Siev. 160.
(Posamezna Številka 8 vinarjev.)
V Trstu, v ponedeljek, TI. titfilja 1917
Letnik XU\
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
L'ieJHi*tvo: L'iica Sv. FtanSflu As»<kega ŠL 20. L iuU tr. — Vsi dop^l r2j si pc->i!ji;o uredniltvu Hite. Nefmnkirau p.srna se a«
jpejeaiejo ifl rr^-spist se tie vračaj?. IrlBiZ' ip ode ^v-rni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij U5i« .čd:: si«. — T tak tiskarne ,Edi;^sU*, pisane zad-uge t otr.e;c ira poroštvom v Trstu, ulica Sy. FrančiSka A»5kega »L 20. Te: Jon nrednt&va in uprave štev. 11-57.
Naročnina zna 2a: Za celo leto.......K 3! 20
Za pol leta................. ^ 60
za tri mesece...................... 7'SO
za nedeljsko izdajo za celo teto....... 6-20
za rcl leta............ • • • • • 3*00

Posamezna itevllka .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev.
Uglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vid«
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin,
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.
vsaka nadaljna vrsta............. 2.-*
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno !a upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSku Astikega SL 20. — PoStnohranilnični račun it. '41.652.
Imm armcdiKi poročila.
AVSTRIJSKO.
Dl NAJ, !0. (Kor.) Uradno so razglaša: 10. ]un»Ja 1917.
Vzhodno bojišče. — V vzhodni Gdlcrl na več točkah zvišano rusko bojno delovanje.
Italijansko bojišče. — Pji arir.-di ni2 novega. — V Suganski dolini in m - -no:; 55edmih ofcčln se le razvH včeraj	»rdlt topovski boj, ki s« ie nadaljeval uanes zjutraj z zvišano stio. »'rt so* ražuiku ie opažati večje gibanje.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROUN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. ii!nl?a 1917.
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V bojnem odsek« med Vp t no m in gozdom Ploegsteert je bil po mirnem dopoldnevu topovski boj šele proii večeru, predvsem na krilih, stopnjevan. Ponoči so na več točkah angleške stot«i:5e napaaie našo črio; biie so povsod oćfcite. — Na ostali fronti je bilo vsled si: bega raz gi eda bojno delovanje sl.oro po v -O .i neznatno. Pri Ahlainu. ob Oisl, Južno C^fne v zapadu! Sa it panji, na seve-rov/iioJoi fronti Verdur.a in v gozdu pri Api JiHonLi! so naše napadne čete vdrle v frar.joske jarke in se \raile z znatnim števiiom ljetnikov. Pri ocbiju sovražnega i vidnega sunka pri Fii.ey je ostalo več Fra. zcjzzv v naših rokah. V Flandriji je izgubil sovražnik predvčerajšnjim 10, včeraj 6 letal. Pred par dnevi ie podnarednik Muiier sesueiil svojega 14. nasprotnika.
Na vzhodnem bojišču in na macedonski fronti nobenih važnih tkjgodkcv.
t^rvi generalni kvartirmojster: pl. Luđendorff.
BOLGARSKO.
SO f'UA. 6. i Kor.) Generalni štab poroča: »laeed^ioka lroma: Le v kolenu Cer j in na Dobrem poiju živahnejši topo-* *k* ok^uj uu stran* stvrazinaa. rn Be^iici planini spopadi. V nižini Scresa praske med slaboinlin; poizvedovalnimi odilelki. — Egejska fronta: Tekom noči ie voč ladij nad eno uro obstreljevalo Ka-valo in okoiico. kakor tudi ofcal pri Šari-šabanj. — Romunska fronta: Posamični topov ki streli p; i Tuieeji in isaceji.
TURSKO.
C\R!GRAD. 9. (KorJ !z glavnega stana se poroča: Živahnejše patruljno delovanj na kavkaski fronti. SIcer mč posebnega.	_
Nova Rušili.
Ru a vlada proti vojaškim ubežnikom.
PiiTROGRAD. č*. (Kor.) Provizorična vi___a ie odobrila od pravosodnega ministri »'zdelani zakonski načrt proti vo-ias' -niu ubeiiiištvu. (i'asom odredb vlade zadene ubežnike razveii po zakonu d: hrffif kazu; : u Ji Mflba volilne pravice za ustavodajno skupščino. Vprašanja, ali tj vojaški ubežniki pri predstojeći agrarni reformi izgube tu H pravico do •. bo irj	r>tavodajna skupšči-
na. kodbinam ubežnikov ;»e do povratka ubežnikov k četam odvzame podpornina.
Potanka iaske trgovinsko - ofrrtnijske
iveze zaveznikom.
I tVi ROOPAI». 9. (Kor.) Na prvi javni skupščini Mrc kratkim ustanovljene trgo-v" .>AO-obrtnij?>ke zveze bilo izdelano ; J !o poslanice zaveznikom, ki naglasa, da s*, si ruitvi trgove! in industrijalci popoluoma svesti potrebe. da se nadaljnje vojna sporazumno z zavezniki do zmage nad Nemčijo in oa jih nikdar ne
_____PODLISTEK
Kiliioiiar, ki I« Izginil.
Roman. Francoski spisal Evgan Cteavctta.
—	Ona |e, — fe dejal.
—	Gtx»pa de lirag^ron?
—	Da \li še vedno mislite, da naj bi jo
pustil k ranjencu.
—	Da. "c vedi. ». Bo vsaj lahko pričala
po -em lii.stu, tla vjosnod Lozeril ne nio.*e prenesti za>! savanja.
jc koiiK j i/govor 1 in go:>pa de Brajtron Je že stopila v sobo.
—	Nui bi vaša prisotnost v tej iiiši prinesla srečo onei a. ki trri iu. — je dejal i, jd de liadiere žalostne, kaioj na Je L' /.urila. ki >e bled in omrša ei nepre-mu:.i.> ležal na popelji.
Nato je sodnik po ceremonija!nem po-zJr: vu. ki mu ^a je marki/a \ rnila enak>, cJ*el iz >otč In zdrav nik v;a ie spremi po si opnji jah.
K... r h iro je videla, Ja je sama, se je a Je Bracero:: približala postelji. Ja hi si natančneje ogledala glavo, ki je ledi«;. ko je vstopila čim v sobo, kot ^!ava i..n:ra?očega oma'inila na blazine.
Vsa začudena je stopila korak nazaj.
bo mogoče pridobiti 7a to, da bi Rusija v odnošajih napram zaveznikom igrala še s'-arnotnejšo vlogo kakor stari režim. — Raui icsa izjavljajo ruski trgo\'ci in industrijalci, da je ni sile na svetu, ki bi jih zamota prisiliti k izdajstvu zaveznikov.
Upori v ruski armadi.
