že več desetletij ne tiskajo več; ker po njem ni bilo dosti povpraševanja. Če Federal Reserve Bank dobi katerega, ga izroči Zakladnici ZDA, da ga uniči.
Ker sodijo, da je med ljudmi še nekaj bankovcev visoke vrednosti, nadaljujejo z njihovimi o-pisi.
Bankovec za $500 ima na prednji strani sliko McKinleyja> na zadnji pa ornametalne okraske s št. 500; bankovec za $1,00^ ima sliko Clevelanda in ornamentalne okraske s št. LG00' bankovec za $5,000 ima sliko Madisona in okraske s št. 5,000, bankovec za $10,000 pa sliko Chase in okraske št. 10,000.
Razen gornjih so tiskali tudi bankovce po $100,000 s sliko Wilsona in številčnimi okraski, toda ta papir je služil samo za transakcije med Federal Reserve Banko in zakladnico ZDA.
nju-
| Hitlerja pred sodišče!
z [ Dr. Robert Kempner, nekdanji namestnik glavnega ameriškega tožilca pred sodiščem za vojne zločince v Nuembergu, se je odločil, da bo uvedel tožbo proti Adolfu Hitlerju, kot hi stal pred vojnim sodiščem v Nuernbergu. V ta namen ho zbral podatke o umorih milij0' nov Judov, bolnikov, duhovnikov in vojnih ujetnikov; o napadih na tuje države in o roparskih pohodih po vsej Evropi, da bo svetu dokazal, da je Hitler izvrševal svoje zločine Pre“ mišljeno, dinamično in dosledno in da je bil naj večji zločinec vseh časov.
Značilno je, da Hitler sam bil nikdar klican pred sodišče, ne pred nemško in ne pred za-veziško, in niti v odsotnosti-Kempner hoče sedaj to napako popraviti.
*
m
KANADSKA DOMOVINA
^ Jz slovenskega Toronta
ljubezen se hoče uresničiti
Ljube
tjr"7~ezen težnja k nečemu, tes .!e’ ^ar obstaja, k nečemu ^ lenemu. Ljubezen se dopol-^ nekem določenem, dejanju aejanje je izraz ljubezni.
ePost
jjubf
je prilika in možnost, dejav-
■ -e|zen spremeni ^ ’ Repost pomaga, da se Iju-je J vtelesi v dejanju. Mnogo ki navezujejo Ijube-
^ dejanie-
^ViCNosT je oblika) s p0,.
We ^a^ere se ljub62®11 izraža jv r2atno. Nismo pravični, če veka° Pravični do vsakega člo-ii^a vedno ter povsod. Toda ^vičnost mora biti pre-^uL*ezni na druge, kajti 8?^ ' ll0st brez ljubezni je brez-zakonitost, ljubezen brez

(Po dr. Donald De
brr n°S^ Pa pristranska na-
t Lenost.
'K.)
1C i-
Vi{niv)>° je tega med nami “pra-ojj • Eni poznajo samo za-Cfavila in navodila pred-(^ 0v! mislijo, da so pravič-Vaja. I1^So> če vsega tega ne iz-2 ljubeznijo. Drugi so sil-len j eni tistim, ki stalno °krog njih; taki “pravič-*'2v S° E0lni favoritizma do SiiH Sv°jlb, a so istočasno dru-t>taVjSv°Vražni. Povsod manjka ^ijo Cfl0sti, združene z Ijubez-še o ljubezni.)
3	—_
^•Hedelja v oktobru
se bo ponudila prilika pomagati fond za ta posojila, ker povpra-sveti slovenski stvari.	sevanj a so še vedno na dnevnem
Zastopstvo pripravlj a ta večer j redu. v dogovoru z vodstvom Mohor-j Zanimivo je opazovanje izlož-jeve družbe v Celovcu, kamor J benih oken v raznih bančnih bo takoj poslan ves čisti izkupi-1 poslopjih. Kričeče ponudbe po-ček večera. Na svidenje!	j sojil v različne namene so izgi-
Zastopstvo Mohorjeve družbe :nile iz teh oken. Na njih mesto 1 delkov sta do neke mere ohla-
pa so postavili velike številke, | dili navdušenje kanadskih far-ki ponujajo visoke obresti za ti-lmarjev za povečanje pridelka in ste, ki hočejo denar pri njih hra-j za nove vloge v njihove farme, niti. Se pravi, v deželi je po-j je dejal poljedelski minister Eu-manjkanje gotovine, ali z drugi-'gene Whealan. Kljub temu je
sluhnemo temu klicu,, ki je končno klic božji, ali bo to odveč?
