Boitnina plačana v gotovini lili CENA IZVODA 20 DIN l;^=;j;jfj=ši;iHII!jn =1111= ilii Leto Izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vračamo — Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo ln uprava v Ljubljani, Cankarjeva" 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 600-701/3-84 — Telefoni: uredništvo: 21-281 (ob nedeljah tudi 20-552 ln 21-281) — uprava: 21-281 — Letna naročnina 800 din, polletna 400 din 1 _______________________ XIV. — Štev. 29 v Ljubljani, 20. julija 1958 ::===: Tradicionalna mednarodna veslaška regata na Bledu ===~£:-s=:i=imd.!l Odličen uspeh Savice - Borbenost je bila odlika naših veslačev - Tekma v osmercu kot leta 1956 na evropskem prvenstvu Bled, 20. julij — Danes je bila na Bledu VIII. mednarodna regata, katere so se udeležili veslači iz Italije, Romunije, Vzh. in Zah. Nemčije, Savjetske zveze in Jugoslavije, torej države, ki v veslanju nekaj pomenijo. V hudi konkurenci so naši veslači dosegli lepe uspehe. Tekmovanje si je ogledalo pri-ližno '40OO gledalcev, ki so z veli-ini navdušenjem spremljali posamezne točke tega tekmovanja. Tek- Povemo naj, da so premagali Gusarja in Mornarja. Pred njimi jc bila samo Krka iz Šibenika. da so Sovjetski veslači letošnji državni prvaki, lani pa so si na evropskem prvenstvu osvojili tretje mesto. Omeniti moramo tudi mladinski osmerec Izole, ki je dokazal, da lahko z dobrimi upi gledamo v bodočnost slovenskega veslanja. Ko smo dopoldne govorili s člani iaj .________ ,v ... ljubljanskega četveren, nismo lUiell bližala. Pri otoku je Mladost zavozila izven dosti upan ja na^ njihov uspeh. Toda ;n w««i,iin limonam, moirp. vrnrlar oibljubili so nam, da se ne bodo »dali« kar tako. In res je bilo tako. Že prve vesti, ki jih je posredoval napo ved o va I ec, ki je v čolnu spremljal to tekmovanje, so bile zelo VČERAJ PRVI - DANES TRETJI V tekmovanju 'dvojk brez krmarja je včerajšnji zmagovalec Alemania vodila skoraj vso progo, Mladost sc ji je večkrat pri- bo .so si ogledali tudi predsednik ugodne. Na 4i»0in je vodila Sovjet-VZj Ljubo Truta, predsednik VZS ska zveza, takoj za njo pa so bili »oris Kocjančič, Zoran Polič in veslači ljubljanske Savice. Posadka dtUlgi. Mladosti, ki nas je zastopala včeraj , „ - na troboju in je bila ta dan odlična, Menda ne bo nobene zamere, ■ mora[a danes kloniti pred raz-BaJprej omenimo res izreden uspeh Menjmi Ljubljančani. Toda še fietverca ljubljanske Savice, ki je ve‘|nr> n|gmo bili prepričani v us-®»seg!a doslej najvecji uspeh slo- . kajti kunkurenca je bila huda, >;e.nskega veslanja V izredno moc- . s£> fcu veglalj ,e,g SS6R Š6 ^ mednarodni konkurenci je četve- Soj|ennie IMle iz Vzh. Nemčije, »6c Savice zasedel drugo mesto, ta- Mladogt iz Zagrada, Speier iz Zah. za Sovjetsko zvezo. Povemo naj, Nem6ije Vrstni red se tudi na cilju, v veselje nas vseli, ul spremenil. proge in izgubila dragocene metre, vendar pa sta veslača Mladosti bila uporna in v silovitem finišu zmagala. Na drugem mestu sta bila tekmovalca iz Vzh. Nemčije, včerajšnji zmagovalec Alemania pa je bila tretja. V vmesni točki so nastopile žensko v double-scullu, veslali sta samo dve posadki: (Nadaljevanje na 8. str.) V noči od torka na sredo so se s svetovnega prvenstva v vajah na orodju v Moskvi vrnili domov trije člani naše državne reprezentance — Nevenka Pogačnikova, Miro Cerar in Marjan Skaza. Pogačnikovo m Cerarja, ki je s svojimi uspehi v Moskvi močno dvignil ugled naše telovadbe na orodju, je v četrtek dopoldne sprejel predsednik OLO Ljubljana dr. Mirijan Dermastin (na sliki zgoraj). Isti dan zvečer pa je obema telovadcema priredila sprejem v klubu poslancev Zveza »Partizan« Slovenije. V imenu odsotnega predsednika Mitje Ribičiča je Pogačnikovi in Cerarju čestital podpredsednik tov. Tone Kropušek (spodnja slika) in jima izročil lepi darili DAN VSTAJE V torek, 22. julija, bomo prekovali naš največji praznik — Da n vstaje. Sedemnajst let je Preteklo od takrat, ko so na po-tolad 1941 pobesnele fašistične horde vdrle v našo državo. Nacistična propaganda je milijone Svojih pripadnikov dolga leta krmila s teorijami o rasizmu, o 9 nemškem »nadčloveku«, in podobno. Fašistični nemški vojaški Mnoj se je >a]j[ z(Jaj na Češko, fnaj na Poljsko, Francijo, Nizo-Jonisko, Belgijo, Luksemburg, “Olgarijo... Povsod, kamor so JUrišali nemški tanki, se je vse *rušilo. Nihče se jim ni mogel “Pirati. Ves svet je mislil, da so Prišli časi, ko bo »trbermensch« Mjčistejše arijske rase, s klju-V&sfciim križem na rokavu, zuvo-leval vso zemeljsko oblo in si^ ^adjarmil vse narode v Evropi,' £*Ui in Afriki. Zato se je tudi Jugoslovanska vojska, ki so ji Poveljevali korumpirani izilajal-ki petokolonaški generali in vi-?°ki oficirji, zrušila kot trhla *Phba v nekaj dnevih, ne da bi Ploh mogla nuditi kakšen res-^Jsi odpor nemški vojski. x ‘»krat, v tistih usodnih, temnih z*®*h. ko je bila bodočnost še vsa '?v,ta v mračne oblake, ko na , *>rju ni bilo videti rešilne in Osti: n.e 7vczde, se je skupaj z dvi . i jugoslovanskimi narodi y 'Knilo tudi slovensko ljudstvo. slovenski narod je takrat ,*,?Znal v Komunistični partiji n« bilko. In so se dvignili v Por vsi — kmetje, delavci, im-in 1®6nca> staro in mlado, žene l *n<>^ie, otroci in starčki. Tast«. 1 hilo izbire: ali v upor na an? Osvobodilne fronte, na č/J-u1 čistili sil, ki so v najtežjih . ohranile jioštenje, ali pa se £i ln-J®Ti okupatorju. Velika vesi;,® slovenskega naroda je v ti-kr<'..,us,|dnih mesecih, ko se je jn tila usoda vsega slovenskega izhrSi jososlovnnskih narodov, Pot Lt ?rav°. P°t, pot v borbo, rešit * .'e Ciina mogla prinesti jjtcv in svobodo. SlovZ.u?ta'e Praznujemo letos v zansW. J1 sk"Pa.i z veliko parti-bil v° zmaS» v Jelenovem žle-Ca’nlr>*> •SO se honec marca 1943 ln »Jeva, Gubčeva, ŠercerjeVa Vrjii. T1< roya brigada spopadle z elitn:m. mocnejšimi italijanskimi bil; T'enotami - med njimi so i-attn,, 11 _z,iane divizije »Mace-fa.Šisf:" V h°teri so bili predvsem Rabe T •'11 ,^1™ za^n*1' težke iz-Pejšii, a te bila ena najpomeinb- V6nske,na, tl7arl‘?kl!l zmnS na slo-ozemlju. Drugo mesto v Vil. mednarodni veslaški regati bo prav gotovo še dolgo zapisano z zlatimi črkami v knji- Državno cestno prvenstvo v kolesarstvu Etapa za Valčica Huda vročina, toda vseeno dobri rezultati Ljubljana, 21. julija. Ze dolgo ni bilo na startu toliko odličnih ščine je bil junak in žrtev prehitre vož- kolesarjev, kakor prav danes na II. cestni dirki za prvenstvo države. Da- i-Je odlični Šebenik, od Ajdovščini do našnja dirka, lahko rečemo, je bila že v znamenju zadnjih priprav za Ljubljane pa se je izvrstno izkazal eden veliko tradicionalno dirko »Po Jugoslaviji*. Na cesti Ljubljana—Ajdovščina najboljših kolesarjev, Valčič iz Pulja, in nazaj v dolžini 170 km so se danes spoprijeli med seboj naši najboljši Kako je torej potekala ta dramatična tekmovalci, ki so zares pokazali nekaj svojevrstnih podvigov. borba? Točno ob pol osmih zjutraj je krenila Imena kakor Valčič, Petrovič, Levačič, je zgodilo v skoraj 5 urah vožnje po pisana kolona izpred Narodnega doma, ki t prva vrste in kot drugi zavozili skozi cilj. Šebenik, Žirovnik, Valant in drugi, so silni vročini in po valovitih cestah od je vozila v strnjeni skupini in v silovi- bila najlepše poroštvo, da bo dirka po- Ljubljane do Ajdovščine in nazaj! tem tempu, včasih kar do 50 km na uro, ............ tekala v zanimivem, in napetem pričako- Celotna dirka članov Je imela pravza- vse tja do Logatca. Kar naenkrat pa se vanju od starta pa do cilja. Kaj vse se prav dva dela: od Ljubljane do Ajdov- je spomnil za svojevrsten podvig odlični Rogov kolesar Šebenik, ki je v pravem mojstrskem slogu pobegnil iz skupine in se odpravil na svojo pest novim podvigom nasproti. Vozil je sam proti Postojni, dalje proti Razdrtemu, toda kdor le količkaj pozna vse dobre ln slabe strani solo vožnje, bo pač razumel, da je bil Šebenikov podvig že takoj obsojen na propast. In res, osamelemu Šebeniku več kot 50 tekmovalcev, med kate- Ljubljana, 30. julija. Kolesarji strnjeni skupini, ki se je razbila le sta kaj kmalu delala druščino Brajan iz rimi sta se najbolj odlikovali Vučko mladinci, so hoteli hkrati s člani, dvakrat, nato pa spet strnila, tako Pulja m ciger iz Beograda, ni bilo dolgo, Vladka in Kregar Irena iz Kam- imeti danes svojo drugo in zaključ- da je na cilj pri Narodnem domu ko se je ta trojica znašla v precejšnji no dirko za naslov državnega prva- (kjer je bil tudi start) prispelo sku- težavi, silna vročina je namreč povzro- ka. Svoje moči je pomerilo 53 tek- pa j 27 dirkačev. Ves čas dirke so čila, da je legla na njihovo izredno bo-r- movalcu na progi Ljubljana— bili na čelu vodilne skupine današ- benost precejšnja utrujenost in zato se jt Postojna (odcep proti Rijeiki)—Ljub- nji zmagovalec Živkovi e, Šime Bajlo je nevarno približala ostala glavnina, ljana, na 100 dolgi progi. Borili so iin dva Novosadčana, Danes ni star- iz te pa je pobegnil Žirovnik, ujel Se- se zelo zagrizeno i:n jih ni ovi- tal kandidat za naslov državnega benika, Brajana in cigerja ln ta četvo- gi uspehov ljubljanske Savice. Tudi danes se je odvijal spored tekmovanja vsake četrt ure, vmesne točke pa so izpopolnile članice in mladinci. Tako so v 2. točki nastopili mladinski osmerci, kjer smo že omouili odličen uspeh Izole. Začeli so sicer slabo, vendar so se kmalu prebili Plavanje v Domžalah Domžale, 20. julija. Danes je bilo v Domžalah pionirsko prvenstvo ljubljanskega okraja v plavanju, katerega so se udeležili ŽPK Ljubljana, Kamnik in domači plavalni kinih Domžale. Nastopilo je nekaj Šime Bali® mladinski državni prvak • n i J T Ti Iv IX. H VVf VulLL V J , /j l V JVLf VIV (1 at vi- sivui aj ii v. tu vi c /cijcu, vi a ->v ,, o - n, ..- ,T , »j /'l? ,mU 80 T Prvem delu proge ^ 3:01.20 (20 točk), Š. Bajlo (Za- na enodnevni dirki lahko dogajajo tudi 34.9 3 Strojin (Lj) 50 m hrbt- pn Dolgem mostu mladi kolesarj, v da, _ 17 t<^k gebdič (45 Cerič tatine spremembe. Glavna skupina no 1. Kregar 48S, 2 Matoh (Lj) 53.7, skupim padli, pr, čemer je bil po- (Brlnik _ 13)/ Ostovič (11), Knz- je raztegnila, ubežniki pa so vedno 3. Kirn (K) 5o.2, 4X50 m prosto 1. skodovan Rogovec Malezič, pa je rvr-m, zr • Kamnik 3:18.9, 2. Ljubljana 3:22.7, kljub temu nadaljeval vožnjo in šele .etJ' ;trl ' 1 4X50 mešano 1, Kamnik 3:35.8, 2. pri Logatcu odstopil. Sicer so vsi nika. Rezultati: pionirji — 50 m crawl: Meršol (D) 34.6, 2. Slapar (K) 36.6, 3, Mihalek (Lj) 37.5, 50 m hrbtno: 1. Miklavčič (Lj) 45.6, 2. Slapar (K) 43.6, 3. Mesnar (K) 45.4, 4 X 50 m ,, _ ,__e „ . _ . prosto: 1. Kamnik 2:53.9, 2. ŽPK rala niti liuda dopoldanska vročina, prvaka Cajhen in tako je* v gene- rica je prva privozila skozi Ajdovščino, Ljubljana 3:38.9, pionirke: 50 m pro- Pripomniti pa moramo, da je bili ralnem plasmaju uspelo osvojiti in tudi obrnila nazaj proti Ljubljani, sto 1. Kirn (K) 44.2, 2. Kregar (K) promet na cesti do Postojne v času prvo mesto Šimetu Bajlu, medtem 45.3, 3. Matoh (Lj) 46.8, 50 ni prsno te dirke zelo gost in je le malo ko je Cajhen šele peti. Šebenik in Žirovnik zaostaneta, 1. Vučko (K) 45.8, 2. Masnec (Lj) manjkalo, da v nekaj primerih ni Re7„Ha(: današnie dirke (na riliu valCic pa . . 48 8,_ 3. Vimivišek (K) 49.9, 50 m me- prišlo do težjih primerov nesreče. 47 tekmovalcev): Živkovič (Parti- Človek skoraj nt more verjeti, da so t,“1j?c!kkKrega-rT^,; ^’lKrl,n E) K? san) 3:01.20 <20 točk), š. Bajlo (Za- ™ m m ’ ",*T' " "" ................................. - -- bolj 9), vsi popuščali. Najprej je ugotovil sicer bor-isti Čas itd. beni Žirovnik, da njegove moči poje- Generalni plasma: t. Š. Bajlo (Za- maj0' kasneie Pa >e tudi Šebenik p»-dar) 32 točk, 2. Cerič (Br) 30, 3 Še- pustn’ mPdtem k0 ata Ciser in Braian belič 22 4. Živkovič (Part.) 20, pelJala v anak°mernem ritmu dalje proti 5. Cajhen (Rog) 20, 6. Ostovič 20, VThu klanca tLk pod Nanosom, v vasi 7. Stipčevič (3, 8. Gregorin 12 9. Ki- Podnano3 3e bila prednoSt že tako mlni-rin 11, 10. Kuzman (Br) 10. 11. Kan- malna' da "bežniki res niso imeli več po-cijainič 10, 12. Kavčič (Lj) 9 točk, (Nadaljevanje na 8. strani) Kvalifikacije za vstop v II. zvezno nogometno ligo Ko bi vsi fantje Krima,,. Ljubljana, 20. julija. Včerajšnja prva zoniču in Jerineku (vsi iz Zagreba) sta Člani — deska: 1. Porenta (I) 121.70, tekma, ki velja kot kvalifikacij-a za vstop se predstavili naslednji moštvi: 2. Novak (N) 117.66, 5. Vrtačnik (L) 105.13, v IL zvezno ligo - srečala sta se med Branik: Eferl, Donko, Slana, , Čekov, Gabrijan, Zelezinger, Blaznik", Hanzl, - nas je prepričala ponovno o nizki kva- Najberg, Elzner, Leskovar. stolp: 1. Košorok (L) 101.51, 2. Šink (T) liteti slovenskega nogometa. Branik, ki Krim: Florjančič, Ccsenj, Rozman, Ljubljana 3:42.5, pri Logatcu odstopil. Sicer kolesarji ves čas dirke vozili v zelo Skromna udeležila, dobri rezultati Ljubljana, 20. julija. — Včeraj in danes z napačno prijavo enega skoka pokvaril go- so se na kopališču Ilirije v Ljubljani zbrali najboljši jugoslovanski skakalci v vodo na tovo tretje mesto. V skokih s stolpa je Rudi Košorok svoj program izpopolnil z nekoliko prvem delu moštvenega prvenstva Jugoslavije težjimi skoki, zato pa še ne toliko izvežba- v skokih za »Zicherlov memoriale. Na tekmovanju so nastoipuli tekmovalci štirih klubov: ŽPK Ljubljane in Ilirije iz Ljubljane, Triglava (Kranj) in Naprijeda (Zagreb). S številčno udeležbo nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj je v vseh kategorijah skupno nastopilo vsega 21 tekmovalcev. Še najbolj popolno moštvo je imel ŽPK Ljubljana, ki je 6. Hafner (T) 79.81. po prvem delu v vodstvu z nekaj več kot niini. Vseeno pa sc je ustavil nad 100 točkami. — Pri ženskah je Ibriksova močno prevladovala, čeprav ji v prvih skokih ni šlo najbolj >gladkoc. 4. Obštetcr (L) 101.28, 5. Grunvvald (N) 99.67, seboj domači Krim in mariborski Branik 20» točkami, pred kranjskim Triglavom, kar g2.60> 3. Šuštar (I) 86.65. jo nedvomno presenečenje, saj so kranjski skakalci pustili za seboj tekmovalce nekdanjih državnih prvakov Ilirije in Naprijeda. Bolj kot z udeležbo smo lahko zadovoljni s kvaliteto nastopajočih tekmovalcev. Najbolj zanimive borbe so bile pri članih v .skokih z deske. Porenta in Novak sta pokazala nekaj odlično izvedenih skokov. Vrtačnik je bil nesiguren v prvem delu, pozneje pa se je popravil in postal enakovreden tekmec prvima. Mladi Obšteter je prvikrat prekoračil >stolico<, Griinwald pa si je se je potegoval menda že za neposredni Škraba, Podlipnik, Gabrovšek, BergeU, Mladinci — deska: 1. Koprivšek (I) 72.18, vstop v II. ligo, je pokazal kaj malo zna- Erzar, Marjanovič, Kastelic, Malec. 