LONDON. 9. (Kor.) Reuterjev uaad poroča iz Petrograda: Štirje polki sedme anna:!e so se uprli. Vodhelji upornikov se
bodo morali zagovarjati pred vojnim sodiščem.
Prehrani t veno vpi ^^BHfff X Rn^H-
STOCKHOLM, 9. (Kor.) Finančni minister $ingarjev je v nedeljo na kongresu v Moskvi v svrho ureditve vprašanja živilskih sredstev izjavil, da žalostni položaj nikakor ni posamičen pojav, ker se nahaja v enakem nevarnem stanju vse državno življenje Rusije. Dežela je tako-rekoč na tem, da razpade. Državna blagajna je izpraznjena. Prebivalstvo noče plačati nobenih davkov.
Rusija in Francija.
BEitJN, 10. (Kor.) *Berner Tagblatt« poroča iz Lausanna: Med Rusijo in Francijo se je pričelo pričkanje, ki postaja vsak dan nevarnejše. Razpravlja se predvsem o dogovorili ios-edanji-h obeh za-\ eznikov ,;!ede izbruha vojne. Upanje na Rusi;o je moralo v Londonu, posebno pa še v Parizu pasti na minimum, sicer bi bilo razpravljanje nemogoče.
DEMISIJA ŠPANSKEGA KABINETA.
MADRID, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Garcia Pitiro je po Jal demisijo kabineta.
Italijanski min-sirski svet.
' LUG AN O, 10. (Kor.) Včeraj se je vršil v Rimu v svrho političnih razmetrivanj ministrski svet, ki pa se ga pristaša re-formistične stranke Bissolati in Bonomi in republikanec Comandini niso udeležili. Oiicijozno poročilo pravi, da je spor med ministri poravrr i. Po ministrskem svetu se je odpelja! -.Tinisfr^kt prr -cinik Boselli k name« tiku kralja,
Povratek Balfouna iz Amenk©.
LONDON, 9. (Ko-.) Minister za vna-nje stvari Balfour se je vrnil iz Amerike v London.
Smrt brata Redmondu v bitki v FlandrljL
LONDON, 9. (Kor.) Major Viljem Red-mond, brat irskega voditelja Redmonda, je umrl v bitki pri Messinesu junaške smrti.
Ameriška posoji a zaveznikom.
WASKINQTON, 9. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Zakladri urad je izplačal Angliji posojilo v znesku 75 milijonov dolarjev in Srbiji posojilo v znesku 3 milijonov ciolarjev.
Angleške izgube.
AMSTERDAM, 9. (Kor.) »Times« z dne 2. junija navajajo angleške izgube s 150 oficirji in 3430 možmi. *
SEJA POLJSKEGA DRŽAVNEGA SVETA.
VARŠAVA, 10. (Kor.) Vvolfiov urad poroča: Včeraj sc je vršila pod predsedstvom kronskega maršala in ob udeltržbi članov državnega sveta seja zajasae^a j sveta. Na tej seji sta podala groi Ler-chen»cld imenom nemške in baron Ko^ nc.pka imenom c. m kr. vlade v odgovor ' a svoječasno spomenico državnega sveta z dne l. majuika na okupacijske viasti enako se glasočo izjavo, da želja po postavitvi regenta za poljsko državo popolnoma odgovarja nameram osrednjih vlasti in -a bo tudi izpolnjena, in da smatrajo osrr ir»f*» vlasci že	?
svet za zastopnika usta navijajoče se poljske države in pričakujete, da bo državni s. et v kar najkrajšem ča^u končal svoja pripravljalna deia za usta>:io ia i pravno organizacijo poljskega kraljestva. Istočasno poživljate osrednje vlasti državni svet, da naj izdela predloge, na kak način :;aj bi se zamo^Ia izvršit' izročitev posa-meznih upravnih ra:vog poljskim osrednjim oblastim (ministrstvom) in kako naj bi se pokrili stroški za upravne panoge. Dalje pričakujete osrednji vlasti. «~:a bo državni svet predlagal osebo, ki naj su Ji do imenovanja regenta poveri vrhovno vodstvo oljski državi izročenih upravnih panog. Avstroogrski vladni komisar je soglasno z nemškim vladnim komisarjem izjavil, da se mora akciji dovoliti možnost, da sodeluje pri v prasanju prehranjevanja prebivalstva.
Proiest nemške vlade proti rekviriranju nemških ladij v Brazflijl.
BEROLTN, 9. (Kor.) Wolifov urad poroča: Cesarska vlada je s posredovanjem nizozemskeiga poslanika v Petropolisu protestirala pri brazilijanski vlačit proti rekviriranju nemških ladij.
Radoslavov na Dunaju.
! DUNAJ. 10. (Kor.) Bolgarski ministrski j predsednik dr. Radoslavov je prispel da-ines dopoldne iz Beroiina za kratek čas na : Dunaj.
Prihod nemških manjinskih socijclistov v Stoikhohu odgođen.
STOCKHOLM, 9. (Kor.) Prihod so-
cijalistov nemške manjšine je bil zopet o J god en.
%m ffoš sil nušfža nsrođal
Iz „Slovenca" posnemljemo:
Naš narod je pravo zlato, vse hlepi po njem, še bolj pa po n egovi zemlji, ki t^ori prehod na inorie. Slovenski narod cianes p o ina ves svet. Svetovna vojna je vsemu svetu odkri a ta zaklad. In vtak si la-ti pravico, soditi o njem, v?ak ga hoče deliti po svoje.
O ameriškem WiIsonu smo ca ih Čitali v newyorškem sG;asu Naroda" mnogo zanimivih stvari. „Glas Najoda" je pisal o njem, kako je „obljubil zavteii se Zd slovenske , koristi-. In sedaj nn?a Wilson — prodaja i i Si, Muo Ti ai, uu.\ » «nfv l3 iiulija tulaui' tepa pravico do Trsta, ker so bile avstrijske vlade pred vojno tako s'.et e da so ondi ras živeij, ki se je naseljeval v Trs tu, p isti— le poi alijančevati in Slovencem in Hrvatom v Trstn niso Hoteli dati šol. Trst pa kljub temu ni postal i'2li:an;ki in je še danes največji slovensko mesto, v katerem je celo po uradnem šteij i, ki so je izvršili italija i-ski uradniki, še enkrat toliko Slovencev nego v Ljubljani. Ruski revolucionarji so odkrili tajno pogodbo sporazuma, po kakri naj dobi kalija južno Tirols' o s Tr dentom, v^e Primorsko, severno Dalmacijo z Zadrom ia Splitom, Albanjo z Valono. Tako de e *i prijatelji „ma ih rarodov* inale narede, ne da bi jih vprašali. Celo ruski socialni demokrat Kamenijev se je oglasil sedaj ter „energično" zahteva, naj se da nar.aj ne le Alzacljo in Lotaringtjo Franciji, ampak tudi Trst itnliji. kakor bi Italija I rst sploh kdaj imela. Vsi ti pasovi pa' stve namenoma prezirajo da je avstrijska last bila nekdaj slovenska Benečija in da imata Avstrija In naš narod do tega dela Italije veliko več pravice, nego Italija do Trsta, Primorja ali Dalmacije.