“Tablice”, s katerimi bodo tretjo nedeljo v oktobru ljudje napolnili cerkveno dvorano1 na Manningu, so že v prodaji. Ko bi jih vsaj nihče ne odklonil.
Misijonski krožek se tudi priporoča za darove vsake vrste in različnih vrednosti. Čim več “tablic” bo krožek prodal, čim več darov bo nabral, tem več bo lahko poslal misijonarjem. Na celodnevno udeležbo 21. oktobra torej vabi
Misijonski por.
Akcija za dijaški dom » pri Mohorjevi
Mohorjeva družba v Celovcu dograduje poseben dijaški dom, ki bo dajal streho in prijetno domače ozračje dijakom slovenske gimnazije v Celovcu. Razumljivo pa je, da v razmerah, v katerih se nahaja slovenski živelj na Koroškem, ne moremo pričakovati, da bi dom plačali in vzdrževali starši dijakov sami.
Tej mladini, ki hoče ostati slovenska v obj emu valov nemštva, ki hoče ostati katoliška sredi valov ^materializma, je treba pri- Mrs. Beryl Plumptre, načel- “Mnogo Kanadčanov, s katerimi skočiti na pomoč. Pomagajo naj nica vladnega Nadzornega od- sem govoril, pravi, da so rasto-
so s svobodo in z mate- bora za cene hrane, je pretekli če cene hrane povzročile krizo v med
nost bo tako imela priložnost, da se s položajem podrobno seznani in pove tudi svoje mnenje in zahteve.
*
Inflacija in javna nejevolja zaradi rastočih cen deželnih pri-
v Kanadi
Zaključek poslovne dobe v Hranilnici in posojilnici S. Ž.
S 30. septembrom je Hranilnica in posojilnica zaključila svojo 16. poslovno leto. Ustanova se je v tem letu povečala za več kot pol milijona dolarjev.
To je znak, da je po slovesnem praznovanju 15-letnega jubileja lansko leto v novembru H. P. S.
Ž. rastla in se krepila in to še bolj kot druga leta. Člani so vlagali; zlasti so porastle vloge na delnice. Tudi novi člani so pristopali v normalnem številu.
Bilo je zlasti veliko povpraševanj po posojilih. Porastlo je
predvsem število posojil na prvo | niča stopila v novo leto in se ob-zastavo (mortgage). Trenutno' enem hiti pripravljati na občni je sicer denarja za tovrstna po-; zbor, obračunski sestanek član-sojila zmanjkalo, ali čez zimo se stva, ki bo v pozni jeseni, bo verj etno zopet kaj nabralo v	P. M.
mi besedami, denar je postal zelo drag. Cena denarju prav tako raste kot vsem drugim dobrinam, ki jih je mogoče kupiti. Ker je povpraševanje po posojilih veliko, denarja za posojila pa malo, zato so posojila draga in jih je težko dobiti. Tudi Ontarijska Liga ponuja visoke o-bresti za mesečne, trimesečne ali polletne vloge. Te vloge more narediti vsakdo, ki ima denar. Zglasi naj se v svoji Hranilnici in posojilnici, kjer bo dobil vsa potrebna navodila.
Tako je Hranilnica in posojil-
MM 1 P0 SVETU PRETEKU TEDEN
L^gov
Or0
U. Vabi vse prijatelje mi-Vv ^ slasti slovenskih mi-^jo ^6v> ki po širnem svetu Sernena vere, upanja in \6c l’ da bi tretjo nedeljo v V °ktobru prihranili za-^ teW'' enkrat v letu naj bi ^3 naših junakov spomnila
i%o ^0venska javnost. Oni
\\
misijonski krožek v
CV°rilo:
st|
^ ri-J' Molitve bodo
Pošiljajo v zaledje pisma, vaših molitev po-vaših žrtev ter j ->iuuive bodo obudile SrejVcev’ ker žetev je veli-% s s';va bodo pomagala, da V: ^ 1 amji misijonarji zmogli *'\j,M3°L)še misij onariti. Tako ?	° Vsa pisma, naj pridejo
k aske, iz Afrike ali Indi-!i en dan v letu pri-
tisti, ki
rialnimi dobrinami bolj blagoslovljeni. In kje je to, če ne v Kanadi in v Ameriki! Tukaj je mnogo Slovencev, ki čutijo s slovensko mladino na Koroškem in so ji pripravljeni pomagati.
