P»*««*»» 1 ste, Pe)eäfin'iNrt8HÜ)rilt£‘_ Štev. 135. ¥ Uu&Üäni, v sredo 11. luilja 1923. Leto 1. Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din IO“--, po pošti Din 12’—, inozemstvo Din 20'— Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. ™ Telefon št 213 brzojavni naslov: „Novostl-Ljubljana*'. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. Čudna „ideologija“. Narodna skupščina. Vojaška skladišča ¥ ijubijamkš okolici — Volitev v odbore Pravzaprav je politična situacija ;S kateri se nahaja slovensko ljudstva, seJo tragična. Nekaj iet sem je že najlažja paxiamentarna delegacija Slovencev v opoziciji, Slovenija pa nima od tega prav ničesar. Bilo jih je mnogo, ki so z napeto pozornostjo pričakovali, da bodo celjski sklepi klerikalne stran-jke vsebovali nekakšna iznenađenja. nTemu pa ni tako, ker ta stranka ou osvobojenja do danes ni znala odnosno ai hotela hoditi po ravni poti, marveč Vedno le po ovinkih. Treba je poznati «stroj klerikalne stranke, da se vidi Pravi, nepotvorieni efekt teh »sklepov«. Brez dvoma je v klerikalni stranki mnogo razsodnih pristašev, ki se z oficijelno politiko stranke ne strinjajo. Od tistega časa, ko je büa sprejeta ona famozna monarhistično - republikanska resolucija (zadnja celjska seja vodstva; Pa do danes se je zgodilo marsikaj, kar pristašem na deželi ni ugajalo. Toda discipiinai, ki je v tej stranki res vzorna, je marsikatero individualno po-lenco potisnila ob stran, povprečnost P« itak nikjer nima znatnega upliva na politične voditelje. Qovorili so eni. In drugi, koncem koncev pa je odločil voditelj stranke, kateremu sledijo pristaši edinole iz, spoštovanja do njegove bolj-še politične preteklosti ^ Kakor vedno, tako je tudi ob tej pri-Ski prvi povzel besedo g, dr. Korošec. Govoril je — to moramo priznati — mnogo, povedal pa ni ničesar, kar bi moglo našega slovenskega kmeta zadovoljiti in mu odpreti novih vidikov bližnjo bodočnost Kakor rdeča nit, Neo se je vlekla skozi vse govorance .oficijelnih zagovornikov klerikalne politike tista tajinstvena tolažba, ki je go. sila vsake klerikalne polemike. Pouki^ je govoril g. Korošec o zunanji so /t5*- Ker ni odgovoren član vlade, poved??^a izvaGnja precej pomembna, mogoč* je sicer marsikaj, čemur ni tal na*« 'pmokati, ali bistveno je oči-tevaniu , pioinaciji nezmožnost v ure-mroda. naniePolitičnih poslov našega * Koroši ** najvažnejše ono, kar je povedal ie ^0vedal o domači politiki, ^o.eaat je ponovno, da smo Slovenri Sto TOVdSkn:' T° Vedn0 Znova Pometo povdarjanje naše posebne narod- nosti je sumljivo v toliko, da primaH- kuje tem propovednikom dokaza, da se nam s kakršnekoli strani kratijo naše narodne pravice. Naj nam pove g »v pšec, kje iß na katerem mestu aam 'te vzelo osvobojenje naša narodna prav^ Beograd nam ni odrekal nikdar nobe- Qih pravic. Nasprotno se imamo zahva- fifi za našo svobodo edinole srbskemu fcožiu, ki nas je rešilo ne oziraje se da »revolucijonamo* gibanje tostran 3ave in Drine — suženjskega jarma. Z •»brahijalno silo« nas ne misli noben Srb prepričati o nezmotljivosti njegove boiitičue Ideologije, »vislice^ in ječe« Pa ^ :uneli pripravljene za Slovence le ferner in Madžari. Obžalujemo, da je g .Korošec mogel izustiti take besede. Q0^ i^oril je namreč o neki svobodi, ki je Bloivenci baje še danes nimamo. Mi pa javimo, da take svobode, kakor nam Pripravlja slovenski klerikalizem, ne Garamo, ker mam je ljubša svoboda y ^Polnem edinstvu, pod Belim Orlom. Q. Korošec je tudi polagal račune o parlamentarnem delovanju slovenske ^flegacije. To je stvar stranke in tistih ^ Ü neomajno zaupajo. Nas zanima predvsem očitek, ki ga je vrgel g. Ko-r°Šec pred NRS. Do sporazuma, da ni bfišlo, ker ga je onemogočila NRS! To Gt res, saj je ravno NRS storila vse, da doseže med vladna večino in opo-pameten sporazum. Nikdo, niti g. Korošec, pa ne more zahtevati od NRS, ■d s© ona kot najodličnejša čuvarica ustave in