2. Cuk J. (T) 68.95, 3. Tozon (I) 61.10, nJa od tistega, kar smo nekdaj nri njem strelci: Zelezinger v 17., Najberg v 4. Brezovar (L) 57.42, 5. Kovačič (L) 55.18, videli, nasprotno pa Krim kljub požrtvo- 22., 70. in 83. ter Hanzl v 69. min za Bra- 6. Cuk T. (T) 45.16. •Članice — deska: 1. Ibriks (N) 103.79, 2. Rubinič (L) 84.57, 3. Peršin (L) 69.16, 4. Šink (T) 68.05, 5. Bevc (T) 50.68. Mladinke — deska: 1. Čufar (L) 65.66. MoMoa: 1. ŽPK Ljubljana 639.91, 2. Triglav 405.21, 3. Ilirija 341.63, 4. Naprijed 321.12. valnos-ti in borbenosti ni mogel prav nič nik, za Krim pa Malec v 20. in Marjano-opraviti. Domači so doživeli visok poraz, v 43 mjn čeprav ne po krivdi celotnega moštva. Igra obeh moštev je bila do 69. min., temveč samo srednjega krilca in vratarja. ko je Branik že drugič prišel v vodstvo, Krim je imel namreč zmago v žepu, pa zelo enakovredna. Mariborčani .so imeli vendar . .. sicer rahlo terensko premoč, toda obram- KRIM : BRANIK 2:5 (1:2) ba domačih jexuspešno odbijala njihove BodnLku Matakoviču ter mejnima Pia- (Nadaljevanje na 2. strani) Mednarodni veslaški troboj na Bledu Le za las ob pomembno zmago Bled, 20. julija. Včeraj se je na Bledu začel veslaški troboj Nemčija : Avstrija : Jugoslavija, ki je bil letos ie šestič na sporedu. To tradicionalno prireditev organizira izmenoma vsako leto. ena Izmed udeleženih držav. Strokovnjaki so letos napovedali zmago Nemčije, čeprav ni nastopila z najboljšimi tekmovalci. Glede uvrstitve naših veslačev nismo bili preveliki optimisti. Dogodki pa so pokazali drugačno sliko. Z malo več sreče bi naša reprezentanca lahko tudi zmagala. Prvo mesto je zasedla Nemčija z 19.5 točke, drugo Jugoslavija z istim številom točk, tretje pa Avstrija (15.5). Nemčija Je zmagala zato, ker je imela več prvih mest (tri) kot Jugoslavija (2). Današnji troboj, ki sta mu prisostvovala tudi predsednik Veslaške zveze Jugoslavije Boris Kocjančič, je pokazal, da so naši veslači v zelo dobri formi. Zmaga na tej pomembni prireditvi se nam je izmuznila le za las. NAJP»T«*NEJSA TEKMA Kdo bi si mislil, da bo že prva točka troboja, četverec s krmarjem, usodna in odločilna za končni vrstiti red.' Našemu četvercu Mladosti se je izmuznila zmaga le za dve sekundi, tako da smo na cilju sprva mislili, da je zmagale Mladost. Pri otoku, kakih 300 m pred ciljem, so nas Avstrijci prehiteli. Naši veslači pa niso popustili irj so se uporno borili. Ce bi bil cilj le 5 m dalje, bi naš čoln nedvomno zmagal. Preseneča zelo slab plasma Nemčije, ki je zaostala za 12 sekund. Pozneje smo izvedeli, da je pri 800 m naš čoln zaiti val, ki ga je povzročil motorni čoln. Takoj je bilo vsem jasno, da bi ta disciplina lahko odločala o končni zmagi. Rezultati: 1. Avstrija 6:37.3, 2. Jugoslavija 6:37.3, 3. Nemčija 6:49.0. Vsem je znano, da imajo Nemci dobre dvojke. Toda Mladost se je v dvojki brez krmarja prav dobro držala in Nemci so zmagali zelo tesno, le za tretjino dolžine čolna. Rezultati: 1. Nemčija 7:21.1, 2. Jugoslavija 7:21.3, 3. Avstrija 7:40.0. NA STARTU DVA EVROPSKA PRVAKA V on Fersen in Vlašič sta skifista, ki Ju pozna ves veslaški svet. Oba sta že osvojila evropsko prvenstvo. Danes je bil favorit Nemec V on Fersen, kajti Vlašič ni več tisti, kot je bil nekdaj. 2e na startu pa Je vse presenetil Avstrijec Rabeder, ki je vozil vse od starta in sl Je do 200 m pred ciljem nabral toliko prednosti, da mu ni bilo trebe povečati hitrosti. Kljub temu pa je zmagal povsem zasluženo in prepričljivo. Nemec je zaostal za Rabederjem polnih 25 sekund! Ko smo se pozneje zanimali, zakaj tak poraz Von Fersena, smo izvedeli, da je doslej vedno veslal na švicarskem čolnu znamke »Stempfli«. Tokrat pa so mu iz Nemčije pomotoma poslali precej težji čoln, kar je verjetno vzrok za njegov težak poraz. Rezultati: 1. Rabeder (A) 7:20.0, 2. Vlašič (J) 7:26.2, 3. Von Fersen (N) 7:45.0. PO 4. TOČKI NASA HIMNA Četrta točka — četverec brez krmarja — je prinesla prvo zmego našim veslačem. Mnogi so se spraševali, ali bodo veslači, ki so nam leta 1952 na olimpiadi v Helsinkih priborili edino povojno zlato olimpijsko kolajno, tudi na Bledu odnesli zmago. Ali bo po tej disciplini zaigrala jugoslovanska himna? Takoj po startu je naš čoln prevzel vodstvo, toda pri 1000 m bo se nam približali Avstrijci, s katerimi smo sc menjavali v vodstvu. Proti koncu so se nam približati /Nemci, vendar je četverec šlbeniške Krke zmagal za pol dolžine čolna In admiral Truta je izročil lovorjev venec našim veslačem. Rezultati: 1. Jugoslavija 6:36.8, 2. Nemčija 6:38.0, 3. Avstrija 6:49.0. TUDI V NAJTEŽJI DISCIPLINI ZMAGA Po četrti točki je prevzela vodstvo Jugoslavija. Na sporedu je bila dvojka s krmarjem. Ali bo Jugoslavija obdržala vodstvo? Borba za prvo mesto v najtežji disciplini se je razvijala le med Nemčijo in našim čolnom, toda v finišu Je posadka Partizana odločno zaveslala v cilj in prepričljivo zmagala za dve dolžini čolna. Rezultati: 1. Jugoslavija 7:39.9, 2. Nemčija 7:45.0, 3. Avstrija 8:31.6. Po tej točki, ki je spet zavihrala na Jamboru jugoslovanska zastava, je naša ekipa vodile z 14.5 točke pred Avstrijo (11) in Nemčijo (10.5). Potrebno bi bilo zmagati le- v eni disciplini, pa bi bila zmaga na troboju naša. Toda že po naslednji točki — double scullu — je bilo jasno, da imamo le malo upanja na zmago, kajti osvojili smo zadnje mesto. Rezultati: 1. Nemčija 7:02.0, 2. Avstrija 7:10.1, 3. Jugoslavija 7:12.1. Zadnja- točka — osmerci. Vedeti smo, da moramo osvojiti prvo mesto, če hočemo zmagati na troboju. Prvi start osmercev ni uspel, kar je povzročilo še večjo nervozo. Kmalu po drugem startu smo videli, da nam Avstrijci niso nevarni. Razvila se je ostra borba med Nemci in osmercem splitskega Mornarja. Toda v finišu so Nemci povečali število zaves-ljajev In prepričljivo zmagati za dobro dolžino čolna. Rezultati: 1. Nemčija 6:07.8, 2. Jugoslavija 6:14.0, 3. Avstrija 6:19.0. Ce upoštevamo, da so nemški veslači poleg Rusov med najboljšimi v Evropi, smo lahko z današnjim izidom kar zadovoljni. Seveda bi bili še bolj veseli zmage, ki nam je ušla res za las. V dosedanjih srečanjih so štirikrat zmagati Nemci, dvakrat pa Jugoslavija. Organizacija prireditve, ki ji je prisostvovalo preko 1000 gledalcev, je bila dobra. M. G. Za prostore pa je res-SOS! V torek je bila skupna seja Izvršnega odbora Zveze »Partizan« Slovenije in Športne zveze Slovenije. Predsedujoči tov. Krese je v prvi točki dnevnega reda poročal o stanju glede prostorov vseh republiških telesnovzgojnih organizacij. Stanje je zares kritično, kajti vseh 33 republiških telesnovzgojnih organizacij je skorajda praktično — na cesti. Prostori na Taboru so tako tesni, da je kakršnokoli redno in uspešno delo nemogoče. Toda zdaj še nekako gre, ker je Višja šola za telesno vzgojo na Taboru poslala svoje študente na taborjenje v Rovinj, d očim v partizanskem društvu Tabor zaradi poletne sezone tudi ni kakšne posebne frekvence. Toda kaj bo septembra, ko se bo na Taboru znova začel pouk v višji šoli in ko bo znova zaživelo društvo »Partizan« Tabor. Takrat bo na Taboru takšen dren in stiska, da bo delo i enih i drugih sploh docela onemogočeno. Nič ni torej čudnega, da spričo takšnih razmer številni amaterski športni delavci izgubljajo veselje in le redki so še. ki prihajajo opravljat res najnujnejše tekoče posle na Tabor. Položaj s prostori je res tak. da lahko rečemo: pravi SOS!! Ce ne bo vsaj do jeseni tu prišla rešitev in če obe vodilni re- publiški zvezi ne bosta našli novih: vsaj kolikor toliko boljših prostorov, potem lahko pričakujemo še večje nazadovanje ali celo popolcO propad amaterske dejavnosti v raznih republiških organih. V drugi točki dnevnega reda so navzoči razpravljali o Založbi »Polet«, ki naj bi prešla v sklop podjetja »Ljudska pravica«. Po krajši razpravi so se vsi prisotni strinjali 8 predlogom tov. Kreseta. da obe publikaciji (tednik »Polet« in revijo »Ljudski šport«) prevzame podjetje »Ljudska pravica«, vendar bi omenjeni glasili še vedno ostali glasiti vseh telesnovzgojnih organizacij. Tretji referent je bil tov. Tone Kropušek, ki je poročal o sklepih Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS, ki je nedavno razpravljala o vzgoji vaditeljskih kadrov (O poteku in sklepih te seje smo že pisali v eni zadnjih številk). Ob zaključku so se navzoči zedinili, da je treba poslati na avtomobilsko cesto čim več strokovnega kadra, razen tega pa so odobriti podporo za gradnjo bazena v Novomeških Toplicah in za mednarodno etapno kolesarsko dirko »Po Jugoslaviji«, ki bo šla letos izključno po cestah Slovenije in Hrvatske. Kvalifikacije za vstop v zvezno rokometno ligo Odkod ni uspež Ko bi vsi fantje Krima, (Nadaljevanje s 1. strani) gati s sedmimi goli razlike, kar ob čakajo na prihodnje leto, ko bodo jn vrater Florjančič, ki sta dejansko podpori domačega občinstva ni bilo morda njihovi ljubljenci spet igrali krivi '.ako občutnega poraza, oziroma izgubljene zmage domačega moštva,, vsi nekaj nemogočega, bi Odredu bila kvalifikacije, vrata v zvezno ligo odprta. Tisti, ki so gledali tekmo v Skopju, so to zmago tudi pričakovali, saj je moštvo Rabot-ničkega zmagalo več ali manj po zaslugi Odredove obrambe, ki je bila nezanesljiva. Isto se je zgodilo v Ljubljani. Razlika je samo v tem, da je to pot zatajil tudi napad. Občinski ljudski odbor ostali pa so prav zaradi njiju obupati. terenu ,e bll najboljšl Kastelic, zraven ODRED : RABOTNICKI 16:22 (9:12) Odred: Vrbančič, Samalulk, Juvan (2) , Česnovar, Globokar, Ambrož, Papež (5), Sever (6), Ovsenik (1), Trnovec (i), Šerbec (1). Rabotnički: Jovanovič. Jovanov, Žago rac (1), Jelačin (1). Ktatovaliev _ (3) , Zankof (1). Matovski I., Matov-s,ki II. (6), Bog Ja novski (2), Kn novski (4), Tomanovič (4). Sodnik: Vin ek iz Zagreba, gledalcev Dribližnd 300. Odred je pričel zelo živahno in mnogo obetajoče. V prvih minutah igre so že vodili- s 4:1, potem pa se je obrnilo. Rabotnički je sprva sicer s težavo, vendar zanesljivo nižal prednost domačih in že v sredini prvega polčasa izenačil na 5:5. Nato pa ie prevzel vodstvo in ga obdržal do konca. Tudi v drugem polčasu Odredovi igralci niso predstavljali nevarnega Videm - Krško čestita vsem delovnim . ljudem ob y>Dnevu vstaje« Ko je Branik dosegel tretji gol, je takoj naslednjo minuto po Nejbergu povišal že na 4:2. Gol Je bil dosežen spet po krivdi Podlipnika in Florjančiča. Razumljivo, da je Branik odtlej dalje igral povsem sproščeno in, če bi izkoristil še številne napake, ki jih je pri obrambi delal vratar Florjančič, bi se mreža Krima prav gotovo še večkrat potresla. Tako pa so Branikovci dosegli v 83. min. po Naj-bergu še peti gol in končni rezultat. Gledalci — bilo jih Je približno 1500 — so bili z igro domz čega moštva sicer zadovoljni, skoraj ves čas tekme pa so glasno izražali svoje nezadovoljstvo zaradi slabe ožje obrambe. Ce kdaj, je Imel Krim včeraj zares idealno priložnost za zmago, ki pa jo je zamudil in tako menda že v začetku kvalifikacij pokopal vse nade za vstop v II. zvezno ligo. Branik nas je namreč močno razočaral, das4 je nastopil Dvoboj stoletja ZDA - Sovjetska zveza £ Skoraj vsi naši strokovnjaki so v Na železniški postaji ga je namreč pre-prognozah pred svetovnim prvenstvom poznal nek vojak, s katerim se je Miro ocenili Bolgare in pa Kitajce do- zapletel v kratek pomenek. Vojak mu je stitev pred našo reprezentanco. Toda v dušen telovadec in da nekje v Madžar- Dne 26. in 27. julija bo v Molk oi doslej najoečji dvoboj v zgodovini atletike. Prvič se bosta o neposrednem dvoboju pomerili reprezentanci Sovjetske zveze in ZDA, tako pri moških kot pri ženskah. Razen evropskega prvenstva bo to vsekakor višek letošnje atletske sezone in moskovsko tekmovanje bo ob ugodnih pogojih za tekmovanje prineslo presenetljive rezultate in tudi nove rekorde. Zanimivo je pogledati, kako se bo nehal ta dvobo-j tudi v atletiki najmočnejših držav na svetu. Pri moških je prednost Amerikan-cev še vedno velika, čeprav so zarodi prezaposlenosti ali drugih razlogov odpovedali potovanje v Moskvo nekateri najboljši Arne-rikanei, med njimi sprinterja Morrovr in Sime, skakalec ob palici Gutowski, skakalec v daljino Bell in še nekateri drugi. Kljub tej odsotnosil pa bo ekipa ZDA, na čelu 8 svetovnimi rekorderji Davisom, Dumasom, 0’Brieriom in Connollvjem dovolj močna, da bo po računih na papirja zmagala s 133:101 točko. V posameznih disciplinah predvidevamo naslednje izide: 8:3 za ZDA na 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 110 m ovire, 400 m ovire, krogli, disku: 7:4 za ZDA na 1500 m, daljini, palici in kladivu; 6:5 za ZDA v višijii in deseteroboju; 5:2 za ZDA na 4 X 100 m in 4 X 100 m; 7:4 za SZ v kopju; 8:3 za SZ na 5000 ra, 10.000 m, 3000 m zapreke, troskoku in hoji na 20 km. Kot vidimo, sc bo polovica disciplin končala 8 popolno zmago ene ali druge ekipe. Kljub na primer kladivu. šel k našim telovadcem in se ni mogel ženskih reprezentanc. Tu imajo ogromno prednost Rusinje s svojimi »zlatimi« atletinjami: Itkino, ČenČikovo, Zibi no, Fonoma- poldne in popoldne. NI mogel verjeti, da in drugimi. Takole smo izračunali: 8:3 naši tekmovalci pripravljali za SZ na 800 m, v višini, disku in kopju; skupnem treningu le 3 tedne. Vsekakor je t* primer poučen 1 za nas i za Bolgare, da je preveč treninga prav tako Q Znani »Dvorec š-poita«, kjer so nastopali telovadci, je velika športna pa- 7:4 za SZ na 100 m, 200 m in krogli; 5:2 za SZ na 4 X 100 m ter 6:5 za ZDA v daljini. Vsega skupaj torej le ena zmaga škodljivo kakor premalo, za atletinje z one strani Atlantika, pa še ta ne preveč zanesljiva. Skupen rezultat bi bil na ta način 63:32 za SZ. če torej seštejemo rezultata moškega in ženskega dvoboja, vidimo, da imajo ZDA vsega komaj eno točko prednosti, in sicer 165:164. To se pravi, da lahko brez pomisleka trdimo, da bo pri moških moko zmagala reprezentauca za najrazličnejše Športne igre. ZDA, pri ženskah pa ekipa SZ, v skupni oceni pa je rezultat povsem nejasen in bo Q V Moskvi so naši telovadci slišali, da se rušilci reprezentanti večinoma pri- lača za 12.000 gledalcev, v kateri imajo pravljajo