Zastopstvo Mohorjeve družbe v Kanadi pripravlja poseben “koroški večer”, ki bo 10. novembra v cerkveni dvorani v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Že sedaj vabimo, da bi segli po vstopnicah, da bi si tisti sobotni večer prihranili in se udeležili “koroškega večera”. Vstopnice so res nekoliko dražje kot na običajnih takih večerih. Kdor jo bo kupoval, naj pomisli, da je dar za vstopnico dar slovenskemu dijaštvu na ogroženem Koroškem. Na večeru bodo igrali “Veseli vandrovčki” in bodo gostje postreženi z banketno večerjo, škoda, da bi kdo zamudil prireditev take vrste, ko
.k,'"111.;'	;;	;-l
teden hudo razburila javnost in parlament, ko je v obsežnem poročilu za razdobje od maja, ko je bil odbor imenovan, pa do avgusta trdila, da pri cenah hrane “ne moremo govoriti o resnični krizi”. Cene so porastle povprečno za 13.3% od januarja do avgusta in pričakovati je, da bedo še dalje rastle. Vse zavisi od letine, letošnje in prihodnje. Načelnica predvideva nadaljni porast cen vsaj za prihodnjih 6 mesecev, četudi bo ta manjši in umirjenejši.
V 52 strani obsežni knjižici poročila ni naveden noben krivec za porast cen, vse je po sodbi odbora prišlo nekam “naravno”. Farmarji, predelovalci hrane in prodajalci, vsi so odvezani vsake večje krivde za rastoče cene. Odbor je mnenja, da cene hrane v Kanadi niso “ušle iz
njihovih proračunih,’ poslanec.
Oblasti so prijele japonsko tovorno ladjo Sun Diamond in britansko Erawen, ko se je japonska ladja zadela v britansko in povzročila, da je olje iz te poplavilo del morja in obale Brit-ske Kolumbije pri Vancouver-ju. Obe ladji držijo kot jamstvo, da bosta njihovi družbi poravnali stroške za čiščenje morja in obale, ki naj bi stalo okoli $370,000.
*
Kanada bo sodelovala pri razgovorih o določitvi načel za bodoče s o d e 1 o vanj e Atlantske skupnosti, Evrope in Severne A-merike, je dejal državni tajnik ZDA dr. Kissinger pretekli teden časnikarjem v New Yorku, ko se je udeležil zasedanja
deželi zagotovljeno obilje hrane, dokler bodo farmarji, predelovalci hrane in njeni prodajalci dobili za svoje delo zadovoljiv zaslužek. Doslej je bilo običajno preveč blaga na trgu in premalo kupcev, izjema je nastopila lani in se ohranila letos. Farmarji kljub vsem zagotovilom niso prepričani, da bo tako stanje ostalo tudi v bodočih letih. *
V pokrajini Quebec bodo imeli 29. oktobra pokrajinske volitve in vse stranke so se že živahno pognale v volivni boj. Vladna stranka z Robertom Bouras-so je prepričana, da bo zmagala, četudi napoveduje zmago tudi vodnik Kvibeške stranke Rene Levesque. On vidi v zmagi svoje stranke le “normalen razvoj rasti Kvibečanov”. Ti naj bi bili zreli za vstop v politično e-nakopravnost in “odraslost”, ko bo Quebec zavzel svoje mesto narodi sveta”. Levesque dejal je, kot znano, zagovornik in borec za neodvisni Quebec. Če bo pri volitvah zmagal, bo smatral to za odločitev Kvibečanov za njegov program, ki ga bo nato izvedel zakonitim potom ljudskih glasovanj.