državnega tor narodnega očinstva odpove ideji, ki je postala te-Geli naše države. NRS ni nikdar za-smipjjaia ljudstva s krivkni nauki. To delo je v Sloveniji opravljala stranka k- Korošca, ki je izrabila pač vsako feiimanjšo priliko, da razširi itak razgnano mržnjo proti južnim bratom. Svoje slovenske politične neodvisnosti üam ni treba pred nikomur čuvati, ker ie nikdo ne jemlje, kadarkoli bo » v nevarnosti slovenski del našega naroda, se bosta Srbin in Hrvat z naj- hreve borila za slovenske za- g. Korošca je dose je v političnem lig*.,. , Politični ekspozž slabosti, ki Beograd, 10. julija (Z) Danes je g, Pašič prvič po atentatu prišel v narodno skupščino. Sprejeli so ga s ploskanjem in s klici »Živio«. B e o g r a d, 10. julija. (Z)' Današnja seja narodne skupščine je pričela ob 9. uri. Sejo je otvoril predsednik Ljuba Jovanovič. Po prečitanju zapisnika zadnje seje in pred prehodom na dnevni red je odgovoril minister vojne in mornarice general Pešič na vprašanje posl. Mite Dimitrijevlča (radikala) o naredbi, da se vojni begunci y krajih, kjer žive ArnavtL ko se povrnejo iz begunstva, ne sodijo službeno, ampak disciplinarno in da ostanejo v kadru toliko easv kolikor so bili v begunstvu. Minister je rekel, da stori to zaradi tega, da se fi ljudje, ki niso pobegnili iz prepričanja, ampak vsled nagovarjanja agitatorjev, ne smejo takoj prehudo kaznovati, ko se jim vendar more na drug način pomagati. To naredbo je izdal minister samo za prebivalstvo z desne obale Vardarja in ne velja za vso državo. Minister je hkrati odgovoril budi na interpelacijo poslanca Reis-aerja o vojaških skladiščih, ki se nahajajo v ljubljanski okolici Minister ml sli da «1 treba kredita za zidanje «kla tešča na drugem mestu, ker se v teh skladiščih nahaja smodnik samo v dveh objektih., v dveh objektih pa artilerijska municija in nlkak© druge eksplozivne snovi. Zgradbe, ki'so jih začeti zidati okoli skladišča, bi se mogle do* vršiti. Nato se je prešlo na dnevni red, najprej ie bila volHev v razne odbore. Glasovanje je trajalo nad eno uro. Podpredsednik g. Pakič izjavlja, da je glasovalo vkupno 184 poslancev in od teh 108 za radikalce, ki so dobili 12 čla-nov v vsaki odbor, 31 za demokrate, ki so dobili štiri člane v vsaki odbor, 11 glasov je odpadlo na zemljoradnike, ki dobe po enega člana v vsaki odbor. 18 glasov so dobili klerikalci, katerim pripadata po dva člana za vsaki odbor, 16 glasov pa je bilo oddanih za muslimane, ki dobe, po dva člana y ysaki odbor. Nato se je prešlo na 'drago točko dnevnega reda. Razpravljalo se je o predlogu zemljoradnika Laziča o pomoči za oškodovance po toči. Potem ko je 'tajnik tega odbora prečita! poročilo, je dal predsednik besedo g. Voji Laziču, ki pojasnjuje svoj predlog. Za tem je prosil dr. Poleä za besedo po poslovniku in pravi, da se o tem zakonskem predlog« nima sklepati, ampak da mora skupščina odločiti, ali se te- mu odboru podaljša doba za delo. Predsednik je ob 1. popoldne zaključil sejo. Jutri se prične seja ob 8, uri predpoldne, Beograd, 10. julija. (Z) V današnji skupščini je bilo izvoljenih sedem odborov in sicer: 1. Odbor za proučavanje zakonskega predloga o razlastitvi veleposestev in o kolonizaciji. 2. Odbor za likvidacijo agrarnih odnošajev v Dalmaciji. 3, Odbor za spopolnitev zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, 4. Odbor za pretres zakonskega načrta o priznanju izvrševanja odvetniške prakse v področju dalmatinskega višjega sodišča za one odvetnike tega področja ki so do 2, februarja 1922 op-tirali za italijansko državljanstvo. 