Tu je naša domovina in tu hočemo v korist državne misli na jugu priboriti pravice hrvatsko-slo- enskega narodu!
Povsod smo Slovenci in Hrvatje dokazali, da smo proti c ljt.m entente. Stoletj.i govori o tem hrvaisko-slovensko junaštvo na vseh bojiščih, na kat rih se je borila tekom stoletij Avstrija za svoje pravice. Zato moramo le z zaničevanjem beležiti take pojave, kakor je n. pr. č'anek v celjski „De :tsche Wacht*: „Jug« slovanska politika v službi entente." V polemiko se z bedastoćo, da bi bilo v avstrijskem parlamentu zahtevano
združenje Jugoslovanov pod habsburSkim žezlom v smislu entente, ne bomo spuščali. Takega združenja ententa nikoli ni zalite vala. Združenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom je najboljše sredstvo proti njenemu izrabljev&nju' jugoslovanskega vprašanja in gotovi jugoslovanski protiavstrijski propagandi. Tako združenje je naš narod zahteval že od nekdaj, ta klic združenja pod hal sbur-škim žezlom je ponavljal vedno, tudi leta 1886, ko se je vršila vojna Prusov proti Avstriji. Jslaš narod je bil svo'emu vladarju veJoo. v vsakem položaju zvest, ni nikdar po»W drugega kot svojo patrijotično dolžnost, ko je bilo Avstrijo treba v dejanju braniti. Ljudje, ki so polni take nemške na-cijonalne zagrizenosti, t. j. tiste plitvosti, ki ne privoSča Slovencem, da bi smeli n. pr. na celovškem kolodvoru zahtevati železniških voznih listkov v svojem maternem jeziku, nas s svojimi natolcevanji ne morejo žaliti. Mi smo prepričani, da so svetovni dogodki taki, da pri merjenju pravic našemu narodu taka plitvest ne bo mogla priti v poštev tam, kjer se bo gledalo na resnično korist Avstrije. V Avstriji je poleg Nemcev še sedem narodnosti, ki imajo isto pravico do države. Na Nemcih Je, da spoznajo to dejstvo in ca se z osta'imi narodi sporazumejo o skupnih interes h. Privilegiranega stališča za posamezni narod pa ti narodi vsekakor ne priznajo, in narod, kiiako stališče zase zahteva, ne misli avstrijsko.
Te dni smo čuli geslo: Država za vse in vsi za državo 1 To pa je enakopravnost, to je pravica, in te ne razumejo tisti, ki 'se sedaj tako zinimajo 7a nas v enientarskem ali v zagrizenem nemškonacionalnem smislu. Zato pa vs m \eijaj naš klic: Roke proč 1 Pravica bodi: Močna Avstrija na Jugu, kot taka pravična svoj zvesti železni brambi na jugu — hrvatsko-slovenske m a narodu 1
S široko odprtimi očmi in s smeškoin na ustnicah se je de Lozeril hipotua sklonil pokoncu iz blazin in dejal z veselim,
dasiravno še nekoliko slabotnim glasom.:
—	Ali pa tudi veste, ljuba markiza, da Sum moral dolgo Čakati vašega Obiska!
—	Zdravnik se ini je torej zlagal, ko mi
je zatrjal, da sie izgubljeni? — je vprašala markiza, še vedno nekoliko razburjena.
—	Ali niste čula, la je sodnik, ta bedak, izrazil željo, da naj bi vaša navzočnost stor a čudež? Ta Čudež se je zgodil pravkar.
—?n vendar pravite, da ste me pričakoval?
—	Ze dolgih deset dni.
—	Zakaj pa me potem niste dal poklicati?
—	Ker jiii je otrpnil um----ali pravza-
av. ker st:n igral cirpnjenje uma. Će bi
H zahteval, 4a pridete vi k meni. bi bil u«n : oda! Joka/, a -cm pri poini zavesti, n to bi bilo zvezano z nevarnostjo. Po-č iva: 1 sem ti rej ..'oral, da pridete k meni sama. nepoklicana.
—	V kak namen ste pa igral to komedijo?
—	Ha, lega va.ri ne morem priznati kar tako iujiagloina, če mi že naprej ne zago-
SSasrsa	rasti.
Ncmš?- i naclj^nafizem poražen. Kako vse drugače jt prišlo, nego so si zasnovali načrte in si zamislili cilj gospodje naši nemški radikjlci, ki se jim je praktično pridružil tudi ves Nationalverband z vsemi svojimi postavnimi »državniki vred«! S kratkim drznim pohodom so hoteli pogaziti in ! poUj^nr.iii vsie. kar ne rririada niihovejuu plemenu. Sestavljajoč svoj taktični in strategični program, -so enostavno pahnili v stran vje czire na realnosti: na zakone, na koristi države, na težke čase in potrebe, ki jih ti prinašajo, in na naravo: na narodnostno stiukturo države. Narode, ki so tu, ki tvorijo večino, so hoteli enostavno narodno in politično nulificirati. Ti naj bo.lo ie objekt, ki se ima pokoriti, žrtvovati za državo in — molčati, a država naj bi bi-la pojm, kl inu dajejo vsebino Is oni — nemški nacijonalci raznih strnj. Hoteli so prezirati vse realnosti in pcraziii naravo! Začeli so torej boj proti naravi, ki je pa drzen boj, čim vsi ti organizmi, vsi ti komponenti narave — žive, se gibljejo in imajo nepobitno voljo za svoje uveljavljenje. — In ti narodi so živi, imajo žrvlienske sile v sebi in volje za življenje. Nemški nacijonalci so torej v svoji slepoti, v svoji domišljavosti in v svojem fanatizmu začeli boj, ki je bil — i kakor kažejo že dosedanji dogodki par dni parlamentarnega delovanja — brez upa zmage. Že v prvih bitkah radi poslovnika in razpravnega jezika so bili poraženi. — Vse drugače so si ti Morici predstavljali razvoj in bih so svoje stvari gotovi tem bolj, ker se je — a to je največ a zagonetka - - stavil v njihovo siužbo ter vdal v vlogo izvrševal nega organa njihovih namenov, šef sedanjega kabineta sam, g. grof Clam-Marčimc. Glasovanja o predlogu češkega poslanca Franta o protokoliranju nenemšk'h govorov in potem glasovanje v tretjem čitanju poslovnika, so pokazala, da so njihove zahteve afront proti naravi, proti taktičnemu slanju v državi, so pokazala, da so nimški nacijonalci predsta-