v znanih letoviških krajih ob razne prireditve v boksi1, rokoborbi, d vi- Ornem morju ln na Krimu, ki so znani ganju uteži, telovadbi itd. Okoli palače po blagem podnebju in mili klimi, pa leži cel kompleks Igrišč ln stadionov spoznali, da posvečajo v SZ veliko po- dni in videli bomo, kam ___ ... _____________________ šle lovorike s tega velikega dvoboja, ki ima razen šport- lo^adna orodja, nega seveda Še velik prestižni pomen. Ni oficirjem, dvoma, da bo i ena i druga stran izkoristila svojo zmago tudi za politično-propagandne na telovadišča, na katerih so bila vsa teki služijo vojakom in s kompletno enajsterico (sicer brez Bel* cerja in Dugandžije) in zato menimo, Pa naj še to, da so ob odhodu višini, ob palici, v kopju in Nek bolgarski trener je po tekmah pri- kupeji v spalnih vagonih so precej ozki, lz Moskve naši reprezentanci sporočili- v vsakem so po 4 postelje. Okna se dajo da ne bodo skrbeli za prehrano, -'epra* Prav nasprotno pa bo potrkal dvoboj načuditi, da so dosegli tak uspeh. Pove- je malo odpirati, stekla so zelo debela, -*c bi*° *° prvotno sklenjeno, dl bodo dal je, da so Imeli Bolgari skupni tre- verjetno zaradi mraza. Seveda so se naši RusJ skrbeU “ prehrano naše ekipe <** ning več mesecev po dvakrat na dan, do- telovadci tokrat pošteno okopali v last- Moskve do ™ske meje. Ce ne bi naši le- nem znoju, ker je bilo povsod zelo vro- lo’vadc* slučajno Imeli s seboj precel če. Toda mnoge reprezentance niso pri- suhe hrane. bi jim med 3-dnevno vožnje šle po tako težavni poti. Cehi so n. pr. v domovino precej krulilo po želodcih . ■ imeli reaktivno letalo, ki jih Je lz Moskve pripeljalo v Prago v pičlih dveh urah! ® Veliko vlogo Je v Moskvi spet lgra* film kot tehnični pripomoček pri str®' kovnem delu. Res Je že čas, da bi 66 tudi pri nas začeti bolj Izdatno poslu*«' vati tega Izvrstnega učnega pripomočki Rusi so verjetno poflImeli na tisoče m«' trov ozkega trgjcu. Ko Je nek Amerik*' n ec v svoji poljubni vaji v parterju V°“ kazal celo vrsto doslej nevidenih »speci*' ® Glede organizacije pa so se letos litet« in z njimi navdušil vse prisotne' Rusi vsekakor postavili. Vsak sodnik je takoj priskočil nek Rus ■ kamero ,n ® V Moskvi so naši telovad :1^ lahko je jmei svojo mizico in takoj ko Je napi- poprosil Amerikanca, naj vajo pon°v*' sal oceno, je šel listek z oceno k številni Amerikanec Je to res storil, Rus pa ** lahko odvisen od enega samega »kiksa«, in zornost vajam na orodju ne samo po šo- komisiji. Tam so imeti vse računske stro- vse skupaj ulovil na filmski trak. pra" to ne morda najboljšega atleta, ampak od lah, marveč tudi v vojski. Med potjo v drugega predstavnika ali predstavnice posa- Moskvo, pa tudi v glavnem mestu SZ, so mrzne ekipe. Sicer pa, počakajmo še teden lahko ob vsaki vojašnici opazili prostra lah, marveč tudi v vojski. Med potjo v Je> s katertol, M spr<>tl seštevall ocene, Vilno! da so hitro dobili končne ocene. Toda ® Med ogledovanjem Moskve so sl to še ni vse. S posebno napravo je eden 81 reprezentanti na neki razstavi Isb*t° od članov števne komisije urejal veli- ogledali tudi vse trt ruske sputnik* v ko ploščo, na kateri so se takoj potem, naravni velikosti. Seveda tudi ni m*n*' ko so vsi sodniki oddali ocene, zasvetile kala velika fotografija psičke Lejke, P1" ® Miro Cerar je v Moskvi doživel do- ocene prav vseh štirih sodnikov. In še vega živega vsemlrskega potnika, s* godek, ki tudi dokazuje, da Je orodna več! Hip nato se Je že tudi zasvetila gar usodo se je pred nekaj meseci *** končna ocena — in to za vsakega tek- ndmal ves svet. telovadba v vojski močno upoštevana. T E I_ O V »Utica U m&vcd Miti std&Hb kolcniva" zatrjuje f<3v. Konrad Grilc / Miro Cerar pripoveduje o vtisih s svetovnega prvenstva v vajah na orodju V torek ponoči so se iz Moskve vrniti člani naše državne reprezentance v vajah na orodju, Skaza, Pogačnikova ter Miro Cerar. Prvotno je bilo domenjeno, da se bosta naša neprezen-tauta vrnila šele v sredo zvečer in prispela v Ljubljano z »Ju-goslavijo-expresom< ob 26.25. Toda naši telovadci, ki so bili že naveličani dolgih voženj — tri dni so se »cijazili« v Moskvo in prav toliko časa nazaj v Beograd — so kar sami izprentenili prvotni načrt. Vsi so bili utrujeni, v Beogradu jih je še sprejela neznosna vročina. Zato ni nič čudnega, da je imel vsak eno samo željo: čimprej domov, v udobje in mirno življenje domačega krova. In tako so naši orodjaši prispeli nepričakovano prezgodaj. Na ljubljanski postaji so jih sprejeli le redki posamezniki, nehaj najožjih znancev, sorodnikov in novinarjev, ki so že v tore* popoldne izvedeli za spremembo prihoda naših reprezentantov. koč prestati. »Vedno je bil tako slaboten, suh, droban. Nikoli ni imel toka. Med okupacijo smo ogromno pretrpeli. Mož je bil tri leta v internaciji. ni bilo hrane, komaj smo se v pomanjkanju prebijali skozi življenje. Samo s telovadim se je ta-k-o okrepil in razvil. Pravzaprav ga je telovadba rešila.< Za hip mi je šinila v glavo misel. Nekoč sem bral v »Narodnem športnic o sedanjem svetovnem prvaku Borisu Šahlimi, ki je bil kot deček neverjetno slaboten ju se je samo z orodno telovadbo okrepil. In ne samo Šahlin. Koliko je takšnih, ki so bili v mladosti telesni slabiči, pa jih je šport naredil jeklene atlete. Potem je prišel Miro. Iskreno sem mu čestital in ga seveda takoj obsut s kopico vprašanj. Miro je z. a čel pripovedovati. Ni ga bilo treba dosti »-drezati*. saj je bil še ves poln nepozabnih, sitnih vtisov. Mnogo je videl, kar mn bo koristilo pri nadaljnjem delu. Videl jo vse svetovne mojstre — lluse, Japonce in vse ostale narode. Pripovedoval je o dolgi 3-dnevui vožnji. »Vozili smo se pravzaprav počasi, mislil sem, da bo šlo dosti hitreje po tistih neskončnih ravninah. Ves čas smo imeli parno lokomotivo, le nekaj kilometrov pred Moskvo so nam priklopili električno. Med vožn jo smo pošteno otrdeli, zato smo 20-miii utiri postanek v Kijevu izkoristili za »razgibavanje*. V sredo dopoldne smo prišli v Moskvo, popoldne smo že trenirali. Čutiti smo veliko sproščenost in odriv-no silo v nogah, zato pa nam je pošla moč v rokah. V četrtek smo lahno trenirali na vseh orodjih, v petek in soli o to pa smo predvsem počivali, vmes pa tudi ogledovali znamenitosti Moskve.* »Kako pa se je začelo tekmovanje?* »V soboto je bila slovesna otvoritev. Ob otvoritvi smo videli tudi nastop Visoke Sole za telesno vzgojo v Moskvi in finalno nogometno tekmo Dinamo : Spariak, ki pa je bila zelo surova, okoli 100.(100 gledalcev pa je oglašujoče žvižgalo.* ,,Koncert4' v žvižganju Potem je pripovedoval o defileju vseh nastopajočih reprezentanc. Naše moštvo, Poljake in ekipo ZDA so ponekod sprejeli s »koncertom* v žvižganju, na nekaterih mestih pa so gledalci tudi navdušeno ploskali. Naš vodja tov Radova novič-Farbin je zavoljo tega protestiral in od kloni 1 sprejem ob nekaterih slovesnostih. Končno so se morali Rusi, radi ali neradi, opravičiti. »Izgovorili* so se, da so gledalci verjetno žvižgali zaradi golobov, ki niso hoteli vzleteti iz svojih golobu jakov. Seveda smo golobom njihovo »nešportno potezo* — oprostili... »Kako pa si tekmoval ti in vrsta?* »Naša vrsta se je tokrat tako borila kot menda .še nikoli doslej. Slava ni enostavna reč Pravzaprav čez noč je postaT Miti* Cerar slaven. Seveda, poznali smo $« pri nas dom a že pre j, vedeli »mo ®* njegove odlitke, požel je doma ^"arsikaiero lepo lovoriko. Toda vse to ni nič proti uspehom, ki jih je dosegel v Moskvi, med svetovno etito orodnih telovadcev. Samo on Se je uespei prebiti med Ruse in Ja-1*01 ce na posameznih orodjih, niti *Nemu Čehu, Fincu, Nemcu ali Po-Dku n.j uspel ta podvig. Razen teki se je v skupiti očimi uvrstil Pred njim samo en Evropejec (če odštejemo Ruse), in sicer Čeh Da-»iš na 12. mesto. Vsi »sedeži* od stovilke 1. do 11. so bili namreč rezervirani za Ruse in Japonce. Skrat-■*% uspeh ju pol! Nič čudnega, da fant danes v središču pozornosti. Ubogi Miro, uboga Nevenka! Mo-^ala sta spoznati, da je slava združena ge s celo vrsto neizogibnih »dodatkov*, ki ni so vedno najbolj prijetni. Komaj sta prispela domov, že to nanju »planili* novinarji, fotoreporterji, funkcionarji, prijatelji, toanci itd. Vsi bi radi izvedeli čim Več. Znova in znova sta morala pripovedovati ene in iste stvari. Prišla sta r uredništvo »Poročevalca*, tid tam sta morala takoj v Radio Ljubljana, vmes ju je »ulovil* še fotoreporter »Tovariša«. Zvečer sta 11 a le in oin telovadišču izvedela za ftadaljmji program: sprejem pri Predsedniku OLO Ljubljana dr. k^ermastii, sprejem v Kliibu poslancev, sprejem v društvu »Partizan« N« rod ni dom, predavanje v društvu, °dhod na mladinsko avtomobilsko eesti> itd., itd. Zares, slava ni enojna reč. Telovadba ga je rešila V sredo popoldne s etn potrkal na Janova« j n Cerarjevih na Privozu . 9. Mira ni bilo doma. odprla mi J® njegova mama. , ‘ takoj borni poslala ponj, samo r'‘niitek počakajte.* Ogledoval sem si sobo, ki je pol-Mirovih slik in diplom. , ‘Kako se počutite, ko imate tako 'avnega sina*, sem vprašal prijaz-0 Sospo Cerarjevo. , IM govor me ni presenetil, kajti , lahko odgovori samo skrbna !] k »Samo da je prišel nazaj in “i osfal vedno zdrav,* je odvr- Nadaljevala sva pogovor. Vprašal j® jo, kakšen je bil Miro kot otrok. . U-'kazala mi je sliko drobnega, ‘l“ 'tiatega fantka. Prav nič ni po-j; ?n današnjemu Mir«, krepkemu, ‘*'°kopleigemu mišičastemu fantu. »Ne veste, kako sem se bala r|."j-* je zaskrbljeno potožila. V Janem rahlo drhtečem gla-su sem "til vso skrb, ki jo je morala nc- Pra vzaprav nismo nikjer »kiksalit, najmanj na drogu in konju, kjer je druge največ premetavalo, jaz sem ga nekoliko polomil v obvezni prosti vaji. pa tudi pri premetu na bradlji v poljubni vaji. dobro pa sem zvozil na krogih (ocena 9-20) in preskoku (9.10) zlasti pa na drogu (9.501, kjer sem bit na 8. mestu.* Kako je bilo na konju z ročaji... ► Kako pa je bilo na konju, kjer si osvojil 3. mesto?* »Po obveznih iti poljubnih vajah sem so na konju z točaji uvrstil od 2.-4. mesta, kur je pomenilo, da sem prišel v finale in da se !»oty lahko boril za eno od prvih treh mest. Bil sem zelo mire«, ker seru vedel, da nimam kaj izgubiti. Med 6 najboljšimi sem bil na vrsti kot. peti. za menoj je bit še Sahlin. ?e prej sem se v neki stranski dvorani dobro razgibal, potem pa Nšc v glavni dvorani »Dvorca športa*, kjer je 12.000 gledalcev prisostvovalo tekmam. Toda bil sem zbran in miren, V četrtek je obiskal naše »uredništvo* (če smemo tako imenovati, nekaj kvadratnih metrov prostora v pasaži nebotičnika, kjer se skupaj z upravo drenjamo, tako kot žportni delavci na Taboru) tov. Konrad Grilc, predsednik O (hm ra za vaje na orodju. Priložnost je bila tu in kot člana naše ekipe, ki je bila v Moskvi, smo ga hitro začeli spraševati, kako je bTo s Cerarjevo vajo na konju »Nekateri časopisi so se razpisali, da bi moral Miro osvojiti na konju z ročaji zlato kolajno. Kaj misliš o tem?* »Miro je po obvezni in poljubni vaji osvojil 2.—4. mesto, pred njim je Jiil samo Sahlin. Na finalni tekmi, ko je šlo za kolajne na irm orodju, je bil po mojem mnenj n Miro najboljši. Sicer sta tudi šalili n in Stolbov izvedla svoji vaji brez zatikanja, toda uiti prvi niti drugi se v eleganci ne moreta meriti z Mirom. Stolbov ima sploh precej slabo držo nog. eno nogo drži nekoliko nad drugo in telovadec s takšno držo res ne more dobiti polne ovene, pa tildi če dela najtežje možne prvine. Šahlin ima nekoliko manj opazno hibo pri drži nog, vendar tudi on nima brezhibne drže. Njegovi nogi sta včasih nekoliko na »O«, kar vsak dober sodnik takoj opazi.* Oba srečna — učitelj in učenec. Tov. Boris Gregorka je med prvimi čestital svojemu učencu Cerarju k velikemu uspeha na svetovnemu prvenstvu v Moskvi premišljeval sem. kakšno tremo morajo imeti redki Jugoslovani, ki so me opazovali s tribun. Ko sem pr šel na vrsto, sem vajo gladko izpe-' 1 j a 1 do kraja.« »Časopisi pišejo, da bi moral dobili zlato kolajno.* Miro je skromen fant. Skoraj sramežljivo se je nasmehnil. »O tem ne bom govoril. Sem kar zadovoljen z bronasto. Na j o tem ra je drugi govor: jo.* Malo je še pomislil, potem pa tehtno pripomnil: »Sicer je pa bolje, da imam bronasto. Če bi imel zlato, bi jo moral tudi braniti, in to je vedno teže, kakor pa boriti se za višje mesto.* Marjan Skaza ci)va spr ejema V četrtek dopoldne je Svet za telesno kulturo OLO Ljubljana priredil v prostorih OLO Ljubljana sprejem za elana naše državne telovadne reprezentance, 'Nevenko Pogačnikovo in Mira Cerarja. Oba- tekmovalca je pozdravil in ju obdaroval predsed-. n ih Sveta tov. Niko Kavčič, razen njega pa še predsednik OLO Ljubljana dr, Marjan Dermastia in številni telesnovzgojni funkcionarji. Zvečer je obema tekmovalcema priredila sprejem Zvč-za »Partizan* Slovenije v Klubu poslancev. 'V odsotnosti predsednika tov. Mitje Ribičiča je Pogačnikovi in Cerarju čestital podpredsednik Zveze »Partizan* Slovenije tor. Tone Kropušek, ki je obema izročil lepi praktični darili. Miro je set,eri3 tudi mnogo prijto-vedoval o najboljših telovadcih, o njihovih vajah, o prvinah, ki jih je videl. Seveda so ga najbolj navdušili Rusi, skoraj še bolj Japonci, pa tudi nekateri Amerikanci. Pravi, da so nekateri posamezniki na svojih orodjih pravi fenomeni, pravcaii cirkuški virtuozi. Tako ne more pozabili na konju nekega Amerikanca, ki se je kar igral s rčeškimis in sruskimit kolesi na hrbtu in vratu konja. Tudi 38-letni Japonec Takemoto ga je nadvse očaral o prosti vaji. Sicer pa naredimo kar kratek t s prehod t po orodjih ... Na drogu je bilo videti za odskok mnogo salt z obratom, pa tudi precej plovnih skokov. Redki telovadci so izvajali dvojni salto in salto naprej iz veletoču naprej. Pri saltu naprej se je nek Madžar precej poškodoval, ker je priletel plosko na trebuh. Seveda so vsi izvajali tudi ose Drst e najtežjih veletočev z razno vrstnimi prehod, in izvirnimi veza vami. Bradlja je bila orodje, kjer so ■ Japonci pokazal, več kot Rusi, zlasti Ono. filiro prani, da je bila Ono-va vaja za dve Šahlinooi. Imel je nešteto prvin najtežjega razreda, toda sodniki so ga precej oškodovali. Kaj pa je bilo videti na preskoku? Pečina je skakala sklonko in premet, zelo redki premet v stran, tudi plovni skok je bil redkejši. Ti- »Toda Miro sam trdi. da ne bi mogel dobiti zlate kolajne, ker ga je pri poljubni vaji začelo nekoliko zanašali in je, da bi se izmazal, zelo prisebno prej končal vajo. S tem je sicer preprečil katastrofo, toda zmanjšal je težim* vaje, ker je za konec namesto dveh »čeških« koles naredil samo eno in dobil tudi manj točk.