5. Odbor za proučavanje zakonskega predloga o izpremembah in spopolnit-vah begluških uredb v Bosni in Hercegovini, 6. Odbor za proučavanje zakonskega načrta o ustavitvi obstoječih izvršnih odredb glede agrarnih operacij v Dalmaciji 7, Odbor za izpranembo zakona o izplačilu vojne odškodnine. K dragi točki dnevnega reda pojasnjuje poslanec g. Malesinovič, zakaj je ta predlog odklonjen. Finančni minister izjavlja, da ni budgetne možnosti- Minister poljoprivrede je obljubil, da bo predložil zakonski predlog, da se s prehodno naredbo določi da dobe odškodnino tudi oni, ki so bili v tekočem letu oškodovani po toči.. Večina odbora je sklenila, da se ta zakon sploh ne pretresa prej, ko se prične pretres zakonskega predloga ministrstva poljoprivrede. G. Lazič protes tira, da, se zakon ne pretresa in pravd, da je s tem poslovnik kršen. Odbor ni postopal z njegovim predlogom tako, kakor je to skupščina odredila. Med njegovim govorom je prišlo jo hrupnega prerekanja med radikalci in demokrati tako, da je predsednik moral prekiniti sejo. Dr. Pe-leš je izjavil da poslovnik ni bil kršen. Demokratski poslanec obtožen veleizdaje, Beograd, 10. julija. (B) »Vre-me« poroča iz Pančeva, da je tamošnji preiskovalni sodnik zahteval od predsednika narodne skupščine, naj se rnu izroči demokratski poslanec dr. Dušan Božovič, ki }e obtožen veleizdaje in protidržavnega delovanja. Dr. Božovič je za časa volilne agitacije imel pred Romuni v Pančevu protidr-žavni govor, V političnih krogih v Vojvodini je ta vest zbudila veliko senzacijo. V.— klerikalna internacijonala. Beograd, 10. julija. (B) »V 1 e -me« piše povodom potovanja dr. Korošca v Karlove Vari: Dr. Korošec ima mnogo važnejše in resnejše načrte, in njegovo potovanje v Karlove Vari ima Prvovrstni politični značaj. Kakor .doznavamo iz poučenega vira, se sestanejo v Karlovih Varih koncem tega ali začetkom prihodnjega meseca načelniki ali zastopniki klerikalnih strank nekaterih držav. Iz naše države pride tjakaj dr. Korošec, s strani italijanskih klerikalcev glavni tajnik don S t u r z o in še nekaj delegatov,; v imenu češkoslovaških klerikalcev prometni minister dr. Š r a m e k in nekaj prvakov katoliške stranke. Zastopani bodo tudi poljski klerikalci, nemški cen-trum in najbrže tudi katoliška stranka B Avstrije. Na tem sestanku se bo razpravljalo o razmerah, y, katerih ži- ve katoličani v vseh teh navedenih in v drugih državah Evrope, kakor tudi o skupni zajednici vseh klerikalnih strank. V ta namen nameravajo izdelati podroben načrt o izenačenju temeljnih načel in program vseh klerikalnih strank v Evropi na podlagi katerega naj bi potem vsaka stranka izdelala svoj ožji začasni program in določila taktiko po razmerah v dotični državi. Ta sestanek bo važen korak v ofenzivi Vatikana, k! jo je začel proti vsem svobodomiselnim državam. Klerikalni poslanci zatrjujejo, da ima ta nameravani sestanek popolnoma nedolžen značaj in da nikakor ni nevaren, kakor nekateri mislijo. Na tej konference bodo poljski in češkoslovaški klerikalci skušali pregovoriti naše, naj se izmirijo z beograjsko vlado in naj vstopijo v kabinet Naša cona v Solunu. Beograd, 10. julija. (B) Zun ministrstvo je prejelo iz Aten prir be grške vlade glede konvencij in govorov o solunskem pristanišču, nistrstvo je poslalo te pripombe "s kovnjafcom, da jih prouče. Opazke ške vlade so tako povoljne, da je 1 ti, da pride kmalu do popolne reš te zadeve. Želja obeh vlad je da konvencije čimprej ratificirajo’ me že prihodnji mesec. V tem slučaju i mo meseca septembra kompletno lunsko pristanišče za naš izvoz na polago. NABAVE ZA VOJSKO. Beograd, 10. Julija, (B) Vojnemu ministru so stavljeni na razpolago potrebni krediti iz proračunskih dvanajstin za nabave vojske. Velik del vojaške opreme se naroH v Nemčiji na račun vojne odškodnine, pred vsem avtomobili tehnični in sanitetni materijal. Gospodarske potrebščine se bodo naročile doma poom ofertalnih licitacij. POLOŽAJ NA ŠPANSKEM. Madrid» 10. julija. (K) v zbornici je izjavil minister za notranje zadeve, da se je položaj v Barceloni zboljšal. slovenskega ljudstva. Klerikalna politika je bila že od nekdaj taka, da je ka-zala_ ljudstvu ob vsaki priliki mesec v vodi Tokrat iti govoril slovenski kmet bili že v naprej