viteljl manjšine in da imajo vso večino proti sebi. Ostali so osamljeni! Poizkus, da bi manjšina vklenila večino v svoj jarm. se je uprav tragične ponesrečil. Hoteli so na nedopusten način, z atentatom na ustavne zakone, nezakonitim potom vsiliti zbornicrVoslovnik, kakor so ga hoteli imeti oni. ki naj bi služil Ie njim. Kričali so, da ob dosedanjem poslovniku parlament ne more živeti in delovati, in hoteli so še, da bi svet videl v njih nekake rešitelje ustavnosti m parlamentarizma, češ, mi smo tisti, ki zahtevamo novega poslovnika! Potem pa,-ko sd zbcmica ni pustila od nepoklicane strani — pa bila to tuOi vlada s?ma — vsiliti poslovnika, ker si jo bila v svesti svoje velike in nedotakljive pravice in dolžnosti, da si sama da p-o-slovnik: sedaj so isti Nemci glasovali proti novemu poslovniku, ki si ga te c-ala zbornica sama, in so s tem pokazali, da niso prijatelji in zaščitniki parlamenta, marveč njegovi rusilci in sovražniki, ako — nima služiti le njim! Toda to pot so b ui zastopniki erugih narodnosti zvesto in dobro pripravljeni na straži. Energično in temeljito so odbili napad, oprti na zavest, da ima biti parlament slikaakupnc sestav e držav e, izraz vse nje sestavnih delov, zrcalo resničnih odnošajev ter da mora biti parlamentarna tribuna dostopna braniteljem interesov vseh narodnosti. V tej zavesti so se strnili v zmagovito falango. A psiho-kigičen pojav pri nemških nacijonalcrli, prava zagonetka, je, da ti politiki niso prav ni5 računali s to — ne le možnostjo, ampak direktno verjetnostjo, ker se je po skupni skrbi in skupni koristi naravnost imponirala vsem nenemškim poslancem. Najveća — kakor smo že naglasili — zagonetka pa je, da se je tudi šef sedanjega kabineta usvojil vratolomne zahteve nemškega nacijonalizma — ne vemo: ali iz nepoznavanja stvari, naravnost neoopusine-ga pri državniku, ali pa v svoji doktrinar-ski in absolutistični naravi, ki hoče uveljaviti svojo voljo proDi vsem in vsemu?! Posledice poraza nemškega nacijonalizma mora seveda nositi tudi o-n — gos-p. groi Clain-Martinic. In mend a bo on še najhuje občutil posledice. Nemški Nationalverband je, Četudi osamljen, še vedno fakior, ako hn zna' odslej mod reje, računati z dejanskimi razmerami. Ali, kaj je ministrski predsednik brez oslona in zaupanja v zbornici?! Plesalec na vrvi je tam gori v vHrlnah! A kako dolgo se more človek držati visoko gori na vrvi, — če pa je njegovo delo na zemlji?! Dobro pravi »Slovenec«, da je grof ClamrMartinic dokumentira! svojo popolno nesposobnost za vodstvo parlamenta. Večina parlamenta se niti ne meni zanj. Nikdar še, odkar vlada v Avstriji konstitucijonelno življenje, nI brlo vladnega šefa, tako nesposobnega za postopanje s parlamentom ni narodi Avstrije. Nikdar še se ni pripetil ministrskemu predsc.-'niku tak poraz, kakor je JeJe-tel grofa Clam-Martinica. Parlament si je dal sam poslovnik in si zasigural redno delovanje. Zdrav je, čil in močan in za nji.n stoje narodi, ki se bore na frontah. Grof Clam-Martinic je--polHičen invalid!
Angleški glas o avsir. prestolnem govoru in o češkem vprašanju. Berclinski
»Vorvvarts« poroča: Manchester Guardian:« piše o avstrijskem prestol nem govoru, da obsega^ važne izjave. Pozitivno da je priznanje Češke. »Zdi sc« — pravi angleški list — da koče Avstrija sirma Izvesti osvoboditev Cehov. Enterna je svoj čas v mirovnih pogojih, predloženih Wil-sc::u, zahtevala osvoboditev pesvcbodnlh narodov. Izraz osvoboditve je tolmačiti na dvojen način. Pogoj bi bil v bistvu izpolnjen, ako bi Avstrija aualizem nadomestila s trializmoin ..
tovite svojega popolnega odpuščen ja.
—	Le govorite, baron.
—	Ce sem vas pros-fl prizanesljivesti, je bila to pravzaprav zmota, kajti zahtevati morem od vas popolne odkritosrčnosti.
-- Odkritosrčnosti! — je vzkliknila markiza začudeno.
—	Da. obljubiti mi morate, da mi boste odgovarjala brez najmanjšega pridržka.
—	Bo ji toiej! Govorite.
—	Dra^a markiza, blagovolite mi torej povedati, ali me v resnici ljubite?
In še preden mu je markiza mogla odgovoriti, je dostavil de Lozeril:
—	Pod besedami »v resnici ljubite« razumem namreč, aii bi vas v slučaju, da bi umrl jaz, obup gnal v samostan.
Markiza se je samo posinehHala.
—	Dobro! — je odgovoril dc Lozeril. — Ta smešek mi Lć^cstno pojasnjuje, da bi vas vaša ljubezni napram meni po moji smrti ne napotila do nikakršnih abotnosti. Pozabila bi me prav kmalu, kaj ne?
—	Kam neki muito s temi besedami? — je vprašala grsj.p df* B;ageron, da bi se tako izognila odgovori:.
Prosil bi vas, ker tako malo ljubezni čutite v. srcu do mene. Ua ne bi čakala
šele moje siniti, temveč da me pozabite še žtvega.
Markiza se je. užaliena po tem prelomu, ki ga ni zahtevala suma, ponosno vzravnala.
Baron se je delal, kot da ne bi bil opazil te jezne kretnje, in je nadaljeval:
—	Da, ves čas, kar sem ležal tu na postelji in nlinil otrpnjenje duha, sem imel dovolj prilike za razmišljanje. Vprašal sem se, ali se je zgodilo iz ljubezni do mene, da ste mi dovolila, da sem vaan ćvoril..-. ali pa 7aTo. ker vidite v meni orodje, za svojo osveto.	.
—	Nadaljujte! — je odgovorila markiza
suhoparno.
—	Dobro, to je ugotovljeno za dokazovanje, kot bi se izrazil sodnik, ki vedno prihaja semkaj in me jezi s svojimi poizkusi da bi me zaslišal. Torej nadaljujem. Ko sem si bil na čistem ,da mi niste naklonjena v vroči ljubezni, sem se vprašal dalje, ali bi mi hu-io zamerila, če bi si skušal zagotoviti varno mesto?
—	Nikakor ne.
—	No torej, draga markiza, to mesto sem našel .... pa sem ga zopet skoraj
izgubiJ.... vsaj dvomljivo je____zaradi
neumnosti, ki sem jo storil.... ker sem cisal bedasto pismo. __.