« »To drži,« je odvrnil tov. Grilc, »vendar je bila prvotna razlika med Šahlinom in Cerarjem zelo majhna. Ko pa je v finalu končal vajo, smo vsi pričakovali oceno 9.90, dobil pa je le 9.90, medtem ko bi Sahlin zaslužil največ 9.70, dobil pa je 9.96. tov je skakal preskok plovno s prijemom na hrbtu, V parterju so bili spet mojstri Japonci. Pokazali so neizčrpen repertoar premetov nazaj in naprej, navadnih in z obrati, prevratov (salt) naprej in nazaj, pa tudi bočno (arabski skok). Dovršeno so obvladali najtežje vezave, kakor n. pr. — premet — vklenjeni salto — premet, ali: dve salti — premet — in podobno. Japonci so tudi briljirali o sigurnih stojah na eni roki, raiovnih stojali na stegnjenih tehleh itd. Z Rusi je treniral tudi nek telovadec, specialist za akrobatiko, ki je izvajal vklenjene salte in premete tako visoko, da so ga vsi občudovali. Nekdanji prvak v tej panogi, Šved Thoresen. je bil le bleda senca proti sedanjim mojstrom. Krogi so znova pokazali triumf Rusa Azarjana in Japonca Aihare. I zarjan je pokazal tri ali štiri raz-l>ore, bočno in čelno, zadnjo tudi s prednosom. Čeh Daniš se jf iz raz-pore o sloji dvignil znova o stojo! Nekateri Rusi in Japonci so delali Uidi veletoče naprej in nazaj, za se skok pa je večina izoojala visoko taznoiko, eden ali dva pa sta tudi naredila dvojni salto. Na konju z ročaji je bilo največ tkiksoot, prav lako kol na drogu. Rusi in Japonci so pokazali ves repertoar > čeških -• in * ruskih < koles, visoke strige in slično. Seveda je tu med svetovno elito najbolj blestel tudi Miro Cerar. Tako so Rusu dali 2 desetinki preveč, Miru pa eno premalo. Vsekakor bi bite te dovolj vsaj *» 2. mesto in za srebrno kolajno. Toda Miro je skromen, no, ia končno je t« tudi prav.« »K s j pa občinstvo? Je res protesti ral«?* »Res je! Vse vaje prenašali po televiziji in napovedovalec, ki je videl Mirovo vajo. je povedal, da l»o to verjetno najvišje ©ceajena vaja. Ko so pozneje sodniki za Mira dvignili ocene 9.80 in ko je Šahiia dobil za slabšo izvedbo oceno 9.99, so mnogi žvižgali proti takšnem« sojenja. Ko je naš Miro prišel aa oder ob podelitvi kolajn, so mn največ ploskali, saj se je on edini espel uvrstiti med serijo Rusov in Jnpoe-cer. Če pomislimo, da je la podvig uspel 19-tetuemn fanta, sme nanj lahko vsi upravičene ponosni.« Tov. Grilca smo rpra šili. kako so to tek'*’!- -n sojenje spremljali ostali strokovnjaki. »Mnogi so nam iskrene priznavali. da bi Miro. če bi bil Rus. doki! brez težave oceno 9.99 ali celo 19 in s tem zlato kolajno. Glavna ženska sodnica gospa Villanser. članica FIG, je ob nekem zapleti« na parterja, ko so ga sodnice začele »lomiti«, energično posegla vmes i« dejala: »Pazile, da se nam ne bo primerilo kaj lakšnega kot moškim, ko so Jugoslovanu odvzeli zlato kolajno.« Tudi predsednik FIG gospod Thoeni je bil istega mnenja (n z njim vred še marsikdo. Miro je bil tudi edini telovadec na konj«, ki so mu gledalci začeli ploskati že sredi vaje pri visokih stri gib.« Tako torej o tekmi na konju t«. Grilc. Kot vidimo, so Mira res prikrajšali za srebrno kolajno, morda celo za zlato. Toda glavno je. da si Miro tega v svoji skromnosti niti malo ne žene k srca. Pred njim je še mnogo postaj, kjer bo lahko dosegel tudi kaj več kot bronasto kolajno. Pred njim je še Kopenhsgen (1959 evropski šampion ati, pred n jim je še Rim (1960 olimpijske igre), pred njim je Praga (1962 svetovno prvenstvo) in še mnogo tekmovanj. Miro bo imel torej še dostikrat priložnost, da pokaže, kaj zn® i« kaj zmore. Igor Prešeren Iz raznih šporfov V Gčteborgu sta se v borbi za naslov evropskega boksarskega prvaka težke kategorije pomerila sedanji prvak Šved Ingemar Johansson ln bivši prvak, Nemec Neuhaus Mnogo mlajši švedski boksar, ki je bil boljši nasprotnik, je spravil le v prvih rundah Nemca večkrat na tla ln v četrti rundi je bilo borbe konec, ker Je Johansson spravil Neu-hausa na tla za več kot Ul sekund Naslov evropskega prvaka v baseballu je osvojita Nizozemska, ki je v odločilnem srečanju premagata Italijo s,S:S. Na teniškem dvobeju po sistemu Davisovega pokala je reprezentanca CSR r Pragi premagata Indijo s 3:1 Obe srečanji ameriške rane Davisovega pokata sta se končali z Istim rezultatom 5:0, ZDA so v Torontu premagale Kanado. Argentina pa v Buenos Airesu Britansko zahodno Indijo. Ljubljana dokončno„offside“. V Mekinjah .glavni stan' nogometašev - Trener Tomaševič je nepopustljiv V prijetnem okolju pod Kamniškimi planinami, tam v Mekinjah, ne daleč od Kamnika, smo se srečali z njimi. Čeprav je vel s planin prijeten hlad, je bilo v sredo popoldne sonce dokaj uporno in nogometaši Odreda so ob kratkem odmoru vsi preznojeni iskali zavetja v senci. Ko smo prišli na igrišče Kamnika, je trener Tomaševič prao-kar odžvižgal polčas »tekme*, ki so jo igrali v sestavi obramba z krilska vrsta in napad. Nogometaši Odreda so se namreč že od torka po tekmi, ki so jo odigrali z Dinamom, začeli prav resno pripravljati na zahtevne kvalifikacijske tekme za vstop v 11. zvezno ligo. Uprava kluba je poskrbela za kaj primeren kraj, kjer je dovolj miru in možnosti za resno delo. Nastanjeni so v Domu učencev v gospodarstvu, kjer sc tudi hranijo, igrišče pa je dober streljaj pod njihovim »hotelom*. To pa je zares skoraj hotel, saj imajo kot smo se prepričali, na razpolago vse, kar se jim zahoče — od obilne hrane do umivalnic in udobnih senčnih sob. Umaknili so se mestnemu trušču ljubljanskih ulic in se resno oprijeli dela. To je pa tudi potrebno, saj sedaj ni več časa za nobeno šalo. Vsi namreč vemo. da je treba izkoristiti možnost — sedaj ali pa nikoli! NA TRENINGU 16 IGRALCEV Vodstvo odreda je imelo s temi pripravami precej težav. Večini igralcev je bilo treba preskrbeti dopuste in le Kranjc, Mozetič, Udovič, Piskar, Virant, Limo ter llalilagič so od vsega začetka na skupnem treningu. Do srede so prišli še ostali, tako •• <:«• A, PRIJETNA KOPEL IN DOBRA MALICA... Po končanem treningu so se igralci brž odpravili na stanovanje. Umivalnica je bila na mah polna, rešili so se znoja in sveži odhajali v jedilnico. »Vidiš, tole nam zelo prija, hladna prha po treningu nas povsem osveži,« je menil branilec Medved, drugi pa so se že krepčali z jogurtom in se odpravljali na večerno »delo«. Tudi za razvedrilo je poskrbljeno. Čas jim hitro mine ob balinanju in igranju šaha, nekateri pa se zabavajo tudi z majhnimi psički, ki so komaj pogledali na svet. Le Berginc mi je na skrivaj potožil: »Zlomek, vse bi bilo, samo kart ne smemo igrati, ker nam tega trener ne dovoli.« No, da, tudi ta »slabost« se da nekako prenesti. Sicer so pa povedali vsi, da so s hrano zelo zadovoljni in da imajo po treningu tudi dovolj počitka. TOČEN DNEVNI RED Za organizacijo taboren ja in tudi za disciplino skrbi poleg trenerja še klubski odbornik tov. Korenčan. Po-vidal je, da so določili ločen dnevni To je »Imjni posvet« Od redovih fii nkcionarjev. Predsednik tov. Pečar, tehnični vodja Aljančič, dr. Ravnik in tov. Korenčan so sklenili, da ho trajal skupni trening do sobote, igralci pa naj bi se vrnili-v Ljubljano šele v nedeljo, malo pred tekmo z Rudarjem. Menijo, da bo igra na ta način bolj učinkovita ... Klubski zdravnik Odreda je imel ob svojem obisku v Mekinjah takoj veliko dela. Kljub pazljivosti se primeri, da tudi na treningu dobijo igralci manjše poškodbe. Na sliki vidimo, kako pregleduje branilca Medveda red. Igralci vstajajo ob sedmi uri, por ure kasneje imajo jutranjo gimnastiko, ob osmi uri zajtrk, nato pa prosto do desete ure. Trening imajo od 10. do 11.30 in od 16. do 18. ure, nato pa spet odmor in obvezno spanje ob 21. uri. Vsi se tega držijo in tako lahko štejemo priprave kot DVA ZA VSE Nekaj me je pa ob tem obisku vseeno začudilo. Dognal sem, da sta za te priprave poskrbela predvsem predsednik kluba tov. Pečar in tehnični vodja tov. Aljančič. Bilo je potrebno opraviti mnogo potov in podrobnosti, kar ni bilo majhno delo. Kje pa so ostali odborniki? Tudi ti bi morali doprinesti svoj delež k uspešnemu pripravljanju nogometašev za odgovorno tekmovanje. Upamo pa kljub vsemu, da so te 14-dneone priprave, ki so trajale do sobote, uspele in da se bo izpolnila želja igralcev samih ter tudi ljubiteljev nogometa — da bo namreč Odred po dolgem času postal spet član zvezne lige, čeprav tokrat samo druge... Tone Bančič Podubski v disciplinski Mednarodni sodnik Podubski, ki je bil delegat na tekmi Metalne: Ljubljana (3:2), je dal v zvezi s protesti dve različni izjavi. Zato ga je odbor conske lige predal v disciplinski postopek. d,a vadijo sedaj vratarja Mozetič in Babnik, branilca Udovič ir: Medved, krilci Berginc, Piskar, Klančišar in Limo ter napadalci llalilagič, Virant, Oblak, Frič, Musič, Regaliy in Fišer. Vsi so zelo disciplinirani in se pokoravajo trenerju Tomaševiču, ki ne pozna nobene šale. TOMAŠEVIČ: »S FANTI SEM ZADOVOLJEN« Igralci so upehani zaključili s popoldanskim treningom. Trener To-mašeoič je imel še kratek posvet s predsednikom kluba tov. Pečarjem in tehničnim vodjo tov. Aljančičem, pogovoril se je še z zdravnikom dr. Ravnikom, ki je med drugim ugotovil, da Kranjčeva poškodba s tekme proti Kladivarju ni huda — nato pa je povedal tudi nekaj za časopis. »Tu je krasno in lepšega kraja vodstvo Odreda ni moglo najti. Vreme je bilo doslej vseskozi zadovoljivo in smo ga v zadostni meri izkoristili, Čeprav ves čas nismo bili kompletni, smo delali po načrtu, izpopolnjevali kondicijo in tehniko in seveda večkrat obiskali tudi bližnjo okolico. Poleg igranja smo se posluževali še krosov in sprintov, zjutraj pred pričetkom redne vadbe pa imamo vsak dan jutranjo gimnastiko. Igralci so odigrali že tudi dve Tekmi, s Kamnikom 4:2, z Duplico pa 10:1.* »Kako pa ste kai zadovoljni z igralciP« nas je zanimalo, >Priznati moram, da so disciplinirani in se trudijo, da bi čim več pridobili. Škoda je le. da niso mogli vsi hkrati dobiti dopustov. Tedaj bi bil uspeh lahko še popolnejši. Sicer pa povsem zaupam igralcem in menim, da bo Odred o svoji skupini prvi ter se bo tako uvrstil o 11. zvezno ligo.* NOGOMET 00 VSEPOVSOD Ljubljanski Odred je v nedeljo odigral v Celju prijateljsko tekmo proti Kladivarju in jo izgubil z 0:3. Vzrok takšnemu rezultatu je bila precej ostra igra domačinov, saj je bil Kranjc poškodovan — vendar poškodba ni težka — delno pa tudi zaradi tega, ker so imeli nogometaši Odreda v soboto pred tekmo prosto, kar pa se je izkazalo kot neprimerno. Mladinski prvak BiH v nogometu je postal mostarski Velež im igra tekme za naslov državnega prvaka v skupini s trboveljskim Rudarjem, Šibenikom im beograjsko Crveno zvezdo. Po nepotrjenih vesteh je reprezentančni vratar Vladimir Beara zahteval izpisnico od Crvene zvezde, ki jo baje namerava zapustiti. V krogih Crvene zvezde pa trenutno to vest zanikajo. Nogometni sodniki, Iti bodo sodili tekme zvezne lige, bodo morali pred pričetkom prvenstva obiskati skupni seminar na Paliču. Tam bodo teoretično in praktično predelali pravila nogometne igre, imeli pa bodo tudi praktične vaje. Ob zaključku seminarja bodo morali opraviti izpite. seveda tudi v nekaterih atletskih disciplinah. Norme za atletske discipline pa niso preveč nizke. Na 1000 metrov bodo morali preteči progo v času 3:45 min. Seveda bodo Ighko izpolnili norme le tisti sodniki, ki so v zadovoljivi telesni kondiciji. Upravni odbor NZJ je na svoji zadnji seji sprejel tudi sklep, ki omeju ie možnosti sklepanja pogodb med klubi zn uporabo travnatih igrišč. Ta sklep namreč pravi, da bosta v istem kraju lahko uporabljala eno travnato igrišče le dva kluba in ne trije, kot je bilo prvotno določeno. Zaradi tega bodo, kot vemo, najbolj prizadeti zagrebški klubi, ki imajo trenutno na razpolago samo eno igrišče — Dinamov stadion v Maskirnim. Za igralce klubov II. zvezne lige je bilo glede prestopnih rokov sklenjeno, da bodo lahko sklepali pogodbe s klubi v času od 1. do 15. septembra, veljale pa bodo od 1. septembra dalje. To pač zaradi tega! ker bi prestopni roki, ki veljajo za I. zvezno ligo, v času kvalifikacij prav gotovo povzročili zmedo pri. klubih — kandidatih za II. zvezno ligo. V četrtek zvečer se je v Ljubljani sestal upravni odbor I. conske nogometne lige, ki je reševal protest Metalca proti odločitvi tekmovalne komisije cone. Ta je namreč odredila ponovno tekmo med Metalcem in Ljubljano. Metalec pa je seveda izkoristil možnost pritožbe v drugi stopnji — in uspel. Upravni odbor je namreč ugotovil utemeljenost pritožbe Metalca, jo potrdil in razveljavil s tem sklep tekmovalne komisije. Tako Ljubljana nima nobene možnosti, da bi se še potegovala za vstop v kvalifikacije — to pa zaradi tega, ker se kvalifikacijske tekme začno že v nedeljo in bi bila tudi prošnja za zaščito zakonitosti pri predsedniku NZJ skoraj gotovo brezuspešna. Zatorej bo Ljubljana v prihodnji sezoni igrala v _enotni slovenski ligi, Metalac pa bo sodeloval v kvalifikacijah. Pa vendar se moramo ob tem nekoliko ustaviti. Naravnost »čudovito« ekspeditivnost smo zasledili pri reševanju tega protesta. Vse kaže, da je bilo vmes očitno zavlačevanje, kar dokazuje še bolj dejstvo, da sekretar upravnega odbora cone o vlogi protesta Metalca ni pravočasno obvestil ostalih odbornikov in je protest ležal v Zagrebu do četrtka. Na drugi strani pa se spet vprašujemo, komu naj torej verjamemo. Ali tistim, ki so dali takšne izjave ter dokaze, da je tekmovalna komisija na podlagi tega ugotovila učitno kršitev pravil nogometne igre, ali tistim, ki so menda naknadno dali nove dokaze, da to ne drži in je bil upravni odbor pač »primorani« postopati po teh »drugostopenjskih« dokazih. Vrh tega je bil tudi na tej seji na delu »glasovalni aparat«, saj so glasovali v prid Metalca trije hrvatski člani odbora proti dvema Slovencema. Mučna zadeva tega spora je pri kraju, vendar meče kaj čudno luč na odbor cone, oziroma vsaj na nekatere odbornike in na njihovo površno delo — pri čemer izvzamemo seveda zastopnike Slovenije — saj jim je tudi upravni odbor NZJ izrekel grajo. Nasploh je bilo poslova-vanje tega odbora ves čas tekmovanja zelo neekspeditivno. Klubi prav zaradi tega niso vedeli, kako naj se pripravljajo na kvalifikacije in