določeni. Odigrala se je komedija, ki je naša javnost še danes ne razume, ali prišel bo čas, ko se razgrnejo tudi našemu kmetu tajna Zanimiv govor bolgarskega ministrskega predsednika. NOTRANJE RAZMERE. — ODNOŠAJI S SOSEDNIMI DRŽAVAMI Sofija, 10. julija. (K) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Ministrski predsednik g. Cankov je imel govor, v katerem je rekel, da je bila prejšnja agrarna vlada režim nasilja, zasledovanja naobraženih slojev, korupcije in kršenja pravice. Glede splošne politike vlade je naglašal ministrski predsednik potrebo, da se socijalni mir zopet vzpostavi in za vedno onemogoči reakcijo-narna politika. Naša prva naloga bo, je dejal Cankov, vzpostaviti pravice in svoboščine ljudstva, ki jih je prejšnja vlada teptala z nogami. Bolgarska je izšla iz vojne uboga in okrnjena in se mora zopet zgraditi iz ruševin Evropa naj ve, da se ne bo našel pameten Bolgar, ki bi hotel vreči bolgarski narod v novo vojno. Imamo le en program, namreč mir. Vendar moramo zahtevati, da se ščitijo naši legitimni interesi in da se ne žrtvujejo. Kar se tiče odnošajev do naših sosedov, moram reči, da smo z vsemi sosedi v prijateljskem razmerju. Vendar je že skrajni čas, da naši sosedje uvidijo, da se Bolgarska ne more in ne sme izključiti od morja v interesu miru na Balkanu in proevita balkanskih narodov. Sedanja vlada je takoj, ko je prišla aa krmüoä podala izjavo, da bo lojalno izvedla pogodbe, in o tem smo že doprinesli dokaze. Ministrski predsednik je potem obrazložil finančni program kabineta in izjavil, da se finančna politika vlade ne more gibati v okviru enega sloja in da ne more biti naperjena proti kapi talistom. Akcija makedonstvujuščiht Beograd, 10. julija, (Z) Iz Sofije javljajo, da je imel včeraj izvrševalni odbor organizacije makedonstvujuščih v Petriču tajno sejo pod predsedstvom Todora Aleksandrova. Tej seji je prisostvoval tudi vojvoda Brlo. Sklenili so, da se pošlje nekaj čet v našo dr žavo, istotako v Romunijo in na Grško, da plenijo, ker se nadejajo, da ima prebivalstvo od žetve sedaj še dovolj denarja. Beograd, 10. julija. (Z) Narodni svet makedonskih emigrantov je sklican na 22. julija v Sofijo. NOVI BOLGARSKI POSLANIK V BEOGRADU« Beograd, 10. julija. (Z) Bolgar-, ska vlada je imenovala g Vasarelske-ga, bivšega načelnika v ministrstvu zu« canjih del, za poslanika v Beogradu, Angleško stališče v reparacijskem problemu. London, 10. julija, »Manchester Guardian« javlja: Francoska vlada je dobila obvestilo, da bo morala postopati britanska vlada samostojno, ako Francija takoj ne odgovori na angleško vprašalno pok). Vzroki za to so: 1. obupni položaj Nemčije in potreba takojšnje akcije, in 2. naziranje angleške vlade, da pomenja nemška nota od 7. junija ti 1. pošteno ponudbo in da, je treba nanjo nemudoma odgovoriti in vzeti za podlago nadaljnjim pogajanjem. V političnih krogih se pričakuje, da bo prevzela angleška vlada inicijativo za sklicanje konference zastopnikov Velike Britanije, Zedinjenih severoam. držav, Italije, nevtral držav in onih zaveznikov, M se je hočejo udeležiti da se skuša doseči sporazum z Nemčijo o odškodnini in o vprašanjih, ki so z njo v zvezi. Seveda bo tudi Nemčija zastopana na tej konferenci, (W) Pariz, 10. julija. Agence Havas poroča iz Londona: Ministrski predsednik Baldwin in zunanji minister lord Curzon nameravata podati v četrtek izjave, v katerih bosta natančno obrazložila naziranja angleške vlade, nagla-šala prijateljska čustva Anglije do zaveznikov in opozarjala na to, da n’e bo Velika Britanija storila ničesar, kar bi utegnilo ovirati sporazum med Anglijo in Francijo, ATENTATI V PORUIiPJU. Bruselj, 10. julija. (K) Tajnik tukajšnje nuncijature je posetfl zunanjega mini« stra Jasper)a ta mu je izjavil, da pač razume odredbe, ki jih je izdala Belgija kot represalije zaradi duisburškega atentata. Toda ko je papež zahteval od nemške vlade, da obsodi atentat, je