PROSIMO RABLJENEGA PENILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
—	Ono, ki se nahaja v rokah sodišča?
—	Da, ono.
—	Saj veste, da je to pismo dalo povod za aretacijo gospe Brichetove in njenega
očeta.
—	Žalibcg! — je dejal de Lozeril.
—	Kako? 2a! vam je tistih, ki so vas skušali umoriti? — je vzkliknila markiza.
—	Ha, prijatelju se pač mora odpustiti
v razburjenosti storjeno, prenagljeno dejanje! Resnica je, da bi prav ra-. preklical ono pismeno izjavo.
—	To je nemogoče! Vaše pismo je preveč določno
—	Nemogoče? O, nikakor ne, draga markiza, samo če mi hočete pomagati vi.
—	Na kak način?
—	Tako, da krivdo zvalimo na nekoga drugega, ki ne spada ravno med vaše prijatelje.
—	Na baTona de Cambiaca! — je vzkliknila tjkoj de Brageron in besno sovraštvo se je zabliskalo v njenih očeh.
Zapustimo pa sedaj barona de Lozerila in markizo de Brageron, ki sta se posvetovala, kako bi najbolje nastavila zanko, v katero naj bi se ujel baron de Cainbiac, in poglejmo za ooktorjcin Mauricom Gar-die.	. " - ^——•

• CtlltlUST ' »W. I OD.
V Trstu, dne 11. junija 1917.
g-csenafe vesti, s
•
J.iuiea. Poroči! sc je včeraj g. Viktor Klta^r, c. in kr. poročnik v rezervi, sin j
& Viktorja Klina: ja, c. kr. poštnega kon-j t" ' -ji in voditelja poštnega ur?di št. 6 j r Barreri z gdč. Heleno Sarre. uči-; i jic v CM. šol! v Sv. Uki - Porto-1 r e. Mladima ; : . ^ -:1': naSe naj- j i ' ;enJJ- čestitke!
/rele tni izpit. Preti c. kr. fzpraševalno ; .n siio na zaposlovalnem tečaju go-r -\ih u:-ite!i šč je napravil zrelostni iz-pi: /. odlik«) franc Stip!c\šek iz Barko-\ . j. To je prva slovenskj matura v 1 r- j t : zato mlademu maturantu tem iskre-, r.: 'še časti tamo k odličnemu uspehu. |> neni zrel >stni izpit ie izvršilo tu .i že. < ;ii kandidatiid, ki bodo pa ustno izpra-? e šele po sklepu šo1. leta.
•'estna zastav Iialalca. V torek, li. m., bo lo c J 9' -z dop. do 1 pop. in od 3 '2 i- (S rop. prodajale na javili dražbi drs-j eno?t*. zastavljene meseca januarja L i * na svetknnodre listke serije 137 in j s _ r ob št. 200.001 do št. 202.200. ^ ^ j eželr-* rodmžrtica vdovskega in Sircih. kejpa sklada ter za varstvo otrok In vi tJinSh.0 oskrbo. V soboto, 9. t. m., sej ie v seiiii dvorani namestnistva pod rr iscJstvom namestnika barona Fries-; i ;ieM vršil u snovni občni zbor de-loe dužnice C. I r. veslaškega vdov-i » m sirotieskeg* stdik ter za varstvo otrok in ml.idiiisko oskrbo na Pri-v rskern. O. namestnik je pozdravil zbo-r ralce rer je na:nrej sporočil, da je cen-t-ab c. kr. rotfkcp vdrrvske?a in si-| r rinsk-^a sklada na Dunaju odobrila od ;-avlb.inega zborovanja deželne po~ • r >n:;e sprejeta pravila." s čimer je iz-i : - vjen sedaj tudi formalni prediM?goj za
v	: nevitev nove podružnice. Kot članica j z:*vsj Avstrijo obstoječe organizacije sc'aškesa vdovskega in sirotiOskega
bo tvorila ta podružnica sedaj frkvir za nadaljno delovanje na Prinior-s! cm. ki pa bo moglo biti uspešno le te-, da:, ako je bo podpiralo požrtvovalno so-; delova tje že obstoječih ustanov in vseh | z:i dobro stvar sirotinskega varsKa in rladinske »skrbe zaniniajočili se oseb. i <j. namestnik je v tem smislu apeliral na| na zjče in na celokupno prebivalstvo; Primorja, ki bo svojo v težke,n vojnem j ču-u udejstvovano požrtvovalnost gotovo] dc . alo tirii pri naJaljnem delovanju. —; Kadovezujoč na to, )e omenjal g. namestil!; na pobudo Njegovega Veličanstva cesarja ukreiijeiio ustanovitev ministrstva z uJs'- o zdravstvo in socijalno c^rbo ti- ie t - J lagal, da se ministru dr. Baern-! reil'ieriu. ki mu je poverjeno vodstvo« t. i ministrstva, pošlje kot prvoboriteljii j na polja socijalno-političnih stremljenj po-j z ravna brzojavka, kar so navzoči so-i Jasno odobrili. — Pri nato sleosčein kon- j st: Hiranja deželne podružnice fe> nnmest-;; baron Fries-Skene \ smislu pravil; I - sel predsedstvo, doeim bosta kot: \ redsednika fungirala poveljnik po-i ikega okraja, konti cadmiral baron J đdka, in škof dr. AnCrej Ka-Kn. k:?-1 z^.i te^a so zborova'ci iz svoje srede iz-j
vi	ostale člane pre. stoiništva ter po-; sir-v ni in agitacijsk-i odtor. — Namestnik j je podal nato kra-.ek pregled o akcijah, ki; s 1 bile v Trstu že ukrenjene na polju : r Jadinskc oskrbe, pri čemer se ie pred-i vsem spominjal akcije za izpopolnitev i '---ih refekcij, ki bo, krepko pospeševana po aprovizaciiski komisiji, kmalu kon-j č;-na, in po kateri bo	otrok v Trstu i l cskrbljenih z obedom. Akcija, ki po svo-'
obsegn pre/.aša vsa slična dosedanja.' I j*:.i j v Avstriji, jc žela soglasno odo-j h ravan j c zborovaleev. — Razen te^a se I--, v «i:s!u osebne ]>obude n nestnika skušala šolskim oirokorn poskrbeti mož-r it. da" se bodo tekom počimic cele ti teve lahko mu'ili ua Lovcu, na dobrem in svežem zraku, kjer se bo poskrbelo t ii za obed. 'I udi akcija ^iede čev ljev za Š ' ko mladino, ki se je takisto uvedla na p :-udo g. namestnika, se je prerešetavala ter se je sklenilo, da se razen lesenih čevljev, ki so bili že v velikem številu razbeljeni med vejniške sirote, razdeli še 4 > lesenih sandu! -v med potrebne otro-k— Potem ko je g. namestnik še en-\ '. t pr<;sil 7.s so efovanje in podporo \ en navzoeili pri novo ustanovljeni or-; . iiz:te:; ter jc L - to priporočil tuui bla-] i. Hn^ zanimanju javnosti, je bilo zbormanje zaključeno. - Poslovni od-
l>a se zdr? v, :k ni toliko ča^a vrnil k
svo.v::m 1 k.J. ie bilo vzrok, da ga je' , - ! : 4 _ l.-*1'., i 1.1
hiidier-a <f> biš^Hi Vrat in'se fc ravr.j ho- ' t ; . r-. : i iniku, na ;?ri! C lar^ ^O ^.r je c-bJas. vdrla v Brichetovo pa-j lAi : mkaj aretfraJa gr^.o Brjchetovo h* i ^.-^a očeta, je s ari hiš:1 k n-ežteto-Kr..t na dan prihajal skozi mala vrtna vrat- ] ca k Mauricu ikj novice, ki jih je po;em ker najlikreje odnašal k Pa'.'lini,
L>as:ra\ no \vrore ni l>i>bi! pocetrno, je j služabnik ve - ur s'-Cust\x>val z j ro. k: le na.-i!a hne n;e^o\ega ljubljenega sonrega. ime. k» Je bilo dotlej visoko ! stx>štovano. a je sedai, kr» so posegle vrii- : • ,	> žalosten sloves.