Splošna sodba je, da bo zmagala vladna stranka, ne izključujejo pa, da se ne bo Kvibeška stranka,, ki jo vodi Levesque, nekaj okrepila.
nadzora”, predstavljajo le “ši-! Združenih narodov. Prav tako rok odmev v povpraševanju in bo Kanada sodelovala pri razgovorih o
ponudbi” na svetovnem trgu.
Odbor je nekaj zaskrbljen zaradi cen mesa za “hamburger-
Mlada dekleta v pokrajini Quebec kadijo kljub svarilom zdravstvenih u s t a‘ n o v vedno bolj. Leta 1965 jih je kadilo le 22.2%, lani pa že kar 33%. Kajenje med mladimi dekleti v pokrajini Quebec narašča v času, ko kajenje na splošno v Kanadi pada. Leta 1965 je kadilo 52.8% prebivalstva, lani pa le 48%.
Velik grizli je pretekli torek ubil 35 milj od Lake Louise v Alberti 51 let starega biologa Arthurja Ethringtona iz Edmontona. Znanstvenik je s skupino drugih snemal velikega medveda, ki je bil omamljen in so bili prepričani, da zato ni nobene nevarnosti. Ta se je nepričakovano zdramil in napadel
V BLAG IN NEPOZABEN SPOMIN OB PRVI ŽALOSTNI OBLETNICI ODKAR SE JE ZA VSELEJ POSLOVIL So 0° NAS NAŠ NAD VSE SRČNO LJUBLJENI i aOG, SKRBNI DRAGI OČE, STARI OČE IN BRAT
Ivan Peterlin
preureditvi NATO v okviru novega sporazuma o vzajemni, sorazmerni razorožitvi v je”, ki bo verjetno dražje, ker .Srednji Evropi, če bo in kadar je vlada obnovila carino na uvoz bo do takega sporazuma med goveda in govejega mesa. Ta je Zahodom in Vzhodom prišlo, bila v februarju ukinjena, nato1	*
je bil v juliju omejen izvoz go- Umor vodnika Glavne delav-veda in govejega mesa, ko so ga ske zveze v Argentini je pretek-
y velikih množinah začeli naro- li teden sprožil strah pred novi-’ snemalce. A. Ethrington mu je čati in kupovati iz ZDA, kjer je mi nemiri in nasilji. Jose Ruc- bil najbližji. Ko je tega ubil, se bila v veljavi omejitev cen. Ko ci, 47 let stari delavski vodnik, je medved okrenil in odšel. Kas-3° biIe 'Cene v ZDA sproščene in vnet pristaš Juana Perona, naj neje so ga čuvarji Banff Natio-je ponudba goveda in govejega bi bil umorjen v odgovor na nal parka ustrelili, ker so ga mesa v ZDA porastla preko po- vladno prepoved Ljudske revo- smatrali za nevarnega, vpraševanja, je začelo to blago lucionarne armade, ki je odgo-;	*
I iskati trg severno v Kanadi. Da verna za večino ugrabitev, po- Kanadski zvezni uposlenci so bi zavarovala domače živindrej- merov in drugih nasilij v Ar- s svojim delom na splošno zado-je, je kanadska vlada obnovila gentini v zadnjih dveh letih. Pe- voljni,'kot je pokazalo povpra-j carino na uvoz goveda in gove- ron je skrajne levičarje pozival sevanje. Kar 88% se jih je izja-! Mga mesa. To seveda zopet po- k zakonitosti in k opustitvi naši- vilo tako. Prenekateri od njih so
u-
■Kako
Njegovo plemenito življenje je ugasnilo 29. septembra 1972
moje srce pogreša mehkobe Tvojih besedi, pogreša j,: e hubezni Tvoje, pogreša milino Tvojih oči. Ti S1	_:i—i: „„ dokler
V°ji
k ~ Pozabljen, moj ljubljeni in nikoli ne boš,
C-z živela-
q P- Pogrešamo sedaj in naša srca so žalostna in bolna. ialto prazen dom je naš, odkar Te več med nami ni. ri'u se povedati, kako pogrešamo Te mi vsi. Gledaš nas in vidiš našo žalost. Spi sladko v Bogu in počivaj 0Jn:ru do snidenja nad zvezdami, ljubljeni mož, dragi a> stari oče in brat.
izrazili kljub temu željo, da bi radi soodločali pri izdelovanju programa in dolžnosti za svoje delo.