ali naj se sploh pripravljajo nanje in zato je kritika predstavnikov klubov zelo upravičena. Takšnega mnenja so tudi funkcionarji Odreda, ki so bili pred kratkim obveščeni o še vedno »viseči« odločitvi glede tekme Odred : Branik, in se zaradi tega prav upravičeno razbujajo. Sicer pa je škoda izgubljati besede, kajti con sika liga je sedaj že »pokojna«, klubi pa bodo morali pokazati v II. zvezni ligi kaj znajo. Vsi tisti, ki so se pa premalo potrudili v dosedanjih tekmovanjih, pač seda j občutijo vso grenkobo po znani prislovici — po toči je prepozno zvoniti, čeprav se jim je za zeleno mizo zgodila očitna krivica... Odličen uspeh slovenskih boksarjev Že v nedeljo bi moral biti v Skopju na sporedu četrtfinale posameznikov za prvenstvo drž.ave v boksu. Toda po odločitvi BSJ je bil-o tekmovanje priloženo na sredo. Nastop slovenskih boksarjev z makedonskimi, je bil nekakšen neoficialen dvoboj med Makedonijo in Slovenijo, kjer po prvotnih računih Slovenci sikora j niso mogli računati — razen nekaterih posameznikov — na popoln uspeh. Toda številni gledalci, ki jih je bilo nad 3000, so bili izredno presenečeni nad borbenostjo im sijajno tehniko slovenskih boksarjev. To pa je seveda pomenilo, da imajo Slovenci precejšnjo premoč nad Makedonci. Kljub temu, da borbe niso bile najbol j zanimive in več ali man j povprečne, so Slovenci zabeležili v tem »dvoboju« zmago z 10:6. Zlasti so se iizkazali Mariborča Kajzer v bantam kategoriji ter Odre-dovca Aleksič im Prešeren, ukloniti pa se nista dala tudi Mariborčana Žurmarn in Pejakid. Tako so Slovenci osvojili pet zmag, Makedonci pa le dve. Zanimivo je, da so sodniki, ki so sicer sodili skoraj brez napak, diskvalificirali v težki kategoriji oba boksarja, Makedonca Stanisav-ljeviča in Mariborčana Vojnoviča. Slovenski boksarji, ki so si v Skopju priborili zmage, pa bodo morali seveda še na težko preizkušnjo v polfinale. Finale državnega prvenstva pa bo od 1. do 3. avgusta v Beogradu, kjer bo nastopilo 20 boksarjev iz Srbije, 10 iz Hrvatske in 10 najboljših iz ostalih republik Rezultati četrtfinala, bantam Doj-činovski:Ka jzer 0:2. perolahka On-gič: Žurman 0:2 pt., lahka Selinov: Draksler 2:0 pt., polvveter Dizdare-vič:Aleksič 0:2. vvelter Ta sikov s ki: Prešeren 0:2 tko., polsrednja Manče v iPejakcvič 0:2 pt., srednja Trajkovski .-Borštnar 2:0 pt., težka Stani* savljevičtVojnovič oba diskvalifiei- Zopet rekordi in norme Atleti so že navajeni, da nastopajo če sto pred pol praznimi, ali pa popolnoma praznimi stadioni. Zn to se nič ne čudimo, če smo pretekli torek in sredo na prstih dveh rok prešteli priče tekmovanja za Bežigradom, ki je prineslo 2 nova slovenska rekorda, enega jugoslovanskega, pri čemer je bil za nameček eden iizenačen in pa tudi eno normo za evropsko prvenstvo. Vse skupaj gre na račun Od redove atletinje Drage Stamejčič, ki je prvič v letošnji sezoni nastopila v peteroboju. Začetek je bi! bolj skromen in po 12.56 m v metu krogle je Sta-mejčLčeva že premišljala, če bi Poročali smo že, da so se kegljači začeli pripravljati za evropsko ekipno prvenstvo, medtem pa sta bili v Zagrebu in Ljubljani izbirni tekmi kandidatov za sestavo reprezentance. Medtem ko so v Ljubljani tekmovali le 4 slovenski kegljači za petega tekmovalca, ki bo sodeloval poleg Martelanca, Starca, Steržaja in Groma na zvezni izbirni tekmi, so organizirali tekmo v Zagrebu med 16 tekmovalci in izmed teh izbrali 5 najboljših. Tako je doslej znanih že 10 kandidatov, medtem ko iz Srbije še ni poročil, katera dva tekmovalca se bosta udeležila izbirne tekme. ■ V obeh mestih so kegljači metali dvakrat po 200 lučajev. Toda po mu en ju strokovnjakov rezultati niso bili zadovoljivi, niti ne v Zagrebu, še manj pa seveda v Ljubljani.. Razumljivo je, da s takšnimi rezultati, ki so jih ti tekmovalci dosegli. ne morejo računati na uspeh na evropskem prvenstvu. Seveda je časa še dovol j in se bo dalo še marsikaj popraviti, tako tudi forma tistih, ki se bodo od 26. do 31. juli ja na tekmah v Ljub jami in Zagrebu uvrstili dokončno v reprezentanco. ■ V Zagrebu so se po pričakovanju uvrstili v ožjo izbiro stalni državni reprezentanti Smoljanovič, Pogeljšek im Hladnik, vendar je tokrat presenetil z dobro igro Dobri-lovič, ki je vse tri pustil za seboj in dosegel prvo mesto. On je tudi edini presegel znamko 900, medtem ko so bili ostali nekoliko slabši. Poleg njega se je med petorico uvrstil še Splitčan Lukas. Vrstni red hrvat-skih tekmovalcev je bil naslednji: Dobri lovi 6 1782 (874 + 908), Smoljanovič 1772, Pogeljšek 1745, Lukas 1692 in Hladnik. ■ V Ljubljani so se pomerili med seboj Marinček, Tučič, Miro Ambrožič in Likovnik. Kot rečeno, so vsi tekmovalci dosegli mnogo slabše rezultate, kot Hrvati. Med vsemi štirimi je bil še najboljši Likovnik, ki je dosegel 1627 kegljev (819 + 808K za njim Tučič 1622, Marinček 1613 in M. Ambrožič 1544. Zveza kegljaških športov Jugoslavije je upoštevala predlog ZKS Slovenije im zato bosta na sporedu za končno izbiro reprezentance dve tekmi, ena v Zagrebu, druga pa v Ljubljani, toda točno še ni določeno, kie bo prva in kje druga tekma. — gs. sploh nadaljevala tekmovanje. Tudi skok v višino 141 cm ni bil preveč vzpodbujajoč, zato pa je sledilo veselo presenečenje ua> 20(jm. 4 ure so pokazale čas novega slovenskega rekorda 25.2, kar je za desetinko boljše od dosedanjega, ki sta ga imeli Stamejčičeva in Sikovčeva, razen tega pa še enako državnemu rekordu Bogičeve, staremu že 5 let. Po prve-m dnevu je bil »dobiček« proti lanskoletnemu rekordnemu peteroboju 62 točk. V nadaljevanju je tekla na 80 m ovire ti.5. potem pa je skočila v daljino samo 5,34 m, kar pa je vendar zadostovalo za nov rekord s skupno 4337 točkami. Ta rezultat je za 56 točk boljši od dosedanjega rekorda. Za skok v daljino lahko pripomnimo še, da je znašal tretji skok z malenkostnim prestopom 5.62 m. s čemer bi se skupna vsota dvignila preko 4400 točk. Novi rekord je za 137 točk boljši od predpisane norme za evropsko prvenstvo, razen tega pa v mednarodnem merilu že kar solidna znamka. S tem rezultatom bi bila Draga na evropskem prvenstvu v Bernu n-pr. četrta. V absolutni razvrstitvi ji prinašajo pred dnevi dosežene točke 29. mesto. Letos pa so najboljše tekmovalke zaenkrat tekmovale takole: 4635 Bistrova (SZ), 4626 Srn«' kova (SZ), 4556 Eiberle (Nem), 4407 Press (SZ), 4379 Hantschk (Nem)-4578 Vinogradova (SZ), 4348 Seon-buchner (Nem), 4337 Stamejčič (])• 4305 Pčelinčeva (SZ), 500 ženitnih ponudb za Pelc ja V Braziliji Se vedno praznujejo osvojitev svetovnega nogometnega prvenstva-Igralce prevažajo kot kakSne redke Bivali Iz kraja v kraj ln mnogi sploh •* niso bili doma od svojega povratka •* Evrope. Seveda so postali nogometaš* tudi Ideal brazilskih deklet, ki zasip*!0 svoje ljubljence s pismi, v katerih *° jim Cesto ponujajo tudi za žene. Rekorder v tem je komaj 17-letnl Crneo Pele' ki je dobil približno 800 ženitnih ponudb iz vrst nežnega spola vseh ras In stanov-Mladl mož se bo torej težko odločil morda mu bo še žal, da je na Svedskei” tako dobro Igral. Pred VI. mednarodnimi gorskimi dirkami na Ljube]] *= - I’ 2X2 zn Slovenijo Kmalu po 5. juniju letos je vse ljubitelje avto-moto športa presunila žalostna vest, da se je v Lavantthalu na Koroškem smrtno ponesrečil 26-ietni avstrijski dirkač Ervin Orsario. Na povsem običajni dirki je treščil v obcestni kamen in obležal ob svojem novem motorju znamke »Horn«. Se dober teden pred tem pa so organizatorji ljubeljskih dirk dobili prav od njega osebno obvestilo, da se bo spet pojavil na ljubeljski strmini s svojim novim motorjem, ki ga preizkuša. V tem pismu je zatrdil, da bo poizkušal »napasti« rekord Pracha, ki ga je s časom 4:43.3 le-ta dosegel lani. Ali ni to tragično? Teden dni prej če Živahen in poln načrtov za svojo ^HnŠko kariero, kmalu zatem pa že in na koncu življenjske poti. ^blpatičnega Orsaria se spominjamo z Sjtekih ljubeljskih dirk, ko je prav tako •tistal — vendar samo na treningu. Fant k ithel smolo in je hudo padel, pri tem si je tako poškodoval obe roki, da J hedeljo ni mogel nastopiti. V nedeljo, ** avgusta lani, ko je oglušujoč ropot ^torjev pretresal podljubeljsike doline, j? Bedel med gledalci na tribuni ob pla-Njegove živahne črne oči so imele žalosten blesk. Nestrpno se je predal in kar videli smo, da bi rad sedel Hillebrandta, Orsaria in Angleža Char-sona — ki je tudi lani nastopil, pa se je letos tudi smrtno ponesrečil — ne bo več. Spet se bodo na platoju oglasile fanfare in naznanile začetek VI. mednarodnih ljubeljskih dirk. Spet bo ljudem ob progi zastajal dih zaradi drzne in spretne vožnje motoristov in avtomobilistov in spet bomo pričakovali odlične rezultate. In vendar se bo morda kdo vprašal: »Ali bo letos Ljubelj spet tako razgiban in zanimiv, ko ne bo več takšnih pogumnih dirkačev kot so bili Hillebrandt, Orsario in še drugi.« Odgovor smo dobili že pred kratkim, ko so nam pojasnili, kako je s pripravami za letošnjo dirko. čarjev. Glede tega bo pač treba bolj zavihati rokave . .. Prijave vsak dan Kvaliteta letošnjih dirk ne bo nič manjša, kot Je bila zadnja leta. Organizatorji so povabili k udeležbi dirkače iz 24 držav, že dolgo pred povabilom pa so se sami od sebe javljali Angleži, Irci, Nemci in Avstrijci in zahtevali program ter propoztclje letošnjih dirk. Ze v začetku priprav je prireditveni odbor naštel 22 prijav iz inozemstva, prijave Iz inozemstva pa prihajajo še vsak dan. Največ je med njimi doslej Nemcev in Avstrijcev, pričakujejo pa udeležbo tudi iz nordijskih držav. V Opatiji so se dogovorili z znanim »asom« Gamathiasom, ki je obljubil svoj nastop. Tudi Italijani računajo na to, da bodo prišli. Zaradi tega bomo lahko letos zasledovali dirko naj novejših strojev ln ugotavljali njih kvaliteto. Med prijavami, ki so doslej prišle, seveda še niso upoštevani domači dirkači. Na startu pa bo zbrana vsa jugoslovanska elita. To tembolj zaradi tega, ker so letošnje ljubeljske dirke vključene v prvenstvo za naslov državnih prvakov. Največ upanja polagamo — tudi v mednarodni konkurenci — v Pintarja, Čudna, inž. Snajderja ter Černeta, med avtomobilisti pa , se bosta verjetno najbolj uveljavila Rodica in Božič. Naši dirkači bodo poizkusili nekaj novih motorjev, zato upajo na uspeh. Pričakujemo, da se bodo uvrstili med najboljšo evropsko elito. Vse to smo nabrali v beležnico na tem sestanku in se prepričali, da bo Ljubelj prvo nedeljo v avgustu spet zaživel v svojem pravem sijaju, svoj poudarek pa bodo dali številni gledalci, za katere bo, kot smo zvedeli, tudi vse poskrbljeno. Rekord 4:43.4 pa čaka — kdo ga bo porušil? Tone Banšič Dve ekipi pri moških in dve pri ženskah v finalnem tekmovanju, to je bilanca zveznega ekipnega prvenstva za člane in članice. Predtekmovanje je bilo zaključeno preteklo nedeljo z drugim kolom lil z uvrstitvijo slovenskih ekip tokrat ne moremo biti preveč zadovoljni. Upajmo vsaj, da so povsod natančno izračunali točke, kajti Ljubljana se je uvrstila v moški finale s 24 točkami prednosti, če bodo uradni podatki enaki neuradnim, ki smo jih zbrali po časopisnih poročilih. Neuradna razvrstitev bi bila pri moških naslednja: 1. Partizan 68.215, 2. Crvena zvezda 66.076, 3. Kladivar 61.007 4. Spartak 59.565, 5. Mladost 59.373, 6. Ljubljana 59,237, 7. Dinamo 59.213. Pri ženskah nam še zaenkrat manjka podatek o točkah Sarajeva, vendar je ta ekipa v Osijeku zbrala dovolj točk, da je izpodrinila atletinje Ljubljane s 6. na 7. mesto. Še ne potrjen vrstni red bi bil naslednji: 1. Crvena zvezda 29.838, 2. Kladivar 29.493, 3. Odred 28.109, 4. Mladost 27.065, 5. Varaždin 25.265, 6. Sarajevo, 7. Ljubljana 24.351 točk. Danes sicer še nima pomena govoriti o možnostih posameznih ekip v finalnem tekmovanju, vendar lahko vsaj o slovenskih ekipah povemo h e kaj besed. Pri moških ima Kladivar že nekako zagotovljeno tradicionalno 3. mesto, Ljubljana pa se bo v najboljšem primeru borila za 5. Pri ženskah bodo potrebni predstavnikoma Slovenije Kladi varili in Odredu veliki napori, če se bosta hotela približati Crveni zvezdi, ki je veliki favorit letošnjega tekmovanja. Mimogrede še lahko omenimo, da je na II. kolu v Zagrebu pri ženskah nazadnje Kladivar prehiteli Mladost, čeprav smo pred zaključkom tekmovanja' poročali, da bo verjetno zmagala Mladost. Ogledati si moramo še nekaj najboljših rezultatov, ki so bili doseženi v Subotici in Osijeku: 100 m Dragaševič 10.8, 200 m Savič 22.0, 800 m Hočevar 1:54.0, 1500 m Radi-šic 3:53.5, 10.000 m Ivanič 30:49,8, 110 m ovire Petrušič 14.7, 400 ni ovire Radulovič 56.4, višina Marjanovič 2.00, krogla Škiljevič 15.85, disk Sej ulic 48.79, ženske: 100 m Kolenc 12.4, daljina Eškič 5.47. 7 Kje pa je TSŠ? Atletska zveza Jugoslavije je tudi za letošnje leto razpisala srednješolsko prvenstvo za dijake in dijakinje. Letošnja udeležba je bila mnogo večja od lanske, saj so prejeli vsega skupaj 118 rezultatov v moški ekipi in 96 v ženski. Pri tem pa je zanimivo, da je Slovenija, ki je sicer v mladinski atletiki zelo močna, zelo slabo zastopana. Vse to velja tudi za večje število ljubljanskih srednjih šol. Začudilo pa nas je, da v končni razvrstitvi nismo našli Tehnične srednje šole iz Ljubljane, za katero vemo, da je tekmovala in dosegla zelo veliko število točk, več kot dovolj za prvo mesto. Vprašanje je, kje so se rezultati izgubili, saj so jih menda s šole odposlali. Vrstni red najboljših šol je bij naslednji: dijaki: I. gimnazija Cuprija 15.240. 2. gimnazija S en ta 11.898, 3. Gradjevanska srecluje-tehuička škola — Novi Sad 11.092, 8. II. gimnazija Celje 10.738, 22. 