\scl.j. k odar je starec govoril z zdravnikom. je izražal upauje, da gosptid de LozcrU. ko bo zopet mo^el govoriti, ne potrdi obtežilnega pisma, ki je povzročilo Z: .»or gospe Br:chetoye in n'enega očeta.
—	Ali more že gospod de Lozeril odgo-\arj«ti na vprašanja, go-r*xi doktor? — je vprašal se ai Maurica. ko ga jc nagovoril po sodnikovem odhodu.
—	Se ne, Colard. Gospod de Badičre, k: si ga videl, da je pravkar odšel, prihaja
vedno zastonj,* da bi ga zasi&aJ. Od kratke be^eJ;ce a ali ne je odvisna u^oja goBr»wiet:>ve.
bor nove deželne podružnice se bo v najbližjem času sestal na prvo posvetovanje in ravno tako se bo že v najbližjem času otvori! pri nainestništvu unvd deželne podružnice c. kr. vojaškega vdovskega in sirot nske-ga sklada ter za varstvo otrok in mladinsko oskrbo. V tem uradu bo ravnatelj meščanske šole, g. Endler, ki so mu poverjeni tajniški posli, od 4 do 6 pop. vsak ian daial vsa zaželjena pojasnila.
Odškodnina za oddane kovine. Anagra-iični urad v ul. Sanita št. 25/III-, vrata 58, bo izplačeval danes od 3 do 5 pop. odško^ -nino za vse komisije in na v^sa potrdila do štev. 7850. ______
joMPodii
Še enkrat F!?rska banka in Zadružna Zveza.
In zakaj je morala Zadružna zveza pristati na tem, da imej sama odločilen vpliv pri banki? Ob\ ezna joločila za poslovanje članic z Zadružno zvezo pravijo v § 1: Člani-e so dolžne svoj odviŠni denar nalagati le pri Zadružni zvezi v Ljubljani, katera ga sprejnte vsak čas in v vsakem znesku.« Ce bi torej hotele članice po lastnem prevdarku nalagafti svoj denar v ban;:.a podjetja, bi ne bilo treba Zve^e. Le ta ima celotni pregled o stanju zadruž-.iega denarja in ve, koliko in kam ga sine naložiti. Posamezna članica pa bi to megla ie storiti, če se ne bi ozirala na zadružne smotre. Ce pa imej ie Zadružna zveza nalogo nalagati o-Višen 'zadružni dcrnar, ima gotovo i do'ožnost, da soodločnje pri zavodu, ki bo razpolagal z njenim denarjem. Pa bo kdo ugovarjal: »Kakšen vpliv pa ima Zadružna zveza r.a druge banke, pri katerih mora nalagati svoj odvisen der.ar?« Treba pa pomisliti, da so to le preizkušena velika podjetja, ki je v njih denar varen. Zadružna zveza lahko ta denar vsak,čas dvigne. Ilirska banka pa je majhno, *ovo podjetje, za javnost njena solidnost že raditega ni preizkušena, ker je podjetje še mlado; saj banka niti prilike še ni imela izdati prvo bilanco. Ce pa bi rri menem poslovanju odločevala Zveza, bi vedela, koliko denarja ji more vsak čas izroeiti in bi imela tud: kontrolo, če se s tem Jenarjern dovolj previdno gospodari.
Kaj pa je konečno odbor Zadružne zveze? Voljen od svojih članic; če bi Članicam ne bil po godu, si lahko izvolijo drugega. Ta pa lahko spremeni upravo
banke, čc sc mu ne zdi primerna. Vse zadružništvo bi torej imelo na ta način poredno pa Zadružni zvezi vpliv na banka — Tega temeljnega in edino pravega za-dru: nega načela torej koncesijonarji Ilirske banke niso hoteli -sprejeti1.
Vse druge trditve Travnove o vzrokih, zakaj je bolela imeti Zadružna zveza pri banki- večino, so pa zelo malenkostne. Traven gotovo ve, da seje z njim v privatnih pogovorili dosrikrat govorilo, da bo-dimo drug napram drugemu lojalni in da tudi može, ki niso v direktni zvezi z Zadružno zvezo, izvolimo v upravni svet banke. In tisto malenkostno siališče glede tantiem! Na izrednem občnem zboru I-rrsi-e banke so menda itak predlagali črtati paragraf, ki govori o tantijemah. Vel pa tudi Traven prav dobro, da so pri ipo-j djetju, pri katerem cdk>čuje;o Ie nekateri kapitalisti, možnosti okori s Sevanj a cisto: kie d h: -je. Le naj ntaio p^v^r-sa, ce m fcll i. Tda žc kje kci '-lik čenarni za-j vod, r^i fcitoUi »Sian® špekcJirali z denarjem, k! so r» j?a	pr« za-j
d.i U ^i si s«) pi ide-biil na ta nc.čhi v i PMBOŽHk\? Seveda bi v neugodnem! sluealu lahko tudi vse izgubil?, kakor kaže! žalostni slučaj Glavne posojilnice. Ira-j ven tudi dobro ve. da smo se zadrugarji, proti tak:m izn :-kom zadružništva ved/.o i borili. In zadnji proces:, v katere so bili zaplet ii i funkcijonarj! raznfh velikih bank, aC ae kažejo \r. oJj jasno, kaico lahko privatni kapitalisti banke izkoriščajo?