hkrati izrazil upanje, da bi se te odredbe omejile na to, da se zajamči varnost četi Jaspar je naglašal v svojem odgovoru atentate v Poruhrju, katerih število je sedaj že prekoračilo 125 Pripomnil je, da je belgijska vlada odredila le take mere, M so neobhodno potrebne za varnost vojske in potnikov ta ki popolnoma odgovarjajo pravičnosti Bruselj, 10. julija. (K) Na pristojnih mestih- se potrjuje, da sta dva bivša frontna bojevnika napadla nemškega odpravnika poslov, ko je zapuščal poslaniško poslopje. Storilca sta bila aretirana in sta izjayila, da sta z odpravnikom poslov zaradi tega tako ravnala, ker je prejšnjo nedeljo o priliki manifestacije proti železniškemu atentatu v Duisburgu zasmehoval mani-festante. Storilca sta bila, potem ko je bil z njima sestavljen zapisnik, zopa* izpuščena, Frankfurt, 10. 'julija. (K)'Fran cozi so danes zasedli kraja Sprednlin-gen in Buchschlag ter kolodvor Aller Heiligen. Ugoden potek orijentske konference. ZA MASARYKOV SPREJEM V PARIZU. London, 10. julija. (K) Kakor doznava Reuterjev urad, je pričakovati podpis mirovne pogodbe v Lausanni za konec tega meseca. Zunanji minister lord Curzon najbrže ne bo mogel priti v Lausanno, da podpiše pogodbo, ker je preobložen z nujnimi posli. Iz Češkoslovaške. Praga, 10. julija. (K) »Sozialdemokrat« javlja iz Tannwalda, da je v steklarski industriji v Krkonoših izbruhnila stavka, ker se delavstvo s ponovnim znižanjem mezd za 15 odstotkov, kakor so to zahtevali podjetniki, ni hotelo zadovoljiti. Danes se bo na zborovanjih razpravljalo o tem, da se takoj stopi v stavko. Praga, 10. julija. (K) Kakor poroča »Bohemia«, je minister za državno hrambo z odlokom prepovedal vsem aktivnim vojaškim osebam udeleževati se kongresov pripadnikov bivše av-stro-ogrske monarhije, SMRT ECIPTSKEOA PRINCA. London, 1°. juHja. (K) Egiptskega princa Kamela Pahni beja so našli težko ranjenega na hodniku hotela Savola. kjer Je stanoval s svojo soprogo. Rano je povzročil strel Princ je kmalu potem v bolnišnici umrl. Pariz, 10. julija. (K) Zbornici je bil predložen zakonski načrl da se za poset predsednika češkoslovaške republike v mesecu oktobru dovoli kredit 280 tisoč frankov za kritje stroškov,; ki bodo združeni s tem sprejemom. DR. BENEŠ POTUJE V LONDON. London, i . julija. »Daily Chro-nicle« piše, da pride v kratkem v London češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v zadevi Male antante. Gotovo pa je, da ne gre za vprašanja Po ruhrja. ODKRITA ZAROTA. Bruselj, 10. julija, (K) Tu so prišli na sled zaroti, ki je nameravala razdejali železniško delavnico v Krefeldu na ta način, da bi kotel za plin eksplodiral. Povzročitelj tega komplota je bil aretiran in, je priznal svojo namero. Današnje prireditve. V Ljubljani: „ * Uramsko gledališče: »Prava ljubeze Začetek ob 8. uri zvečer. Kino Matica: »Dosmrtni kaznjenec.« Kino Ideal: »Neznanka iz Pontegranda.« Kino Tivoli: »Čuda džungle,« IV. del. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Ali ste že obnovili naroč* nirm za ItltoaniA 9 Tekoči teden: lekarna Piccoli na Du-. * JUTRANJE NOVOSTI.« «Nr*n S. Beograjsko pismo. Od nagega stalnega političnega öoiisnika. Skupščina dela. Tako se. še nikdar ni delalo, kakor sedaj, ko imajo radikalci vajeti v rokah. Opozicija sicer nekaj godrnja, da je treba več oddiha in počitka, toda ne pomaga nič. Ce ga zalotijo, da ni pii sep, plača 180 Din. kazni od dne. Tako se je nedavno zgodilo, da so bili istega dne kaznovani g. Pucelj in več poslancev slovenske-ljudske stranice. Vsi so . se izgovarjali, da so imeli strašno važne opravke. Q. Pucelj, da je šel v Ljubljano kranjsko šparkaso v red devat, poslanci od katoliške stranke pa, da so šli v Zagreb razsvetljevat Radiča. Toda pomagalo ni nikomur. Zanimivo je pa še to, da so pozneje časniki obeh strank zmerjali protivne poslance. »Slovenec« je' napadel Puclja, da je podkupljen od radikalcev in radi tega ni prišel k