Nemški kancler Willy Brandt je pretekli teden pred glavno skupščino Združenih narodov j a z z - pozval k opustitvi rabe in gro-
žalujoči;
hčerke:
žena ANGELA
por. Košir, STEFI, por. Street,
MIMI,
JOŽICA, por. Erickson V« , . .	zetje: Božo, Jim in Ken
ukinje: Kim, Kristina, Maryanne, Suzi, Laura, Lisa in ostalo sorodstvo 2. oktobra 1973
... . ' .
tiska cene navzgor.'	Ija. Kaj bo storil za dosego
*	: zahteve, bo razvidno, ko bo
Poročilo Mrs. Beryl Plumptre radno prevzel odgovornost za sta dva zastopnika opozicije v vodstvo Argentine, parlamentu označila za nestvar-1	*
no in zavajajoče.	| Britanski ministrski predsed-
James McGrath, zastopnik nik E. Heath, ki je dober pianist konservativne stranke, je dejal, in dirigent, je povabil k sebi D.: da bi B. Plumptre, ki ima Ellingtona, • ameriškega
$40,000 letne plače, mislila čisto glasbenika in skladatelja, ko je ženj s silo v odnosih med drža-drugače o naraščajočih cenah ta sprejel sodelovanje na religi- vami z edino izjemo v slučaju
oznem koncertu v Westminster ^ obrambe, bilo posamezne drža-opatiji v p o č a s ti t e v dneva ve ali v slučaju skupnega nasto-Združenih narodov.	: pa več držav proti napadalcu.
*	Brandt se je predstavil za Nem-
Kanadska vlada bo objavila ca in Evropejca, trdil, da se I! Terry Grier, poslanec Nove vsa dognanja o stanju okolja, smatrajo Nemci za en narod,, če-| demokratske stranke, je mne- ki jih bodo zbrale zvezne usta- tudi so razdeljeni v dve državi n j a, da B. Plumtre po vsem so- nove, je dejal minister za okolje in napovedal, da bo še pred kon-| deč “živi v neki različni deželi”. Jack Davis pretekli teden. Jav- cem desetletja' Evropska gospo-
hrane, “če bi morala živeti od ; dohodka delavca”. Dejal je, da ; je najboljše, da gre v pokoj m | se vrne na svoj dom v Rocklif-fu, bogatem predmestju Ottawe.;
darska skupnost zrasla v Evropsko državno zvezo. Kancler je pripomnil, da ni prišel pred ZN, da bi jih uporabil za “zid žalovanja za nemška vprašanja ali zahteve, o katerih vemo, da ne morejo biti tu dosežene”.
*
Alec Douglas-Home, britanski zunanji minister, je odklonil sovjetski predlog o zmanjšanju obrambnih proračunov stalnih članic Varnostnega sveta ZN za 10%. Dejal je, da to ni noben nov predlog. Rusi so ga stavili že leta 1958. “Pa poglejmo leto 1973!” je dejal Anglež in ugotovil: “Naši prispevki za pomoč tujini so precejkrat večji od teh Sovjetske zveze in naša skupna pomoč tujini predstavlja nekako 10% stroškov naše narodne o-brambe.” Nato je pripomnil, da bo Britanija vesela, če bodo Sovjetska zveza in druge države prav tako povečale pomoč tujini.
*
Skupina britanskih poslancev je v parlamentu svarila vlado pred nevarnostjo rasnih izgredov, če se šole ne bodo resno pobrigale za uspešno in redno šolanje nebelih priseljencev v Veliko Britanijo. Poslanci so trdili, da se šolske oblasti namerno izogibljejo temu vprašanju in
Male Help Wanted
Help Wanted Male SHORT RUN STAMPING INSPECTOR
Nights, setup men - nights operators - Days and nights. Must be experienced. Overtime and full benefits. Apply in person Thursday.
INTERLAKE STAMPING CORP.
4732 E. 355 St. Willoughby, Ohio
(191)
Machine Repairman
Experienced in all phases of machine tool and repair, including electrical hydraulic and mechanics. Scrapping advantageous but not absolutely necessary. Must have own tools and be able to work alone with minimum of supervision. Day shift. Will consider active retiree.