To jc torej zgodovina Ilirske banke do onega časa, ko se je Zadružna zveza za nien ) ustanovite . zanimala. Kako se razvija seda!, kako pora zdele zvišani akeij-skf kar: to vse Zadružno zvezo sedaj
nič več ne br'ga.	. , . l. x
Morda se Ib ska banka v bodočnosti se lepo razvije, i eciaj še le pride eas, ko bo za nas ta banka i icga pomena kot druga ki. a lis lična podjcija, nič več in nič _(Konce.)
Te is^ eiio.
MeStrJ denar za silo ni zakonito p!a-|
člfno sredstvo. Kakor je 2mano, je več Nemčiji i>..'"'o zaradi pomanjkanja I l -Vobiža rapirna c .nar. Pred kratkim pa j I se je ' ,r. J ka*amsl>hn sodiščem v i IQd* * a	t' i neki trgovec. Ker |
i je b?l obtožen, da ni hotel <nrejemati mestnega papirnatega drobiža. SodiSče ie tr-; ^ovca c re a?! ker se mestni drobiž ne i more prizna a i kot zakonito plačilno I sredstvo.
Smrt letalskega čas4nl':a vpričo ma:e-i re. Iz Bcrolina £e poroča: *Ber1?ner Ta-geblait jav'jn iz Oberndorfa: V Obern-! aerot se je dogr dila na-Iednja po svojih ' oko'išeifiah v resnici strahovita nesreča. Letabr;i poročnik Oskar Beyr je vzletel za poizkušnjo. \'zletu Je prisostvovala tudi njegova mati. Letalo pa jc iz prece^nje višine ta-Jdo na tla in poročnik je na licu mesta vpričo svoje maiere umrl za težkimi poškodbami, ki jih je zadobi! pri padcu.
Sežiganje rurličev v NetnčiH. Kakor poročajo nemški listi se je do konca aprila letošnjega leta sežgalo v Nemčiji 101.007 mrličev. Meseca aprila so jih sežgali 124b. V 1019 slučajih, torej H\ odstotkov, se Je pred sežigom vršila cerkvena blagoslovitev mrliča. Največ sežigov je štel Be-| namreč 1^2, potem Lipsko 97, 4 i.; raž da;; c 76» lireaie a in Gheinnkz pe» 74
Gotha 50. Stuttgart 49, Hamburg 47, Jena
4G, Monakovo 38. Moških je bilo 697, ženskih 550. Po veroizpovedanju je bilo 10/8 protestantov, 77 katolikov, 6 staro-katolikov, 40 žiaov, 47 svoboda\ ercev ali brez napovedane veroizpovedi.
Dražba zarubllenih premičnim prince-zlnje Lulze Belgijske. V ponedeljek se je vršila v M ona ko vem prisilna dražba prin-cezinji Luizi LJ;r:jski, ločeni princezinji Koburški, sestri bivše soproge cesarjevri-ča Rudolfa, nadvojvodinje Štefanije, sedanje grofice Lonyay, zarubljenih premičnin. Prodale se je na dražbi: 90 najfi-neje opremljenih klobukov, 27 družabnih in gledaliških toalet, 58 različnih dežnikov in solnenikov z dragocenimi robniki, 27 dragocenih čipkastih pajeolanov, 21 gledaliških plašče v iz svile, zlatega brokata ;n b a rž ima, 68 avtomobilskih pajčolanov, 62 dragocenih okraskov iz čapijine^a perja, 60 usnjatih kovčgov in pletenic, 72 steklenic najfinejšega inozemskega parfuma in še veliko drugih stvari.
Zakonska žaloigra. V torek je na Dunaju neki mož vsitd ljubosumnosti zabodel svojo ženo in potem še sam sebe težko rami. Bil je no krojaški pomočnik Viljem Rohrer. Sta^ jc 4S let in njegova žena ie imela 40 let. Rohrer je zelo ljubiii svojo ženo in je bii silno ljubosumen. Bil je dalje časa odsoten z Dunaja in je izvedel v zadnjem času. da mu žena ni posebno zvesta. V torek se je Rohrer vrnil na Dunaj. Prišlo je nato med zakoncema do živahnega prepira, ki je trajal do poz-iie^a večera. Proti polnoči so se zaslišali v hiši klici na pomoč. Sosednje so našli nato na stopnjieah Rohrerjevo soprogo v sami srajci vso krvavo. Imela je rane na prsih, iz katerih ji je curkoma lila kri. V prvem nadstropju se je zgrudila na tla. Rohrerja so našli v njegovem stanovanju tudi vsega krvavega in nezavestnega. Rohrer je s kuhinjskim nožem trikrat zabodel ženo na prsih. Ko je nato žena pobegnila iz stanovanja, si je z britvijo prereza! žile na levi roki. Ko so prišli z rešilne postaje na pomoč, je bila žena že mrtva. Rohrerja so prepeljali v bolnišnico. Otrok nista imela. V stanovanju so našli več pisem, v katerih je Rohrer očital ženi nezvestobo. Rohrer je bil tisti večer težko opit.
Prevaran zagrebški trgovec. Neki zagrebški trgovec je v Budimpešti nakupjl večjo množino kakava in ga tudi takoj plačal. Bilo je okoli dvajset tisoč kron. Trgovec je dal blago zabiti v zaboje in zaboje takoj odpraviti na kolodvor. Potem se seveda ni več brigal za blago, kajti prepričan je bil, da ga dobi v Zagreb, kakor ga je oddal v Budimpešti. Ko se je, vrnil v Zagreb v nekaterih dneh. je dobil v resnici tamkaj blago, toda kakšno! Kupljeni najfinejši kakao se je izpreinenil v najslabše blago. Pczneje je izvedel, ga so trgovci, od katerih je kupil blago, po njegovem odhodu prišli na budimpeštanski kolodvor in poti neko pretvezo vzeli oddano blago in ga zamenjali z drugim. Zagrebški trgovec se je nemudoma odpeljal v Budimpešto, da poišče one trgovce, katerih pa ni našel, ker so mu prej povedali napačna imena.
iKlU OGLSill
r—: j—i t« ik,iunfljo po 4 «tot. bs»d»,
L -i LJ 2ias*B» tisku s 9 beseda no r»4«~ ! »-Jjjr«'
fUH,- n»-o e: krat t<jč. — Kftjuftnjfe j I ' Lai-J : pristojbina uuf» 4C »tatiuk. j • LJLJ
žvep'o za vinste *->te. Ulica Giulia FTOUU iS čt. 24, yr-xh*jalaiia-_1181
prazno, »Ure iq bovo kupuje tvrdka if ££C*i Jakob Vratovec uk Carintia	1173
F i- *A Dton Jerlrift posiujo zopet t ■rojem
(iiU^fUl eteljojtt ▼ Trstu. Via deUo Poste
štev. 10.	' .