seji, »Kmetijski ist« je pa očital katoliškim možem, da so v tilu španoviji z radikalci in so se radi tega izmuznili od seje! Ta prvi pogled bi človek rekel, da delo napreduje zelo počasi. Preteklo je več kot deset tednov, odkar se je sestala nova skupščina. Toda treba je znati, da po volitvah vedno preteče mnogo časa, preden se more začeti s pravim delom. Treba je izvoliti začasno predsedstvo in verifikacijski odbor. Potem je treba verificirati (overoviti) mandate, ker traja po predpisih najmanj 14 dni. Potem pride izvolitev predsed-ništva, izvolitev odsekov, razdelitev dela itd. Ako gre vse pravilno, je treba torej računati približno mesec dni, preden se more pričeti s pravim zakonodajnim delom. Nezgodno je tudi bilo, da je prišlo vmes toliko praznikov. Naenkrat — ko bi se imelo pričeti z delom — so se spomnili Turki, da imajo svoj bajram, katerega praznujejo cel teden, in Mohamed bi bil strašno jezen, ako bi te dni poslanci delali. Čudno je, da so to zahtevali ravno oni Turki iz Bosne, a ne pravi iz Makedonije. Tako je morala radi teh 18 bosansk. Sulejmanov praznovati cela skupščina z vsem osobjem, kar pomeni, da se je nekaj stotisoč dinarjev vrglo v vodo. Potem so prišle katoliške binkošti in katoliški Bog ne sme biti slabši od turškega. Popolnoma pravilno je, da se na praznike ne dela. Toda gospodje narodni očetje hočejo imeti prost vsaj še en dan pred praznikom in en dan po prazniku, da lahko praznujejo vsak v svoji domači vasi. To je pa že korupcija, kajti če je človek plačan, je plačan zato, da dela v Beogradu. Za katoliškimi so prišle pravoslavne binkošti in potem je razumljivo, da so hoteli praznovati tudi Srbi. Tako so ubili prazniki skoraj tri tedne, da ni bilo mogoče resno prijeti za delo. Radikalna stranka je postavila v svoj program 18 večinoma zelo važnih zakonov. Opozicija jo je zasmehovala da je to program za več kot 10 let. Toda približno v štirih tednih sta dva zakona sklenjena popolnoma, dva druga (uradniški in vojaški) se prerešetujeta v odseku in prideta prav kmalu na dnevni red skupščine. Če pojde tako dalje, bo program v doglediem času izčrpan. Je pa tudi že skrajna sila, da se slednjič začne z rednim zakonodajnim delom. Prva, takozvana »začasna« skup- ščina je trajala dve leti in ni delala popolnoma ničesar, gospodarila je pa tako, da tega še dolgo ne bo mogoče popraviti. Takrat se ni nič vprašalo, kdo bo plačal, ampak se je samo razpravljalo in tiskali so se neprestano novi bankovci, da je postal denar tako malo vreden. Druga, »ustavotvorna«, je delala tri leta in napravila zelo malo. Dala nam je ustavo in še par manjših zakonov, skušala napraviti red v državnem gospodarstvu, a brez večjega uspeha. Neprestani prepiri med strankami in vladine krize so onemogočavali vsako delo. Sedanja tretja skupščina, kjer odločajo radikalci, se je energično lotila dela in je res že nekaj naredila. Opozicija skuša ovirati delo kolikor more. Najraje bi imela neprestano praznike, ker to po pratiki ni mogoče, skušajo pri vsaki priliki ponaročiti, da se seja prekine ali odloži, ali pa zavlačujejo debate. Proti taki taktiki so kot zadnje sredstvo dolge razprave. Tako se je v poslednjih časih ponovno zgodilo, da je bil g. Pašič čez polnoči v zbornici. Opozicijo se pusti govoriti, kolikor hoče, toda seja se nadaljuje, dokler ni razprava končana, čeprav traja do treh popolnočL Sicer je pa naša parlamentarna opozicija sploh zelo slaba. Nobena opozicijskih strank nima človeka, ki bi mogel nastopiti s kakšno velikopotezno kritiko. In vendar ima ravno v opoziciji politik najboljšo priliko, da pokaže svoje talente. Samo demokrat Vo]a Marinkovič je nastopil z enim jako lepim govorom. Vse drugo je na srednji črti ali pa celo daleč pod njo. Vsled tega imajo radikalci vedno jako lahko stališče z odgovori. Poslanci slovenske ljudske stranke govore vedno le v slovenščini, oziroma vsak v svojem domačem narečju. Ko prične govoriti