1. gimnazija Celje 9208, 25. učiteljišče Celje 8824, 59. ESS Celje 1 7834, dijakinje: 1. gimnazija Varaždin 10.525, 2. Srednja ekonomska škola Otočac 10.041, 3. gimnazija Slav. Požega 9829, 16. ESŠ Celje 8486, 18. I. gimnazija Celje 8392, 21. II. gimnazija Celje 8267, 24. učiteljišče Celje 8071. Mladi Avstrijec Prach je tudi letos eden glavnih favoritov * motorno kolo ter se pognal po viju-Cesti, ki je marsikaterega njegovih °* * * v8ri6ev popeljala zmagoslavno do cilja 7" flo lovorjevega venca. Zares žalostno! ''Sto dni prej je bil Orsario ljubljenec v»«ga občinstva, ljubeljski rekorder, ki s svojim Arielom potolkel prejšnji Ulebrandtov rekord z novim časom '°5'3, lani pa je moral med gledalce . .. Usoda pa se je poigrala ne samo s ^ mnogo obetajočim dirkačem, ki je svojo kariero leta 1950, temveč tudi * Ulllebrandtom. Lani na ljubeljskih dir-atl le bil Orsario še priča, ko je naj-stari rutiner Hillebrandt potolkel . egov rekord s 4:49.3, nato pa skoraj j,°VSe,h neznani, tedaj 19-letni motorist > dosegel fantastičen rezultat 4:43.3. tbs pa m več Orsaria in tudi ne sta-- '>u znanca ljubeljskih dirk Hillebrandta. Borba za naslove, norme in reprezentanco 5°igi ta je žalostno končal že lani, ne Po ljubeljskih dirkah jeseni-. Dveh j h rekorderjev torej ni več, eden, let"°tl’ P» če živi in bo verjetno tudi l"* Poizkušal potolči svoj lani dose-*uit rek0rd- Ali mu bo to uspelo? Rebe la naravnost fantastičen in skoraj Vefc dosegljiv. Sicer pa, kdo ve — Uk dirke prinesejo vsako leto to- noveea' toliko presenečenj, da so bit 'e zares tradicionalno privlačne, 1,0 " Po udeležbi tekmovalcev kot tudi ,,,>i#ku gledalcev. Lani smo zapisali, ft bil Ljubelj rekorden na vseh »h«. Zares. Rekordi so padali kot V1. ločilu, dirkači pa so se borili po besu Stl yubel5ski cesti z vso zagrizeno Z*0 ln rekord je bil dosežen tudi po ttamejčič (O), 11.7 Babovič (Ml), 12,3 Simič (ČZ), 12.3 Ostrovska tBr), višina 162 Cere (Voj), 156 Jug (Ml), 150 Stanulovič (CZ), 150 Kovač (CZ). 150 Agodimi (Rijeka), daljina 5.69 Stamejčič (O). 5.47 Eškič (Sar), 5.13 Koines (Slob. Var), krogla 14.64 Usenik (O), 13.31 Radosavljevič (Part), 13.01 Stamejčič (O), disk 44.78 Če lesnik (KI), 42.04 Borovec (Slob. Var,), 40.82 Hudobivnik (O), kopje 47.09 Kaluševič (CZ), 45.34 Koška (Voj), 42.66 Karaska-koivska, (CZ). 4 X 100 m 50.6 Crvena zvezda. 50.9 Kladivar. 51.9 Mladost, peteroboj Stamejčič 4337. šnajder 48.0 na 400 m S precejšnjim zaostankom je nazadnje tudi do Ljubljane prispela vest, da je na mednarodnem atletskem prvenstvu Poljske v Krakowu član Zagrebške Mladosti, Viktor Šnajder, dosegel nov jugoslovanski rekord v teku na 400 m z rezultatom 48.0. Dosedanji rekord je bil dve desetinke sekunde slabši in ie pripadal že 7 let Saboloviču. Morda smo sedaj s Šnajder jem vendar dobili tekača na 400 m, ki bo prekinil tradicionalno ugotovitev, da Jugoslovani v tej disciplini v mednarodnem merilu ne pomenijo nič. Nov rekordni rezultat sicer še ni dovolj za odhod v Stockholm, toda Šnajder, ki je napredoval neverjetno hitro, potrebuje predvsem močno konkurenco, da bi še naprej popravljal svoje rezultate. t>iiz Wal(er 3:2 T i ‘‘b* z« t v? P'ravenl basu je bil na mestu Max Morloik, ki M q mkšne priložnosti neverjeten nos. Preden se je mo-tbgo, XV1CS vreči^ na žogo-, jo je Max dobesedno s palcem ttapol ležeč na tleh, napol na kolenih, porinil mimo Kr-i? prepočasnega Gros lesa v skrajni levi kot. vodilni gol! G i)1 Mo več 2:0. Zdaj je bilo že 2:1! *®#i:je> <;'L aplavz gledalcev nam je potrdil, da 2:1 niso J. Jt), yy,. i h'bWH.LV 11 Čl 111 tl'Ut Liri, tla 1 1J1.SU poti rve Taro« •?/* on Tl n nrirtolinln nfi " t' svoje kolo, ki ga je zares srečno pripeljalo do c'jp\ To je bil njegov največ ji življenjski podvig in iv’ ! ne s je ponosen na ta svoj uspeh. »Le ne popustiti-« si dajemo drug drugemu poguma. Spet kličemo obrambi: »Vztrajati! Vsak na svojem mestu!« če jo, svojih zasledovalcev se pa le ne morejo otresti. Zdaj lahko vsaik vidi dobro Herbergerjevo šolo! ž< Grosies, gibčen kot maček, bliskovito reagira in ujame / ^ Premišljujem: če smo prišli tako daleč, zakaj ne bi šli h dalje? Ge smo po vodstvu Madžarov 2:0 izenačili, zakaj ne bi prišli v vodstvo mi? Izenačenje prizadene Madžare. Čutijo se užaljene, osramočene, ranjen je njihov ponos. Zdaj napadajo z vso silo. Toda naša obramba je železna, ne, jeklena! To, kar delajo Liebrich, Posipal, Kohlmever, Mai in Eckel je naravnost čudovito. Tu in tam, če je res potreba, se še del napada požene obrambi na pomoč. To je igra čisto po željah našega »šefa«. Vedno si je želel, da bi to dosegel: vsi naj bi branili, če je kaj treba braniti! In vsi naj bi napadali, kadar je mogoče napadati. Herberger je bil lahko s svojo stoto tekmo kar zadovoljen. Seveda dobro čutimo, da madžarski napad ne nosi zastonj naslova: najboljši napad na svetu. Madžare še vzpodbujajo tisoči njihovih navijačev, ki se jim zdi popolnoma pravično, da madžarska enajsterica, že skoraj pet let nepremagana, osvoji naslov svetovnega prvaka Pel naoadalcev Igra bliskovito in ne varno. Toda naj poskušajo karkoli ho- Turek je spet povsem miren in zanesljiv. S fantastično parado odbije Hidegkutijevo bombo z daljave treh metrov. Kocsi.s prestreže usnje z glavo in odbija žogo proti našemu golu. Turek z roko boksa žogo nad lato. Res, to so dejanja, vredna vratarja finalne tekme za svetovno prvenstvo. Zdaj je kot za Madžare! Miren in zanesljiv ujame Turek žogo, ki jo strelja Hidegkut! z glavo. Ni dvoma, da se v tem trenutku v mislih vsi zahvaljujemo Turek«. Sreča se obrne nam v prid. Po kombinaciji Pušk as-— Hidegkuti—Zakarias—Kocsis strelja Hidegikuti proti Tonijevemu svetišču. Toda žoga se od vratnice odbije v polje,. Madžarski navijači so prezgodaj zavriskali. S sredine igrišča za pa u m, cla se pred našim golom zbira nova nevarnost. Hldegkuti je pravkar preigra! Liebricha in premišlja, v kateri kot bi poslal žogo mimo Tonija. Zdaj som ob Madžaru. Ramo ob rami s Hidegkuiijem si priborim žogo in jo potisnem Toniju v roke. Zdaj poskrbi Turek za obrambo, da si bo lahko nekaj sekund oddahnila. Žoga pošlje daleč v polje, tekaj jo zagrabi Seli afer. Naši navijači že navdušeno vzklikajo. Z razdalje 20 metrov strelja. Todi Kakor prve minute polčasa pripadajo tudi zadaj* nuitki našim drznim napadom. Že spet se mota 'Sebi*1-J' nasprotnikovem kazenskem prostoru. Med vročičnim bu jam jem gledalcev usmeri žogo med same latnice Gro m II -j; lilko preveč naprej. Eckel za hip izgubi ravnotežje,^/ n.l- -- X — M -1. -m : ! m Ir A tl X/.«’I r — ■ i n Al rt ** * I ■ '»Alf A <% |* (V 41 1 " še skuša s skra jnim koncem čevlja usmeriti žogo P*", „|0^ ’ žarskemu golu. V tem brezupnem položaju potisne lfll N ■ » * v v r* * i _.. 1-t a?f *. . vi skrajnim naporom žogo v drugo smer. Pri temi neb®!* 9 svojim čevljem Ho ista v stegno. «• na koži P° dolga, krvaveča pr&aka. Zdaj se Madžari divje poženejo proti našemil golo* strelja. »To bi vam ugajalo, da bi oli koncu polčasa še en gol«, si misli Toni Turek in boksni žogo v k0'"'/ Na igrišču se razlega pisk Lingon* piščalke. ' v‘ Zmaga plavalcev Radovljice Pr®tekli četrtek zvečer je bila v Ra-- v*jicd plavalna tekma med domačim 'sernom in drugim moštvom ZPK , a°lJane. Obe ekipi sita bili zelo izena-kar je napravilo tekmovanje zelo v^mivo. Plavalni spored se je končal s ko prednosti za domačine, po vvater-tekmi, ki so jo zaključili domačini ^ svoj0 korist z rezultatom 9:5 (3:4), pa , tHl končni rezultata dvoboja 76:71 v Ist Prešerna. Med plavalci iz Radov-so bili najboljši Piki, Zemva, Cebu-v6Va in Mulejeva, med gosti pa Grudner, ^kleva, Majdič in Abraham ter plaval-, Hočevarjeva in Rodetova, ki sta kot 'kaict prvega moštva okrepili drugo ^'Po Zpk Ljubljane, Najboljš trezultatl: t °*ki: Loom prosto: 1. Grundner (Lj) j *8-3’ I. Ahac (P) 1:12.5, 406 m prosto: j' Grundner (Ljubljana) 5:40.0, 2. d- ^Heit (P) 5:48.3, 200 m prsno: 1. De- , ISVa (Ljublj) 3:07.6, 2. Ženiva (P) 3:08.2, metuljček: 1. Piki (P) 1:21.6, 2. Maj-,j Hj) 1:26.0, 100 m hrbtno: 1. Abram 11 1:22.6, 2. Cilenšek (P) 1:24.7, 4X100 m ^Osto: i. Ljubljana 4:55.1, 2. Prešeren '4' Zenske: 100 m prosto: 1. Hočevar j) 1:22.8, 2. Mladenovič (P) 1:28.4, 100 m 1. Rode (Lj) 1:33.5, 2. Prešeren (P) j*8,8. 50 m metuljček: 1. Čebulj (P) 41.0, H°de (Lj) 44.3, 100 m hrbtno: 1. Mulej IP, 1:88.8, 2. Mevlja (P) 1:46.1, 4X50 m »Sto: l. Prešeren 2:38.7, 2. ZPK Ljub-2:48.5. 'iktia Veliki dvoboj Japonske in ZDA V Honoluluju na Havajih je bilo veliko plavalno tekm., ki so se ga udeležili skoraj vsi najboljši plavalci ZDA in Japo-nsike. Mnogih odličnih rezultatov ni manjkalo, plavali so takole: 50 m prosto: Larson (ZDA) 26.1, Koga (Jap) 26.2, 100 m prosto ” TSO-n (ZDA) 58.0, Ca-ss (ZDA) 58.2, 200 m prosto Vamanaka (Jap) 2:06.8, Fu-kui (Jap) 2:07.5, 400 m prosto Vamanaka (Taip) 4:31.0, Fukui (Jap) 4:43.1, 800 m prosto Vamanaka (Jap) 9:40.0, 100 m prsno Furukawa (Jap) 1:14.9, 100 m metuljček Ishimo-to (Jap) 1:01.8,■ Larson (ZDA) 1:02.4, 100 m hrbtno Hase (Jap) 1:04.7, Mc Kinney (ZDA) 1:04.7, 200 m prsno Fu-rukawa (Jap) 2:46.3, 200 metuljček Ishi-moto (Jap) 2:19.6, Vorzik (ZDA) 2:20.5, 200 m hrbtno McKinney (ZDA) 2:21.9, 400 m mešano Larson (ZDA) 5:43.7, 4 X 100 m prosto (ZDA) 3:58.8, 4 X 100 m mešano Japonska 4:17.2. Prvič v zgodovini plavalnega Športa je na enem tekmovanju četvorica plavalk dosegla rezultate pod 5 minut na 400 m oz. 440 y prosto. Ti odlični rezultati so bili doseženi na tekmovanju v Towns-villu v Avstraliji pred odhodom v Cardiff. Rezultati: 110 y prosto Fraser 1:02.7, Colquehoun 1:03.6, Konrads 1:04.6, Craipp 1:04.7, Morgan 1:04.7, 440 y prosto Konrads 4:57.8, Morgan 4:29.2, Crapp 4:59.9, Fraser 4:59.9, 220 y prsnp Lassig 2:59.8, 110 y metuljček Bainbridge 1:14.9, 110 y hrbtno Nelson 1:14.5, moški 110 y prosto Devitt 57.4, Chapman 57.4, Shipton 57.8, Konrads 57.9, 110 y hrbtno Hayres 1:04.1, Monckton 1:04.9. MEDNAStOD Na pokrajinskih prvenstvih v Zahodni Nemčiji so bili doseženi naslednji rezultati: 200 m prosto Kil 2:16.7, 1500 m prosto Zierold 19:17.4, 200 m metuljček We-ber 2:29.3, 200 m prsno Trtiger 2:45.6, 100 m hrbtno Mlersch 1:09.5, ženske: 100 m prosto: Brunner 1:08.4, 400 m prosto: Brun-ner 5:26.5, 100 m metuljček Winkler 1:18.7, 200 m hrbtno Rougemont 3.03.4. Zenska atletska reprezentanca Poljske Je v Potsdammu premagala atletinje Vzhodne Nemčije 107:91 točkami. Za vsako ekipo so nastopile po 3 tekmovalke, važnejši rezultati pa so bili naslednji: 100 m Jeniszevvska (Polj) 11.8, 200 m Ja-niszevvska (Polj) 24.0 , 800 m Nowakowska (Polj) 2:13.3,80 m ovire Birkemeyer (VN) 10.8, daljina Ciastowsika (Polj) 5.90, krogla Lttttge (N)V 14.55, disk Muller (VN) 51.42, kopje Flgwer (Polj) 51.54, 4 X 100 m Vzhodna Nemčija 45.9. Z Islanda poročajo o nekaj odličnih rezultatih. Thorlaksson je » skokom 4.42 m izenačil rekord v sikoku ob palici. Einarsson je skočil v troskoku 15.45, Thorbjdrnsson pa je tekel 100 m 10.5. Na prvenstvu Nizozemske so bile najboljše tekmovalke na kratke proge, saj so kar tri in sicer Bliimhoff, Bijleveld In Van Kuik dosegle na 100 m 11.7. Pri moških se je izkazal Karnmerbeek s 14.4 na 110 m ovire. V Braziliji slavijo naprej Plavalni šport v Sloveniji ima svojo »zibelko« v Ljubljani. Eiva leta po prvi svetovni vojni se je Plavalno športno življenje začelo na Ljubljanici, z zgraditvijo prvega modernega plavališča v Ljubljani — Ilirije pa je takratni plavalni klub Ilirija osredotočil vse najboljše plavalne moči v svojih Vrstah ln dolgo vrsto let pred zadnjo vojno igrali vodilno vlogo v jugoslovanskem plavalnem Športu. ^J^obodi-tev in nov družbeni red je po-v športno vzgojo na širšo podlago in ^janA je zaživel nov plavalni ko~ v vrstah Železničarskega športne-d-ruštva »Ljubljane«, ki danes praz-desetletnico svojega delovanja. ZAČETEK JE BIL TE2AK plavanja v Ljubljani je bal dol-Vneto let pred vojno in prava leta ^ vojnl »Ilirija«. Prav zato je bilo tež-^ Postaviti se v bok z enakovredno eki-^ takrat vodilnemu klubu v Ljubljani J^veniji. Prvi začetki nove plavalne *kr V lc#tlh 194® ln 1949 50 bilii zcio Na kopališču Ilirije se je takrat ki a*° vsega nekaj deset fantov in de-1^ ’ ki so marljivo trenirali, seveda da-W. 0(1 takrat kvalitetnih uspehov naj-slovenskih plavalcev in plavalk, velja v športu za odliko vztraj-lomnost in upornost, potem je 0 Prav to tudi za takratne mlade t>^°VatCe in odbornike ZPK Ljubljane. b0r °a ^anov je opravljala vse, od od-V^v ^ih funkcij do nastopov na pla-^ 1 h tekmah. Motil bi se tisti, ki bi ml-to/ ^ so prašil poznejši uspehi z lahko-inj^****11 sebe in naglo. Treba je bilo truda v vodi bazenov in za želela ^tzami na sejah, da se je povzpel b* v hvalni kolektiv med vidnejše klu-si^^t^veniji in danes celo v Jugo- PRVI USPEHI £ gla<^tvijo plavalnega štadiona Kole-b,^ &° tudi plavalci ZPK Ljubljane do-oživljen j skl prostor«. Čeprav je ° druš^o »šiškarsiko« so plavalci, 8 £r- tokacije bazena večjidel Vičani. °*>-ltvijo novega prostora je celotni ah-ko tudi uameril načrt svojega a&tvele »o plavalne šole, vrste a 80 se iz leta v leto množile, 80 se pionirske, mladinske in t^ete^6 elti|Pe- Sele takšno delo, ki je v težilo na množičnosti, Je ^tetne PrVe v^in®jše uspehe tudi v kva-rnerilu- Prve uspehe so želi ^sko ****’ 1951 s-o osvojili slo- ^ dvai,I)rVeinstV0, Ta usP6*1 80 ponovili rat ln sicer 1954. in 1956. leta. ^3 Ubij a leta sPanšek, TooninSkova, Horvato-.