Call 431-6610
(191)
Established Willoughby stamping plant needs night foreman. Must be experienced in short run setup and inspection procedures. Send resume to Box 123, American Home Publ. Co- 6117 St. Clair Ave. Cleveland 44103 .Mi	(191)
Help Wanted — Male
Lathe operators, machinists, nočejo niti priznati njegove res-' welders, also laborers, nosti.
Proučevanja so pokazala, da je na področju delte reke Mackenzie in pod . plitvim morjem Beaufort okoli 55 trilijonov kubičnih čevljev naravnega plina, kar zadošča za rentabilnost gradnje plinskega voda od tod na jug do potrošnikov,
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Stanovanje išče Upokojenec išče 3-sobno opremljeno stanovanje.
Kličite 361-0280
— (26,28,2 okt.)
V najem
Pet lepih sob in kopalnica, spodaj, furnez na plin, na Bliss Ave. in E. 66 St Samo odrasli 361-5426.	) (TFx)
Store for rent
Grovewood area; available for office or business.
Call IV 6-0194
_________________________(192)
Iščemo gospodinjo
za lahka hišna opravila. Stano-! vanje in plača. Na Nottingham Road. Kličite 481-4766.
(x)
A.C.R. Co. 19615 Nottingham 531-8000
(191)
SHEET METAL WORKERS
Experienced aluminum & stainless steel. Great opportunity in new product line. Benefits.
ROMET INC.
20805 Aurora Rd. Warrensville Heights, Ohio
(191)
WELDERS
Combination mig and braising. Days, east side.
Call 431-1640
(x)
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje, Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
EUCLID HOMES!
Brick double, like new,' three bedrooms each suite, 114 baths, dining room, 2% garage. Must see this unusual home.
BRICK RANCH
Off E. 200 St. seven years old, three bedrooms, all on one floor, family room, finished recreation room, garage. If you are looking for a well constructed ranch in the mid 30’s call to see.
BRICK BUNGALOW
Off E. 260 St. three bedrooms, garage, large lot. Immediate possession, basement. Reduced to $26,900.
RUSSELL DEVELOPMENT
Off E. 250 St. a variety of new homes, ranches, splits, Colonials. Quality constructed. Open Saturday and Sunday 2 to 6.
NEW DEVELOPMENT
of homes to be built off Rt. 91. Call to see models. On Grove-wood, east of Rt. 91 and Glen.
Call for information
UPSON REALTY
731-1070	499 E. 260 St.
OPEN 9 TO 9
(190)
Help Wanted Male
ASSEMBLERS
Sheet metal or insulation. Skill required. Benefits.
20805 Aurora Rd. Warrensville Heights
(191)
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St. _________________________(x)
Help Wanted — Female Hišno delo
Ženska dobi delo v modernem domu, mora imeti svojo trans-portacijo. Na vzhodni strani. Kličite 247-4592
(193)
POMOČ V KUHINJI
Iščemo pomoč v kuhinji in kuharico za 2 ali 3 dni v tednu. Nič ob praznikih. Prosimo ne kličite.
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
Odprto do 8. ure zvečer ___________________ (x)
GOSPODINJA
Iščemo žensko, da bi skrbela za starejšo žensko- Stanovanje in plača. Parma okolica.
Kličite 843-3713
(192)
Kitchen Help Wanted
and cook for 2 or 3 days a week No holidays please do not phone.
FANNIES RESTAURANT 353 East 15« St. open until 8 p.m.
(x)
ililllliillliili
FRANC JOŽEF SCHNEIDER
SVETI MOLK
PREVEDEL JANEZ POLANC
Moj Bog! Brez zle slutnje stoji tam, njen od trpljenja razor ani obraz se smehlja ...
Obstal je pred vrati, se naslonil na podboje. Bal se je matere, bal njenih vprašujočih oči.
Že je bila pri vratih, jih odprla in ga je srečna vprašala, kaj mu je.
“Mati! Mati!” Nenadno jo je objel, skril svoj obraz na njenem ramenu. Ni vedel, kaj dela. Notranja razburjenost ga je premagala.
Materino srce je zaslutilo sinov boj.
“Anton? Kaj se je zgodilo?” jo je zaskrbelo.
“Kožar je pravkar — umrl,” je zajecljal sin.
“Kožar?” Začudena se je oprostila njegovega objema.