Slovenec gredo takoj vsi poslanci drugih strank iz dvorane, tako da govori samo stenam in ovarišcm. Njihovi govori se nikjer ne priobčujejo niti v kratkih izvlečkih in nikdo na nje ne odgovarja. Nesreča našega parlamentarizma je, da imamo toliko majhnih strančic, ki samo ovirajo delo. Ker nimajo nikjer druge prilike, da se pokažejo, hočejo vsaj z dolgimi in mnogimi govori •/ skupščini pokazati, da so na svetu in se oglašajo za besedo pri vsaki priliki. Toda z govorom v skupščini se ne doseže prav ničesar, tudi če kdo govornika posluša, aj je že vse poprej v klubih dogovorjeno, kako se bo glasovalo. Tako so skupščinske seje pravzaprav jako prazne in dolgočasne. Celo pozornost se obrača vprašanju: kako bo manevriralo predsedništvo, da bo kmalu pripeljalo do konca debate? Danes zaključuje zakonodavni odbor pretresanje uradniškega zakona. Tudi tukaj je opozicija samo gledala, kako bi zavlačevala. Resen spopad je bil pri odredbi, da ne more biti uradnik, kdor izpoveduje načela, katera se protivijo obliki vladavine itd: Demokrati so hoteli drugo stilizacijo, federalisti so zahtevali, da se popolnoma odpravi. Rekli so, da se s tem krši politična svoboda uradnika, kakor da bi država koga silila, da mora postati uradnik. Sicer bi pa tudi brez tega paragrafa ne mogel biti uradnik, kdor nima pravega politič. nega mišljenja. Kako bi na primer iz- Iz prosvetnega življenja. LJUBLJANSKA DRAMA Gostovanje Bratina-Bukšekove. Včeraj zvečer sta gosta Iz Maribora pričakovanje, ki sta ga po vseh prilikah obetala, kar najčastnejše izpolnila. Bil je intimen večer. Schönherrovo »Ono« je kot kos komorne glasbe. Oba gosta sta fino uglasbena instrumenta, izpopolnjujoča se v vseh finesah duševnega izraza. Dosegla sta popoln uspeh. Zlasti izrazit in močan je bil g. Bratina v tretjem dejanju. Ga. Bukšeko-va očituje dirskretno zastrto naturalistično igro, na odru resnično doživlja in z globokim umetniškim instinktom izoblikuje notranje jedro svoje kreacije. . Problem dedičnosti, ki so ga umetniško uporabljali najmodernejši dramatiki zlasti Ibsen in Hauptman, je našel v Schönherro-vi drami svoj poln umetniški izraz. Publika je z zanimanjem sledila posa-raeanim dejanjem. Umetniška kvaliteta obeh gostov pa bi zahtevala večjega obiska. Tudi od strani gledališke uprave bi bi-‘O pričakovati, da bi storila več... O igri podrobneje še poročamo. Za sedaj opozarjamo na nocojšnjo predstavo. Uprizori se Roberta Bracca »Prava ljubezen«, katero delo bo ustregalo tudi širšim zahtevam. Globokoumen} in napeti, včeraj uprizorjeni zakonski drami bo prijeten kontrast Začetek ob 8. uri zvečer. Cene dramske, —L TURNEJA SKLADATELJA EMILA ADAMIČA. Poučno In koncertno potovanje priljubljenega skladatelja Emila Adamiča poteka kar najuspešneje. Dozdaj se ie vršil koncert v Mostaru in Sarajevem. Mladi pevke in pevci — učiteljiščnikl se drža vrlo dobro. Glede umetniško-glasbenih uspe. hov, naj navedemo oceno koncerta v Sarajevem, priobčeno v »Jugoslavenskem listu« z dne 5. julija tl. »Knocert učiteljiščnega zbora iz Ljubljane. Včeraj zvečer se je vršil v gledališču koncert mešanega in moškega zbora ljubljanskih preparantov, a ta zbor nima raz-yoa. svojega čarobnega mladostnega nimba absolutno ničesar dijaškega ali šolskega na sebi Odlični in znani slovenski komponist ter izvrstni pevovodja Adamič, je znal ta mladi materijal tako izdelati in prikrojiti, da mu je dal povsem individualen in resen značaj, kakršnega imajo pri nas redko tudi 'starejši stalni zbori. Ti mladi dijaki iz Ljubljane, mogli bi biti v mnogočem učitelji tudi mnogim starejšim pri nas... Program je bil v glavnem slovenski, a zbor j6 izvajal tudi hrvatske in srbske kompozicije, izmed katerih je zlasti posebej omeniti Mokranjčevega »Kozara«, zamišljenega docela v duhu skladateljevih misli, toda ka-rakteriziranega Izredno originalno in efektno. Vsekakor je bil zbor v svojem pravem elementu pri izvajanju