^»hskj uspehi reprezentirajo L? alnl Sport "a vseh po- J91h prireditvah. Komaj je eden od lavoritov letošnje dirke po Franciji, Luksemburžan Charlie Gaul, trlumfiral v kratki etapi na kronometre na Mot Ventoux, že je doživel naslednji dan težak udarec. Prva alpska etapa je pomenila za Gaula popolen poraz, saj je zmagovalcem zaostal za 9 minit. Kar po vrsti so napadli Francozi, Italijani, Belgijci in Gaul je imel preslabe pomagače, pa tudi sam Je bil očitno nekoliko izmučen od napora v nedeljo, tako da ni mogel sam pobijati vseh napadov, ampak je zaostajal. Dirkači so morali premagati tri prelaze in na prvem je šel prvi skozi cilj za veliko gorsko nagrado, Francoz Dotott, na obeh ostalih pa je zmaga pripadla Italijanu Nenciniju. Po tej etapi se je stanje v skupni oceni povsem izpremenilo. Geminiani si je povečal vodstvo, Gaul je zopet zelo zaostal, pa tudi ostali favoriti so zopet izgubili na terenu v primerjavi z nosilcem rumene majice. Naslednja etapa, to XX,, je bila zopet težka,, saj so morali kolesarji (na startu jih je bilo še 92), premagovati vrhova prve kategorije Vars in Izoard. Fracozi so takoj na začetku diktirali oster tempo ln 7 ubežnikov 2 minuti prednosti, prednost se Je večala, medtem pa je iz glavne skupine ušlo še nekaj tekmovalcev. Pričel se Je vzpon na prelaz Vars, ki ga je kot prvi dosegel Italijan Calaitano pred Stablinskim (zaostanek 1:50) in Polom (1:44). Večja skupina z Geminianijem, Faverom in drugimi, je zaostajale že za 7:45. Kot je že običaj, so v spustu mnogi dirkači zopet dosegli ubežnike in pred vzponom na Izoard so bile skupaj zopet večje skupine. Vrstni red na Izoardu je bil naslednji: 1. Baha-montes, 2. Catalano (zaostanek 35 sek.), 3. Polo (2:43), 4. Nencini (4:37), 5. Pobet in Adriaenssens (4:58), 7. Gaul in Hoeve-naers (5:00). Gaul je torej tudi v tej etapi zopet nekoliko izgubil v primerjavi z Geminianijem. Tretja alpska etapa Je bila zopet zelo razburljiva, morda bi lahko celo rekli, dramatična. Z odlično vožnjo in velikim naskokom pred svojimi tekmeci se Je Gaul zopet uvrstil med favorite za končno zmago. Ves čas je deževalo in zato so imeli kolesarji še toliko težjo nalogo. Do prvega vzpona na Lautaret so vozili skupaj, potem pa so nekateri potegnili in na vrhu je bil prvi Nizozemec Van Est. Pri vzponu na Luitel pa je sprožil Gaul svojo generalno ofenzivo. Za nlim se je v začetku podal tudi Spanec Ba-hamontes. Na vrhu sicer ni bil prvi. ker še ni dohitel nekaterih kolesarjev, ki so zbežali že prej, toda svoje najnevarnejše nasprotnike Je pustil že precej daleč zadaj. Seveda etape še ni bilo konec, saj je sledil ponovni vzpon na prelaz Porte. Na tem prelazu Je bil Gaul že prvi, toda popolnoma sam. Ta etapa je bila res kot ustvarjena zanj, saj je Imel do cilja še na dveh vzponih možnost dokazati svojo sposobnost kot gorski vozač. Kaj je delal z nasprotniki, najboljše pokažejo rezultati. Rezultati — XIX. etapa: Carpentras — Gap (178 km): 1. Nencini (It) 4:53:18, 2. Geminiani (Fr), 3. Anquetil (Fr), 4. Adriaensses (Belg) isti čas, 5. Botella (Sp) (zaostanek 15. sek.), 6. Morvan (Fr), 44. XX. etapa — Gap — Brinacon (165 km): 1. Bahamontez (Sp) 5:18:35, 2. Catalano (It) — zaostanek 50 sek., 3. Nencini (It) 2:02, 4. Anguetil (Fr) 3:51, 5. Adriaenssens (Belg) 3:52, 6. Hoevenaers (Belg) 3:55, 7. Geminiani (Fr) 3:56, XI. etapa — Brian con—Aix les Bains (219 km): I. Gaul (Luks) 6:59:10, 2. Adriaenssens (Belg) zaostanek 7:50, 3. Favero (It) 10:09, 4. Fer-lemghi (It) 12:20, 5. Planckert (Belg) 14:34, 6. Damen (Niz) isti čas, 7. Geminiani (R) 14:35 itd. Prejšnjo soboto in nedeljo je bila v Črni gori druga ocenjevalno-terenska vožnja za najboljše motoriste iz vseh republik. Na startu v Titogradu se Je zbralo 33 tekmovalcev iz BiH, Hrvatske, Črne gore, Makedonije in Srbije, manjkali so le slovenski motoristi, ki letos nimajo primerne ekipe za takšna tekmovanja. Ta druga tekma Je bila pomembna že zato, ker je odločala o tem, ali bodo letošnji primat osvojili Bosanci ali pa Črnogorci. Ze na prvi letošnji vožnji, ki je bila na progi Sarajevo—Beograd, so se odločno pomerili med seboj dirkači teh dveh republik in Je Črnogorcem le za las uspelo osvojiti prvo mesto. Med posamezniki pa je zmagal Srb Jovanovič pred Črnogorcem Cejovičem in zastopnikom iz BiH Popovičem. Ko so se v soboto zjutraj zbrali na startu v Titogradu vsi udeleženci te dirke, je sonce že na vse zgodaj močno pripekalo, kar seveda za tako naporno vožnjo ni bilo preveč razveseljivo. Dirkači so. imeti pred seboj ta dan 223 km vožnje na progi Titograd Kolašin—Danilovgrad— Nikšič—Mojkovac. Začetek je pripadal Bosancem, ki so se požrtvovalno in odločno borili za čim boljši plasma. Po terenskem izpitu pri Kolašinu je znašala razlika med Črno goro in BiH le 14 točk v korist Črnogorcev. To je bila zares zanimiva borba, polna slikovitosti, odlične tehnike in borbenosti. Kljub slini vročini noben dirkač ni odnehal, videti pa je bilo, da so očitno prevladovati terenski stroji, ki so zares edino primerni za ocenjevalne terenske vožnje. Toda favoriti so začeli odpadati. Vzdržali so le tisti, ki se jim niso pokvarili stroji ln ki so bili kos naporn vožnji. Seveda so to vožnjo budno spremljale kontrolne postaje vseskozi ob progi ln pridno beležile kazenske točke tistim dirkačem, ki niso prispeli do njih v določenem času, Te kazenske točke so bile pravi strah za vse tekmovalce in so jih zato podžigale, da so vozili drzno tudi tam, kjer bi si človek ne mogel misliti. Največ spretnosti sta ves čas vožnje kazala v zadnjih letih najboljši terenski dirkač Popovič iz BiH ter mladi Črnogorec Cejovič. Le-ta sta seveda v zadnjem delu dirke bila hud boj za zmago. Drugi dan te vožnje je obsegal 16 km terenskega izpita, nato pa 75 km vožnje od Mateševa mimo Bioče do Titograda. Ta del proge je bil še bolj naporen in je izločil marsikaterega dirkača, ki je verjetno upal na dober uspeh. V Titogradu je bil ob zaključku še izpit v krosu na 7 km dolgi krožni progi, ki so jo morali dirkači prevoziti štirikrat. Tik pred ciljem je favorit Lijeskič iz Srbije moral odstopiti, najbolje pa so se izkazali Črnogorci. To pa je razumljivo, saj progo prav dobro poznajo. Bilo je (udi precej padcev, vendar brez nesreč. Seveda so Bosanci v drugem delu tekmovanja precej popustili, prehiteli so jih celo Makedonci in se ob koncu te dirke uvrstili pred nje na 2. mesto. V ekipnem tekmovanju Ja zmagala Črna gora, med klubi Cačak Iz Srbije, med posamezniki pa Popovič (BiH) pred Cejovičem le za 1 točko razlike. Rezultati — posamezno: Popovič (BiH) 20 točk, Cejovič (C. G) 21, Božovlč (C. G) 31, Glamuzima (M) 35 Itd., republike: 21.1, 800 m Depastas (Grč) 1:49.1, 1 milja Brand 4:06.2, višina Pilil 201, krogla Davis (ZDA) 18.02, ženske: 180 m Bichl 11.1, 80 m ovire Kopp 10.9, Eiberle 11.0, Hantschk 11.0, krogla Werner 15.00. Iz Miinchena so atleti potovali v Augsburg, kjer so se izkazali zlasti naslednji: 180 m White (ZDA) 10.4, 110 m ovire Robinson (ZDA) 13.7, Lauer 13.7, krogla Davis (ZDA) 17.84, ženske: 80 m ovire Kopp 10.9, kopje Brdmmel 50.17. Grški rekorder v metn krogle Tsakani-kag Je dosegel na tekmovanju v Atenah nov odličen grški rekord z rezultatom 17.43 m. Rezultati atletskega dvoboja med Francijo in Norveško, ki se Je v Oslu končal z zmago Francozov s 113:99 točkami: 100 m Delecour (Fr) 10.6, 200 m Delecour (Fr) 21.7, 400 m Dibonda (Fr) 49.0, 800 m Lundh (Nor) 1:50.9, 1500 m Lundh (Nor) 3:48.5, 5000 m Chicldt (Fr) 14:16.0, 10.000 m Torgersen (Nor) 29:55.0, 110 m ovire Do-hen (F) 14.7, 400 m ovire Gulbrandsen (Nor) 53.5, 3000 m zapreke Naess (Nor) 9:11.0, višina Herman (Fr) 190, daljina Berthlesen (Nor) 7.44, troskok Battista (Fr) 15.76, palica Silion (Fr) 4.15, krogla Thomas (Fr) 15.60, disk Hagen (Nor) 49.25, kopje Danielsen (Nor) 77.68, kladivo Hus-son (Fr) 58.06, 4 X 100 m Francija 41.4, 4 X 400 m Francija 3:15.6. , Švedska metalka kopja Almquist je izboljšala svoj rekord na 51.8 m. Na tekmovanju za prvenstvo Anglije* so nastopili tudi številni inozemski atleti, ki se bodo udeležili iger Britanskega imperija v Cardiffu. Takole so tekmovali: 100 y Omagbeni (Niger) 9.9, 220 y Segal (VB) 21.4, 440 y Salisbury (VB) 47.2 (izenačen evropski rekord), 880 y Hevvson (B) 1:47.8, Rawson (VB) 1:48.6, Elliott (Avstr) 1:49.0, 1 milja Everrett (VB) 4:06.4, 3 milje Eldon (VB) 13:22.4, 120 y ovire Gardner (Jamai) 14.1, 440 y ovire Lean (Avstral) 51.2, 3000 m zapreke Shirley (VB) 8:51.0, višina Etolu (Uganda) 203, daljina Olovu (Niger) 7.28, troskok Norris (N. Zel) 15.65, palica Rlchards (V Zel) 411, krogla Rowe (VB) 17.30, disk Du Flessls (J. Afr) 52.22, kopje Smith (VB) 66.46, kladivo Ellis (VB) 61.90 Naslov prvaka Švedske v deseteroboju je osvojil Persson s 6090 točkami. V maratonskem teku pa je zmagal Waide. Češki atleti so dosegli na srečanju z atletskima reprezentancama Ukrajine in Bele Rusije nekaj zelo dobrih rezultatov: višina Lansky 208, krogla Skobla 17.86, 4 X 100 m 40.6, ženske: 80 m ovire Trka-love 11.0, 4 X100 m 47.0, kopje Zatopek 51.62. Cma gora 102, Makedonija 150, BiH 212, Srbija 412, Hrvatska 747, klubi: Cačak 332, Vogošče 348, Titovo Užice 597. Generalni plasma — posamezno: Popovič ln Cejovič 18, Glamuzina 13, Božovlč 12, Jovanovič 10, Podani 7, Miličevič 6, Bivic (Slov) 5 itd., republike: Črna gora 16, BiH 10, Makedonija 9, klubi: Vogošče 14, Cačak 12, Titovo užice 10 točk. Etapa za Valcica (Nadaljevanje s 1. strani) sebnih upov, da bodo prednost obdržali do konca dirke. Vročina je bila neznosna. Odstopilo je kar 17 tekmovalcev, kar je nekaj izrednega, pa vendar za tistega, ki razume naporno vožnjo v hudi vročini, povsem razumljivo. Opazili smo Valči&a, ki se je sunkoma poganjal po klancu navzgor in prepričani smo bili, da je naš reprezentant dobil krče. Toda ne! Prišel je šele njegov čas, ker dobro pozna to cesto, se je sunkovito poganjal iz serpentine v serpentino in že je bil med vodečo skupino, ki so jo v tem trenutku sestavljali Valčič, B na jan in Ciger, Šebenik in Žirovnik sta popustila in tudi vs-ebolj zaostajala od zares odličnih ubežnikov . . . VALANT, PETROVIČ IN OSTALI Od Razdrtega pa do Ljubljane je torej bilo iše lepo število kilometrov in spraševali smo se, kaiko to, da ne začnejo svoje ofenzive Petrovič, Levačič, Bajto i:n drugi? V enakomernem temipu, brez večjega naprezanja prav ti tekmovalci oči vidno niso hoteli pustiti vseh moči na razbeljenem asfaltu. Sem in tja je pospešil tempo tisti, ki je bil na čelu te skupine, toda da bi začeli resno ogrožati vodečega Valčila, na toni nihče nit.i pomislil. Čim bolj smo se bližali Postojni, tembolj sc je razmak- Kvaliiikacije za vstop v II. zvezno nogometno ligo Rudar s prednostjo petorica bo bolj počivala, saj ima za seboj prav v letošnji seizoni dovolj kilometrov v nogah in tudi dovolj izkušenj.« Mladinci, ki jih je bilo na startu okrog 50, so morali prevoziti 100 kim dolgo pot od Ljubljane do Postojne in nazaj. Vročina je tudi tu odločilno posegla v vrste mladih kolesarjev, ki jih je kar dobro razredčila. V končnem finišii je zmagal Beograjčan Živkovič ipred Bajtom iz Zadra, Šebcličein iz Pulja in Geričem iz Branika. Rezultati — člani: Ljubljana— Ajdovščina—Ljubljana (17K> km): 1. Valčič (Pulj) 4;4i9:01, (20 točik), 2. Ciger (Partizan) isti čas, (17 točk), 3. Petrovič (Pari.) 4;49':1'5 (15 točk), 4. Valant (Odred) isti. čas (13 točk), 5. Milenkovič 4.49:20 (11 točk), 6. Bajto (Zadar) 4;49:30 (1 Otočik), 7. Dimitri jevič 4;49:30 (9 točk), 8. Bra-jan (Pulj) 4;5i0:01 (8 točk) — 1 minuto kazenisikega pribitka. 9. Šebenik (Rog) 4;55:10 (7 točk), 10. Novak (Fotokemiika) isti čas itd. Na starta 46 tdkmovalcev, odstopilo jih je 17, L. M. Ljubljana, 20. jul. — Današnje kvalifikacijsko srečanje med Odredom in Rudarjem na stadionu v Šiški je bilo za približno 3000 gledalcev prava živčna vojna. Toliko razburjenja, naj si bo zaradi neučinkovite igre domačega moštva, ali pa večkratnih čudnih odločitev sodnika, že dolgo ni bilo. Odred : Rudar 1:1 (1:0) Sodniki: Varaždinac — Vunarič in Glogovič, vsi iz Zagreba: strelca Guban v 25. minuti za Odred ter Hladnik (11 m) v 53.. min za Rudar. Atletski dvoboj Slovenija : Hrvatska (moški) in troboj Slovenija : Hrvatska : Srbija (ženske) Tradicionalni poraz CELJE, 20. JULIJA. — Celjski športniki so bili že od nekdaj tesno po-vezani s političnimi prireditvami svojega mesta. Zato so včeraj in danes ob občinskem prazniku Celja izvedli veliko atletsko prireditev — dvoboj med atletskima reprezentancama Slovenije in Hroatske in troboj med ženskami reprezentancami Srbije, Hrvatske in Slovenije. S tem tekmovanjem so celjski atleti tudi počastili spomin na predvojnega državnega reprezentanta, padlega komandanta l. bataljona Cankarjeve brigade, Ferda Skoka, in pred kratkim umrlega častnega predsednika Atletske zveze Hroatske, Veljka Ugriniča. Po uvodnih svečanostih, ko so navzoči enominutnim molkom počastili spomin na nila glavna skupina in formirala se padlega partizana Skoka in pokojnega Mletje nova. Valant, Petrovič, Bajlo SO skega delavca Ugriniča, sta kapetana repre-se zagnati v divji dir, ki pa je, žal, zentanc, Stane Lorger in Franjo Škrinjar, kasneje popustil, medtem ko SO V poklonila šopek cvetja materi Ferda Skoka, novi, tretji skupini vozili Šebenik, Takoj nato se je pričelo tekmovanje moških Židan, Žirovnik itd. Valčič ni imel v svojih dveh sovozačih Brajanu in Ciger ju najboljše tovariške pomoči. Običajno se vozači na takšni dirki menjajo v vodstvu in v tem primeru bi morala B ra jan in Ciger nuditi Vaičičll večjo pomoč, ne pa da je nje je bilo zelo izenačeno in sta se repre- reprezentanc. Slovenija doslej v dvobojih s Hrvati ni imela sreče, samo enkrat je zmagala Slovenija, trikrat pa Hrvati. Tudi včerajšnje tekmovanje je pokazalo, da bodo letos po vsej verjetnosti odnesli zmago Hrvati. Tekmova- taneč na desetine kilometrov prevo- dalo prireditvi še večji mik. Čeprav so Hrva- boja so hrvatski aleti dosegli šest zmag, Slovenci pa le štiri. V vodstvu je Hrvatska s 113:109. Rezultati — 110 m ovire: 1. Lorger (S) 14.5, 2. Vucelic (H) 14.7, 3. Zupančič (S) 15.7, 4. Brodnik (S) 15.7; 100 m: 1. Lorger (S) 10.9, 2. Meneš (H) 11.2, 3. Srnovršnik (S) 11.6, 6. Torkar (S) 11.9; krogla: t. Gali« (H) 14.58, 2. Krunič (Slovenija) 14.30, Bezjak (Hrvatska) 14.29, 4. Cihal (Slovenija) 14.11; višina: 1. Tomičič (H) 186, 2. Miler (H) 183, 3. Potrč (S) 180, 4. Pucelj (S) 180; 1500 m: 1. Važic (S) 3:46.5, 2. tratnik (S) 3:34.0, 3. Hafner (S) 3:57.0; 400 m: 1. Snajder (H) moral nalš član -drža Vin e repre zen- zentanoi stalno menjavali v vodstvu, kar je 48.6, 2. Knafel (H) 50.2, 5. Tomažič (H) 50.5, 4. Dominko (S) 5 M, 5. Taljat (S) 51.6, .6 Hiti (S) 51.8; daljina: 1. Miler (H) 720, 2. Pokora (S) 693, 3. Torkar (S) 666, 4. Kol- nik (S) 667; 10 km: 1. Škrinjar (1T) 32:32,6, 2. Buhih (H) 33:44.2, 3. Verk (S) 33:55.0, 4. Juhart (S) 34:14.0, 5. Male (S) 35:01.6; kopje: 1. Herceg (H) 65.74, 2. Brodnik (S) 61.79, 3. Slablnac (H) 61.57, 4. Kopitar (S) 60.53, 5. Urbič (H) • 55.02, 6. Kač (S) 54.34; 4 X 100 m: 1. Slovenija 42.8, 2. Hrvatska 43.0 (nov hrvatski rekord). Celje, -20.. julija. Tudi drugi dan dvoboja med reprezentancama Slo-venije in Hrvatske ni prinesel slovenski atletiki razveseljivih rezultatov. Tradicija v teh srečanjih se je ponovi/la tudi letos. Hrvati so zmaagli z 12 točkami prednosti. Delno lahko ta poraz opravičimo s tem, da povemo, da ni bilo na startu niti Ingoliča niti Mullerja, niiti Lorgerja in ne LeSka. To so bile -v naših vrstah hude vrzeli, ki so šle v prid Hrvatom. Na današnjem tekmovanju so Hrvatje zmagali v sedmih disciplinah, Slovenci pa v treh. Prijetno je presenetil Važič z zmago na 809 m. Najbolj veseli pa smo zmage v steeplu, kjer je zmagal Špan iz Ljubljane, ki je obenem dosegel tudi nov mladinski državni rekord. V teku na 5900 m voziti popolnoma sam in še več, pomagati prav njima, da sta se obdržala v njegovi bližini. V tem vrstnem redu smo se bližali Ljuibljani. Po 4 in pol urah vožnje je bilo torej skoraj gotovo, da ne more izvrstno razipoloženemu Valčiču nihče odvzeti lovorjeve-ga venca. Toda glej, nepričakovano oviro. Pri železniških tirih na Viču so se nenadoma spustile zapornice. V trenutku ko je prva trojica privozila do zapornic, je zavozil proti Ljuhljaini dolg tovorni vlak, ki bi bil skorajda usoden in ki bi prav ti nastopili brez svojih >asovc Mu r at a, Cular-ja in Anibrinca, slovenski aitleti niso uspeli doseči vodstva. Močno sta razočarala Male v teku na 10 km in Kopitar v metu kopja, poznala se je tudi odsotnost metalca Miil-lerja, pa tudi nekateri drugi slovenski atleti so že dosegli letos boljše rezultate. Edino trojno zmago smo dosegli v teku na 1500 m, toda že v naslednji . disciplini (400 m) so nam Hrvati vrnili milo za drago. Močno nas je razveselil z novim slovenskim rekordom na 1500 m Simo Važič. Začel jo v divjem tempu, ker je hotel izpolniti normo za Stockholm. Toda pozneje je sam postal žrtev preostrega tempa, saj je prvih lahko prinesel nepričakovan vrstni R(>0 m pretekel v 1:57.0, 1200 pa v času 2:58.0. red na cilju. Skoraj minuto in pol N« koncu je močno popustil, kljub temu pa go morali trije ubežniki čakati, da dosegel odličen čas 3:45.5. Če bi Važič tekel so se zapornice dvignile, v tem času sku-pd z Muratom, bi njuna borba nedvom- pa je druga skupina, ki jo je vodil no dlda holjše čase Terietnn bi Simo Valant, skoraj njella prvo trojico, bali dosegel normo za Stockholm. Dobro sta ............ se odrezala tudi metalca krogle Krunič in Čihal. Nov slovenski rekord so postavili tudi sprinterji v štafeti 4X IDO m. Atleti Srno-vršnik, Vučer, Lešek in Lorger so pretekli progo v času 42.8, kar ni samo nov republiški, marveč tudi Kladivarjov rekord, saj so vsi člani Kladi varja. V prvem dnemi dvo- Kasneje smo zvedeli, da bi se to prav gotovo zgodilo, če bi nekitfo zamenjal v vodstvu -Valanta, ki je skoraj 20 km sam vozil, namesto da bi ga zamenjal v vodstvu ali Petrovič, ali Bajlo alt kdorkoli od te druge skupine. Tako je od triminutne prednosti preostalo prvi trojici prav na ljubljanskih ulicah le 100 metrov prednosti, ki pa jo druga skupina nikakor n: mogla zmagati. V odličnem finiša je Valčič prevozil ciljno črto in le nekaj sekund za njim pa sta privozili preostali iiz Danes je bil na Kidričevem stadionu druge skupin e. med katerimi je bit v Ceiju tradicionalni troboj ženskih atlet-v sprintu najboljši Petrovič. Dra- slcjh reprezentanc Srbije, Hrvatske in matična borba je bi la koncana^ in Slovenije. Slovensko ekipo so uvrščali za glavnega favorita tega tekmovanja, vendar je bilo pričakovati ostro borbo s so imeli prav. Na koncu je imela Slovenija le eno samo so naši tekmovalci blokirali tekmovalce iz Hrvatske, žrtev tega sistema pa je bil Male, ki je bil ves čas teka na tretjem mestu, pred ciljem in v cilj pa je pritekel kot peti. Nesrečno smo izgubili tudi štafeto 4 X 400 m. Rezultati — 400 m ovire: 1. Vucellč (H) 54.7, 2. Zupančič (S) 55.4, 3. Kanfel (H) 56.6, 4. Kopitar (S) 57.1, 800 m: 1. Važič (S) 1:51.8, 2. Murat (H) 1:52.0, 3. Cajhen (S) 1:56.0, 4. Margettč (H) 1:56.6, 200 m: 1. Snajder (H) 22.5, 2. Kovač (H) 23.1, 3. Srnovršnik (S) 23.1, 4. Tomašič (H) 23.3, disk: l. Sekulič (H) 47,19, 2. Peterka (S) 42.81, 3. Golje (S) 42.61, 4. Mandič (H) 42.02 , 3000 m steeple: 1. Špan (S) 9:21.8, 2. Hafner (S) 9:30.8, 3. Pak (H) 9:52.0, 4. Martinko (S) 10:12.0, troskok: 1. Kuzmanič (H) 14.27, 2. Kolnik (S) 13.81, 3. Mar-kulin (H) 13.71, 4. Zimnik (S) 13.22, 5000 m: Tratnik (S) 15:55.0, 2. Homan (S) 15:36.0, 3. Hanaik (H) 16:00.4, 4. Bendekovič (H) 16:02.8, palica: 1. Gospoda,nič (H) 3.80, 2. Brodnik (S) 3.80, 3. Kolnik (S) 3.60, 4. Krejačič (H) 3.60, kladivo: 1. Bezjak (H) 62,01, 2. Galtol (S) 54.03, 3, Markež (S) 53.20, 4 X 400 m: 1. Hrvatska 3:26.2, 2. Slovenija 3:26.8, stanje točk: Hrvatska 228, Slovenija 216. Organizacija tekmovanj a je bila dobra, gledalcev 1000. Grajati pa moramo tiste atlete, ki se tega tekmovanja niso udeležili, kajti tudi na takih tekmovanjih moramo doseči, na nastopijo vsi naši res najboljši atleti. Jug Kladivar : Slovan 1:2 (0:0) Celje, 20. julija. — Kladivar je -bil danes poražen od igralcev Slavena iz Rume. Domači napad je zapravil vrsto lepih priložnosti za dosego gola, v drugem polčasu pa celo zastreljal dve enajstmetrovko. Rudar : Neptun 81:64 Celje, 20. julija. — V povratnem srečanju s plavalci Rudarja iz Trbovelj je domače moštvo Neptun moralo . priznati previsokim rezultatom 10:2 (6:1). moč gostov. Zmagali pa so v watcrp»lu z Mladost ROKOMET Sava (Kranj) 20:10 (10:?) Tesna, a zaslužena zmaga zvezni ikapetan Kos ta Todorovič si je lahko ustvaril pravilno sodbo im uai. jo „„„ tudi oceno o pripravljenosti naših srt)ijo strokovnjaikl najboljiših tekmovalcev, ki bodo koncu Je lmela sl()Wluja „ __ morali Čez 14 cini zastopati jugos o- vegj v gkoraj vseh disciplinah smo vanske barve -na tradicionalni dirki MU priče zanimivim borbam, odličnim Pl* Jugoslaviji. rezultatom, Cesto pa tudi rekordom. Takoj po dirki smo vprašali zveznega kapetana tovariša Todoroviča, Začelo se je s slovensko zmago na 80 m Mo bo sestavljaj našo reprezentan- ovire, kjer je Stamejčičeva sicer »za-co za tradicionalno dirko po cestah spala«, toda kljub temu odpravi-la držav-Hrvatske in Slovenije. no rekorderko Babičevo in izenačila alo- Takole nam je odgovoril: >Zado- ven3ki rekord- odllčna bila Usenikov* voljen sem s solidno formo naših .s svojim osebnim rekordom ki je seveda najboljših in zato bomo preostale ^točasno tudl “J**®«" letoSni1 rczultat d,ni do začetka dirke počivali v v državi. Oba sprinta sta postala plen Kranjski gori. Nato reprezentanco Olge šikočeve, ki ni bila mkoii se tako pa bodo sestavljali: Petrovič. Valčič, hitra. Brez konkurence je dosegla nov Levačič, Šebenik in Žirovnik. Ta rekord na 200 m, izenačila na 106 m. Na Izreden športni užitek 109 m je imela Slovenija nekoliko smole, ker je zaradi nepazljivosti Lubej e ve (diskvalificirana) izgubila dragocene točke. V skoku v višimo so bile srbske tekmovalke mnogo boljše in videli smo, kako mlada rekorderk« Gere naskakuje državni rekord na 163 cm. Po lepem uspehu Čelesnikove v disku je sledil zanimiv tek na 890 m, ki ga je do zadnje ravnine vodila Slamnikova, potem pa je bila Rajkova hitrejša. Skok v daljino je bli z izjemo Stamejčičeve povprečen, zato pa so predstavnice Slovenije na 4 X 400 m z odličnim tekom za 8 desetink sekunde popravile dosedanji slovenski rekord. O zmagi ali porazu je odločala zadnja disciplina, met kopja. Celjanka S komikov a je odpravila obe predstavnici Hrvatske in to je zadostovalo za minimalno zmago. Rezultati: 100 m Sikovec (SI) 12.2, Ba-bovič (H) 12.4, Rakič (Sr) 12.5, Kolenc (H) 12.5; 200 m: Sikovec (Sl) 25.9, Simič (Sr) 26.1, Rakič (Sr) 26.2, Kolenc (II) 26.5, Puc (SI) 27.2; 800 m: Rajkov (Sr) 2:15.5, Slamnik (Sl) 2:16.0, Dokonal (H) 2:22.2, Hude (Sl) 2:24.0; 80 m ovire: Stamejčič (Sl) 11.4, Babo vic (H) 11.5, Simič (Sr) 12.0, Ostrovšlca (SI) 12.5; višina: Gere (Sr) 160, Kovač (Sr) 151, Agodini (H) 148, Podnar (H) 145, Čater (Sl) 145, Kuntarič (Sl) 140; daljina: Stamejčič (SI) 3.48, Petrovič (Sr) 5.00, škrjanec (St) 5.00; krogla: Usenik (Sl) 14.83, Radosavljevič (Sr) 15.52, Hudobivnik (Sl) 12.45; disk: Ce-lesnlk (Sl) 44.85, Borovec (H) 43.92, Hudobo vuik (Sl) 41.01; kopje: Kaluševič (Sr) 44.50, Koška (Sr) 44.34, Skornik (Sl) 37.40 ; 4 X tOO metrov: Slovenija (Stamejčič, Lubej, Silan, Sikovec) 48.7; Srbija 49.7,r Hrvatska 51.8. Po končanem tekmovanju je zvezni kapetan za ženske, prof. Milan Vranič, sestavil reprezentanco Jugoslavije za dvoboj z Italijo, ki bo 3. avgusta v Bellunu. Nastopile bodo: 100 m in 4 X 100 m: Sikovec, Babo-vič, Rakič, Kolenc ali Lubej; 200 m: Sikovec, Simič, na 800 m Rajkov, Slamnik, na 80 m ovire Babovič, Stamejčič, višina Gere, Kovač, daljina Stamejčič, Eškič, krogla Usenik, Radosavljevič, disk ČeLesnik, Borovec, kopje Kaluševič, Koška. Marko Rožmana (Nadaljevanje s 1. strani) Romunke in Vzh. Nemke. Prve so bile tekmovalke iz Romunije. TUDI BREZ FERSENA VLA5IC DRUGI Po včerajšnjem slabem startu Von Fer-sona smo pričakovali, da bo sledilo maščevanje, toda zastopnik Vzhodne Nemčije ni nastopil. Upali smo, da bo Vlašič uspel premagati Avstrijca Rabederja, toda tudi tokrat nas je močno razočaral. Zadnjo tekmo današnjega sporeda, nastop osmercev, smo si ogledali na startu. Vseh pet ekip je nestrpno pričakovalo znak za start. Ko so st ar tali, smo poslušali napove- so skoraj vso progo vodili, tik pred ciljem pa so jih prehiteli Vzh. Nemci. Končano je torej. Končana je VIII. mednarodna rogata, ki nam je prinesla mnogo zadovoljstva. Upamo, da bodo sledili uspehi tudi na evropskem prvenstvu. Izjava predsednika VZS Borisa Kocjančiča: »Sicer ne moremo govoriti o preporodu jugoslovanskega veslanja, priznati pa je treba, da je veliko boljša kvaliteta in še boljša borbenost. Naši veslači so se vsepovsod borili za najboljša mesta. Mene pa predvsem veseli uspeh ljubljanske Savice, ke je v izredni mednarodni konkurenci dosegla največji uspeh Zvezna moška odbojkarska liga Slaba odbojka v Novem mestu dovalea, ki je spremljal tekmovalce. Takega slovenskih veslače-v. Zelo je ugodno tudi navdušenega napovedovanja najbrž% niso deležni nili nogometaši. Bila je pa tudi tekma, vredna avdušvnega napovedovanja. Italijani, to, da so na današnji mednarodni regati pokazali uspeh tudi mladinske ekipe.« Marija Gogala Novo mesto, 20. julija. V X. kolu zvezne odbojkarske lige sta se v Novem mestu pomerili ekipi domačega »Partizana« in beograjske Jugoslavije, Tako domači kot gostje so nastopili oslabljeni. Novomeiščani so igrali brez Simiča, Jugoslavija pa brez Petroviča. Če bi Novomeščani igrali tako, kakor so igrali v prvem delu, bi lahko to tekmo dobili, kar bi jim zagotovilo obstanek v zvezni ligi. Največ priložnosti, da osvojijo en niz, so imeli v tretjem nizu. ko so vodili s 11:3, toda niz so dobili Rudar: Ahlin, Ciglar, Traun, So rit Knaus, Pristav, Hladnik, Gorenci Majcen, Jerše, Opresnik. Odred: Mozetič, Medved, Udoviči Piskar, Berginc, Limo ,1 lalilagm Virant, Kranjc, Guban, Klančišar-Takoj v začetku smo videli, da b» to tipično prvenstvena ostra borb* brez vsake sentimentalnosti. Že f prvi minuti je Odred dosegel koti ki pa,je bil neizkoriščen, 6 mi®8* kasneje pa se je Guban znašel sa® pred vrati Rudarja, toda okleval je in branilec mu je žogo izbil v polj6, V 19. minuti je vratar Rudarja lep0 branil krasen strel Klančišarja, v 25. minuti pa je bil brez moči. Vi' rant je žogo podal Gubano, ta to* krat ni dosti pomišljal ter iz raZ' dalje približno 18 m iz ostrega ob ra' ta dosegel neubranljiv gol 1:0, Kljub ostrim napadom Odreda, ki je v 46., 47. in 48 min. dosegel p° vrsti kar 3 kote, se rezultat ni praf nič izpremenil. Nasprotno pa so igralci Rudarja začeli igrati b»U smiselno in imeli celo premoč. Ob' ramba Odreda je imela precej del*' v 53 minuti pa je klonila. Opresnik je prodrl pred vrata domačih, prl tem pa je preostro startal, vratar Mf” žetič ga podrl na tla. sodnik pa j6 pokazal na belo točko. Realizato* je bil Hladnik — 1:1. Kasneje 50 rezultat ni več izpremenil. REZULTATI VESLAŠKE REGATE Rezultati — člani — četverec s krm*1' jem: l. Dinamo (Leningrad) 6:38.2, 2. S*' vica (Ljubljana) 6:45.0, 3. Mladost (ZgW 6:48.2, dvojim brez krmarja: 1. Mlado8* (Zgb) 7:22.0, 2. Magdeburg (Vzh. N) 7:23*' 3. Alemania (Karlsruhe) 7:24.9, skV*1 1. Rabeder (Avstr.) 7:18.8, 2. Vlašič (MO1-nar) 7:21.8, 3. Garič (N. Sad) 7:38.0, tverec brez krmarja: 1. Vodnik (Lenih' grad) 6:31.5, 2. Guardia Financa (It) 6:36-4 3. Krka (Šibenik) 6:47.9, dvojka s krm**' jem: 1. Trud (Leningrad) 7:45.5, 2. Pa rti' zan (Bgd) 7:46.0, 3. Manheimer RK 7:52.4 double-scullu: 1. Neptun K ostane (Zah. N)’ 2. Sava (Zgb), osmerci: 1. Napol! 6:14.0, 2. Schenie Halle (Vzh. N) 3:1*A 3. Alemania (Karelsruhe 6:15.8, članice double-scullu: 1. Progresur (Buk) 2:51*' 2. Dinamo (Berlin) 2:54.3, četverec 8 krmarjem: 1. Dinamo (Buk) 3:35.8, 2. P*r' tlzan (Subotica) 3:46.2, 3. Izola 3:56-4 sklff: 1. Ghiuzelea Floriko (Rom) 4:05.3' 2. Schlatz Milller (Avstr) 44:13.2, S. B*' berle (Bled) 4:17.5, mladinci — osmerec' 1. Krka (Šibenik) 3:01.6, 2. Izola 3:03.*' 3. Gusar (Split) 3:08.2, četverec s krm**' jem: 1. Mladost (Zgb) 3:20.6, 2. Zagrel’ 3:21.2, 3. Gusar (Split) 3:23.8. Letošnji »Tour de France« za Gaula Pariz, 20. julija. — Včeraj je bila čana velika tradicionalna kolesarska did8 >Tour de France«. Zmagal je Lnkseuiburž*11 Charly Gani, ki je šele v predzadnji oblekel »rumeno majico« in jo kot zrn**8 valeč nosil do zaključene dirke v ti** Charly Gani je na predzadnji etapi na nometer odvzel rumeno majico mlademu b8 lijanu. .Faveru. V zadnji etapi od Dijona Pariza, dolgi 320 km, je zmagal Itahi liaffi, toda Gaulu je bila prednost treh 01 mit in 10 sekund dovolj velika za kom-zmago. V generalnem plasmaju je torej gal Caul v času 116:59:05 pred Favcrom (Ul 117;02:15, Ceuiniani (Fr) 117.02:46, Adria*”' sen (Belg), Nencini (It) itd. PLAVALNI DAN V SLOVENJGRADCU Slovenjgradec, 20. .julija. Pr'| 500 gledalci so imeli danes dom9 -plavalci skupno še z nekater1”. drugimi plavalni dan, na kale*0 • je nastopilo 83 tekmovalcev. NasL, pili so tekmovalci VI. mladinske lovne brigade iz Ljubljane, plava1 Velenja, Fužinarja in domačini. NASTOP MLADIH PLAVALCU V TRBOVLJAH Trbovlje, 20 julija. Danes je ^ v Trbovljah consko jirvenstvo P ^ k nirjev v plavanju, udeležilo 23 Celja in 30 katerega se gostje s 15:13. Končni rezultat tekme je bil 3:0 za Jugoslavijo (.15:11, 15:8, 15:13). Odbojkarski turnir v Šenčurju Kranj, 20, julija. — V Šenčurju je bil turnir v odbojki. Nastopilo je troje moštev: Šenčur, Vogle in Predoslje. — Rezultati: Vogle : Predoslje 2:0, Šenčur : Predoslje 2:0, Vogle : Šenčur 3:0. Lestvica: 1. Vogle 4 tč., 2. Šenčur 2, 3. Predoslje 0. NOGOMET Savica (Stražišče) ; Korotan (Kranj) 1:1 (0:1) plavalcev Neptun® ^ plavalcev Rudarja , Trbovelj. Boljši rezuliati — Pl°Jn ji: 201)ni prosto Zule (R) 3:16.2, prsno Uršič (N) 46.0. 4 X 50 m®*9^) ; I. Neptun 2:50.4, 2. Rudar 3:t6ff i, metrov prosto Dolinšek (N) (Lk Oiirežan (N) 39.2, 50 m metno, Vrbovšek (N) 43.2, 50 m hrbtno >■ . lak (N) 46.3, 4 X 50 m prosto N®P 2:34.7, Neptun II 2:37.1, P'»n%n 50 m prosto Podlesnik (R) 36.3, to,o metuljček Kavešk (R) 48.4, 4 X prosto Rudar 3:11.4, 50m Podlesnik (R) 41.8 (nov repu1' pionirski rekordi) vV»' Odigrana je bila tudi tekma v i9f' terpolu med Neptunom in bto.j)' jem. Zmagal je Neptun z 2:1 L* inž. P°tr