Razumela je sinovo vznemirjenje. Kožar že dolga leta ni bil pri svetih zakramentih, ogibal se je ob nedeljah cerkve.
“Si prišel še dovolj zgodaj?” Skrb je zvenela v njenem vprašanju.
“Da—”, je zadihamo izdavil.
Mati se je pomirila. Je pač preveč hitel h Kožarju, se bal, da pride prepozno; zato je še sedaj ves razburjen, nemiren.
Sin se je obrnil. Ni mogel gledati matere, v njeni bližini ga ni več strpelo. V njegovem srcu je ležala pokopana skrivnost, rešena uganka, zaradi katere mati toliko trpi. In on mora molčati, molčati za vedno. Edini človek, ki bi mogel govoriti, je pravkar umrl; in on, ki še živi in ve, njemu so usta zaprta v sveti dolžnosti večnega molka.
Odšel je iz sobe, ven izmed tesnih sten, proč od matere. Počasi je taval med hišami, se obrnil proti njivi ob križpotju.
Ob križu je utrujen obstal, se naslonil nanj.
Tu spodaj torej počiva njegov oče. V neblagoslovljeni zemlji. Nihče ne obstane spoštljivo ptred njegovim grobom,. vsak gre nevede mimo: ljudje in konji. Preko njegove gomile škrta plug, ropota brana. Sam leži oče tu: ne sme domov na božjo njivo, na pokopališče, ne sme k drugim mrličem. Izključen je iz vaške skupnosti; še mrtvi so ga vrgli iz svoje srede. In tudi njegovo ime je izvrženo, brez časti, zaznamovano, pri ljudeh tesno povezano z razvpito deklo. Za nezvestega ženi in otroku je ostal zaznamovan v vaški zgodovini: od ust do ust je šlo njegovo ime v stoletja; “V naši vasi je bil
nekoč mož ...”
In njegova mati? Da bi bil zdaj samo človek, bi lahko šel k njej domov. Z eno samo besedo bi ji snel trnjeno krono, odvzel njeno sramoto, jo rešil težkega križa.
Krog njega je padala noč. Občutil jo je, kakor da mu lega nevidna teža na tilnik. Brez moči se je ozrl okrog, iskal v nepredirni terni tolažnika. Sam! čisto sam! In s skrivnostjo, kot je še ni nosilo človeško srce.
. Pa so našle oči Križanega. On — na križu je tudi molčal- In njemu je zaprisegel molk.
Nepremično je stal ob križu, roke so se oklepale izpranega lesa.
čutil je, kako se pretaka iz križa vanj skrivnostna moč. Dvignila ga je, okrepila. Kot čudežno zdravilo se mu je prelivala po telesu, mu dajala moč.
Ni čutil več tegobe noči, ne več strahotne skrivnosti, le njemu — duhovniku — zaupane, v spovedni molčečnosti za vselej zapečatene.
Razjasnil se mu je obraz v tej uri, v moči in usmiljenju Križanega poveličani. Spoznal: je, da je od Boga samega izvoljen, da mu sme doprinesti to žrtev-
V tihi molitvi je prosil za dva mrliča: za umorjenega in za morilca, za očeta in Kožarja. Dve solzi sta mu pritekli po licu in kanili na grob, ko je s trepetajočo roko naredil križ čezenj: “Gospod, daj mu večni pokoj...”
Obrnil se je in počasi odšel proti vasi. V tihem premišljevanju je povešal glavo.
Ko je šel mimo Kožarjeve hiše, je za hip prisluhnil. Okna so bila zagrnjena. Vse je bilo tiho, mirno. Umirila se je vest v skesani spovedi, umirilo se je srce, rešeno težke krivde. '
Tiha, mirna je ležala vas pod njim.
Tudi doma je bilo vse mirno. Mati je sedela v sobi; roke je držala v naročju sklenjene, ustnice so se premikale v tihi molitvi. S srečnim smehljajem ga je pozdravila: “Prav vesela sem zaradi Kožarja, da je končno le našel mir in se tako lepo spravil z Bogom.” Dobrota in materinska ljubezen je govorila iz njenih besed.
Sin se je obrnil vstran, skril pred njo svoj obraz. Po licih so mu kapale solze, mu pekoče padale na roko.