vsake vrste kupuje Jakob Margon. Via LLitij^ Solitario 21 (primestui boluiSaiciJ. 1175
§	KRiE - Trsi §
Pi22Zi San Oiovanni t.	r
□	Tr'^A"* kuhinjskih in kletarskih potreb*	n
♦	^LivjU Ićin od le»a in pletenin. Škafov.	5 2 brent. čebrov in kad, sodCekov, lopat, re-	^
□	Set, sit in vsakovrstnih ko$ev, jerbasev in	+
♦	mcteJ ter mnogo drugih v to stroko spa-	L g da^cč-h predmetov. — PRIPOROČA svojo	g
trgovino s kukinjsko posodo v&ake vrsic	**
IJ » o;ii od porceianr, zemlje, emaila, ko$!-	□
£ tarjaali cinka, nadalje pasamantorje, kletk«,	g
^ Itd Za gostilničarje pipe, kroglje. sesalje	#
n In stekleno posodo za vino 1. t- d. t. t. d.	D
C. k.	priv.
Iiiii MM ziHBl
za trgovino In obrt (I. r. priv. Stal iiimento Austrlaco di Credlto per Ccmmercio ed lndustria)
Podružnica Trst, Trg Marije
Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke
na Dunaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 37e°/0f na 2e izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 191©:
Blc&'no je edpria td S zjutraj tfo 1 m.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
Likerji.
Velike in male partije prodam takoj po ugodnih cenah.
• Dvojen kumin buteljke po Vi
Maraškin	,	„ Vi
Menta	„	„ Vt
Crema maršala	„	„ Vi
GrenČica w!striaa	„	»Vi
Fernet	,	w l/t
Vlaliov (lip)	w	„ Vi
Siivovec	v	sodih Žganje
Mali novec	„	,
kakor tudi šampanjec	„Comte de Vfilois",
siad d refošk, dezerma	in	namizna vina v buteljkah po 7/l0.
NB. Za kakšnosibodi naročilo prosi se denar poslati v naprej.
J. PARČINA, Trs L Skladišče Via Gelsš 10 od 11—12 in od 4—5.
Kislo vodo
na brizganec (Spritzer) od 25 steklenic naprej razpošilja
■	1 Koroško
Kupirn vsaliovrslne prazne steklenice, sode in vino.
IM% mM m pluflii
v vsaki obilhi kupuje najiT«ši!h cer.ah zavod
R« Dusssch & C. yS. Tin tora 2
Ima v zG ogl zlato v ploSčali is u-^avrsM M^Sščifl zf! zoboieliame.
ZDRAVNIK
M. 0?. Rnrol PmTd
•tanuje v Trstu, al. Giulia 76 IH. n. (zraven
Dreberjcve pivovarne) in ordi:iira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za tt©2rc.ije» nrrvozne In ctr»ik? bo-
(blizu cerkve sv. Aatona novega.)
mm m
Trst - Via Stadion 13 - m\
OižgrtodS'a zt/2&wžl
Ceno: L orsfe R 2. IL mte K1.
ZOBOZĐSAVHfK
Dr. J.
v Trstu, ul. Poste vscshi« 12, vogal ulica deHs
Izds^nje zebov bra2 s-: bolečine. s-s s-: Plombiranje, s-: UKETNi ZOmiE
Uiemik 9iEtfmcisiM vTrsta
]e iz lai iii zair2.il naslednje knjigo
1.	^VOriUi\c:. Spisal 1. F. Couper. — Cena K 1.0U.
2.	»TKI POVtSTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena bO vin.
3.	»KAZiVKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgienjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Ceua 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življe-, nja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svćtla. Foaovepi'^ P. — Ceu^ 8U vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PH\ KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
/". »IGRALEC«. Romar iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-ievskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. *
S. »JURKICA AGiCEVA«. Spisal lvsa-ver sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K i.	»
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja.
*	Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V.
•	Cei.a K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE KIŠE«. (Le Che-valier de Maison ronge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
L IL3 dlJ i ik, II I-fe ;
M M Ži!«^
|Iss.mmm alŽS
Izvršuje <is5;arSKa aela v najmodernejšem slogu, bodisi v pJprostem ali ve jiarvsem tisku in po aineiTjfi cen ih. - Vizit-nice, va'i'iis, memorandum, Z3.v tke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgov J e cenike Itd. P. n. naročnikom ugoJl 2 izvrsjri.iem naročila ::: v najkrajšem času :::
Trst, Oio CossJ d! SIsprtriio šisb. 5 (Lastno poslopje)
Kapital in rszsrva K	-
Fllljalke :B Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik. Koto-, Ljubljana, Metković,
Opatijj, Split, Šibenik, Žara.
Vloge sta i njiiUc 3 12	knjižic«
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega Obrestovcnje, vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje fn prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute In devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladi Cih. Sate deposits promese. — Prodaja srečk razredne lot rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzn: izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, remboura
krediti. Bozna naročila.--irikaso. — — Menjalnica.--Eskompt menic.
Teleioni: 1463, 1793 in 2676.	Brzojavi: JADRANSKA.
•'	is?©: oci 9 cšo 1 ^op^SUne	-
ASSIOURAZ^OMI GENERALI m TRIEST2
(Obena zavarovalnica v Trstu). Usianovljead L 1831.
Zakladi za Jamstvo dne 31. decembra 19H. K 480,SS4,656.23 GSavnica za zavarovanje Življe nI a dne 31. decemura l«14: K 1,295,816,563. PlaCana podvračila od leta 1381 do 31. decembra 1014
K 1.212,012,598.55.
S 1. jajiuvarjem 1V07. ie društvo uvelo ia iivljenski ouUclek nove zlavne pogoje pcl.ca naiarjex;e največjo kulantnosijo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police: i. Veljavnih tako] od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlozo, kadar mora zavarovanec vršiti vol. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec l"/&o od zavarovane svote, l^hko cbnovi polico, ki je izci-MIa velj.ivi vsled pomanjkliivostl plačevanja, samo d?, se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
U. Veljavnih po preteku 6 mesecev od Izdai.ja:
a)	zavarovanec moro — ne da bi za to plačal posebne prcniljc in brez vsake formaUtcte — potovati in bivati ne samo v ceii Ev ropi, a^pak tudi v katersibodi dei?eli \ega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlozo, tudi v slučaju, čc pade zavarov. v dvoboju.
ili. Veljavnih po preteku enega ieta po izdanju police: •) ravarovaucc se oprosti plačevanju za niežana zavarovanja v slučaju, ua posuue nesposoben za daK
IV Valjavnlli po preteku treh let od Izdanja: a> Absolutna nclzpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo Je tavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovsncc umrl vsled samomora, ali posku£eno(a samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju A)2%.
DruStro sprejema zavarovanje tudi za	_
-——^^^a^oc-c^c^. fjvijenie, požar, prevažanje in uloin.	.-x«escc<x