“Saj še vedno nanj misliš, zanj moliš, kajne, mati?” jo je opom-
STAROMODNA KOLESA so prinesla mladini veliko veselja ob karnevalskem sprevodu v Berlinu v zvezi s proslavo ^ desetega svetovnega mladinskega festivala.
nil.
“Že ves čas sem to delala. Že vsa leta!” mu je pritrdila. Dobroten in miren je bil njen glas. Še slutil ni, kako tesno je bil Kožar povezan s skrivnostno izgubo njenega moža..
Ko je župnik sam v sobi sedel in ravno zaprl brevir, se je začudil. Kje je ostal strah pred to nočjo? Preje, ko je večer padal na zemljo, se še bal te noči, bilo ga je groza v samoti s svojo skrivnostjo. In sedaj —?
Komaj je legel, že ga je psa-nec rešil vsakega razglabljanja, vsega strahu.
*
Votlo so brnele vrvi ob krsti, možje so se vzravnali, oproščeni bremena: krsta s Kožarjem je ležala v odprtem grobu. Kovi-nast križ se je ostro odražal na črnem pokrovu, podoba Kristusa na križu je počivala z zaprtimi ustmi v smrtnem molku.
Župnik Anton Robnik je izgubljeno strmel v jamo. Iz navade, brez misli, je izgovarjal bešede;
... vzemi, zemlja, kar je tvojega ... telo je iz zemlje .. .”
Kožar je sedaj počival v zemlji, obsojen, da se vrne v zemljo
— tu ni več ust, ki bi spregovorila, vse je le tiha prst, nema zemlja.
Sedaj je še on vsul prsti nanj, trikrat, v podobo, da je človek prst in prah in da se vsak v prah in prst povrne. Še nikoli ni storil tega obreda tako pretresljivo, še nikoli ni občutil resničnosti tega simbola tako globoko, še nikoli se ni tako vživel v resnost tega dejanša. Kožar je bil sedaj samo še prst, zemlja; brez življenja, brez ust, ki bi še mogla spregovoriti.
Še enkrat se je dvignila v njem skrivnost, še enkrat je vstala iz globine njegove duše, kot bi hotela na dan vsaj še en-krat, predno se za vselej potopi v zadnjo globino.
Župnikov pogled se je ustavil na križu, ki je gledal s krste. In gledal je v križ tako dolgo, dokler ni spet začutil v sebi moči kakor oni dan pri križu na očetovem grobu.
Ko so se kmetje razhajali s pokopališča, so vsi zatrjevali, da svojega župnika še nikoli niso videli tako ganjenega, še nikoli tako prizadetega pri kakem pogrebu kot ravno danes-
In to baš pri Kožaršu, ki se za cerkev ni veliko menil.
CHI HO FUNG, ki je kuhar v Nanking hotelu na Kitajskem, je izdolbel iz melone 'skledo, v kateri strežejo pozimi juho.
DENNIS MOORE, šele 14 let star, vzbuja občudovanje štirih mladih deklet, ko se pelje po cesti v Bradfordu, Pa., na čudnem biciklu, ki si ga je sam zgradil iz ostankov starih koles in starega avtomobila.
is
‘‘Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je žopet oglase*
vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva.”
na

Verni pa so pravilno sodili, da je župnik to storil kot dobri pastir, ki čredo pusti in gre iskat izgubljeno ovco.
*
Večer za večerom, ko je son-
ce zahajalo, je župnik ^0kn ,
šel ven iz vasi. Na razpotju pr
križem je obstal. Dolgo v noc je včasih še mudil tam.
(Dalje prihodnjič)
, ~ _________________________________- —
' AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDROTA
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanov (endowments) certifikate za mladino in odrasle od roj do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zaV“1°^jv. nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge a nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udele* e kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in »ozs prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
# i ^
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s	J
tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad:
Chicago St., Joliet, 111. 6Q431).
JOSEPHINE WINTER, društvo št 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland
GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-8587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe
JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tel. 481-'°04 17609 Schenely Ave., Cleveland
*********


GRDIN0VA POGREBNA ZAV0SA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINI § PGKIšTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni PotlL^c da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat teden-’ Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA	..,„3
6117 St. Clair Ave.	Cleveland. «hi° 44
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
-..
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
i!'

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA P.0 JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
431-0628
*0^