slovenskih kompo-zicij in to so bile spet na prvem mestu kompozicije Adamičeve in Lajovičevi »Pastirčki« ter Hubadova »Gor čez izaro«. Nočemo povdarjati tehnične plati izvajanja tega mladega in gibkega zbora, temveč le resnost, s katero je ta mladi svet resnično prodrl v umetniško pojmovanje svojega zborovodje in mu daJ pravi izraz. Zlasti je treba omeniti temperamentno zapeto Adamičevo: »Pojdem na Hrvatsko« in »Svatbo na poljani« istega skladatelja, v strogo dr~ žanem ritmu in izborno pogojenem tempu. Ko smo poslušali to pojočo mladost naših slovenskih bratov, napolnjevalo nam je duše nekaj svetlega In nas navdajalo z uteho v teh težkih čr splošne razrvano-sti naših javnih razn . -.« Navdušeni in idealni zbor zdrav nadaljuje pot na dalmatinsko obal, kjer bo priredi! v važnejših krajih koncerte, O nadaljnem še poročamo. — L PROSVETNE VESTI IZ BOLGARSKE. — Univerzitetna knjižnica v Sofiji trpi vsled pomanjkanja prostora, tako da ni mogoče njenih zakladov popolnoma Izkoriščati. Knjig ne morejo uvrstiti ter stoje v celih kupih naokrog. Ta knjižnica je bila ustanovljena leta 1888, kakor univerza sama. Prvotno je štela 800 del. Tekom let je narastlo število del na 65.262 v 114.619 zvezkih. Tu pa niso vštete zbirke knjig novoustanovljene medicinske, agronomske in teologične_ fakultete, kakor tudi ne specijel-ne knjižnice posameznih univerzitetnih institutov. V celoti cenijo število zvezkov na Štev. 135. gledalo, ako bi na kraljev praznik pred-poldnem učitelj v neki ljudski šoli otroke po predpisih navduševal za kralja, in dinastijo, popoldne pa v oštariji pred gosti izpovedoval republikanska načela Najmanj bi se reklo, da je tak učitelj globoko neznačajen in vsled tega ni za šolo. Kaj bi rekli o župniku, ki bi v cerkvi lepo maševal, obhajal ‘n krstil, zunaj cerkve pa govoril, da je vse to samo — »lari fari«. Ali bi mogel Škof takega župnika držati v službi? Ali si morete misliti, da bi za avstrijskih časov bil mogoč žandar, ki bi »izpovedoval«, da je komunist in republikanec?, Cernu torej taka jeza radi paragrafa, ki je samo ob sebi razumljiv in ki ne more zadeti nobenega patrijotičnega človeka? Hvala Bogu, da letos ni zelo vroče poletje, kajti zasedanje bo precej dolgo in počitnice bodo kratke. .Uradniški zakon in še nekaj zelo nujnih stvari bo vsekakor moralo biti izvršenih, predno bodo gospodje očetje naroda lahko odšli v bolj hladne kraje. Uradniško vprašanje hoče radikalna stranka vsekakor rešiti kar najhitreje. Uradnik mora biti sluga države, a mora tudi imeti primerno življenje od države. Besede katoliškega Srba. Bosanski narodni poslance g. Stje-po Kobasica, prvi tajnik narodne skupščine ter narodno radikalni zastopnik iz Bosne, poleg tega še Srbin katoliške vere, je na manifestacijskem zborovanju o priliki ponesrečenega atentata na ministrskega predsednika g. Nikolo Pašiča spregovoril sledeče besede: »Od leta 1905 do 1914 so se prebivalci mesta Beograda shajali na tem mestu, da dvignejo svoj glas za svoje zasužnjene srbske brate onstran Drine, predvsem pa za nas Srbe iz Bosne in Hercegovine. Nam je bila takratna pomoč nenavadno dragocena, ker smo vedeli in znali, da stoji za njo cela Srbija ter da je na čelu veliki starček in največji sin srbskega naroda, g. Nikola Pašič. Danes prihajamo tudi mi, bosanski Srbi, da na istem mestu dvignemo svoj glas proti ogabnemu poskusu one zločinske politike, ki je odstopila neprera-čunljivemu tipu revolver, da pomeri na življenje našega največjega državnika in rodoljuba. Zahvaliti se imamo božji previdnosti, da nam je ostalo dragoceno življenje ohranjeno. On nam je dragocen in potreben. Q. Pašič še ni dovršil svoje politične karijere. Mi vsi, ki hočemo, da se slednje dejanje naše na-rodhe epopeje dovrši, se moramo strniti okoli njgovega velikega imena. Beli Orli so zmagali samo nad zunanjimi sovražniki. Bolj nevarni so nam notranji. Dasiravno je prenehala Avstrija, niso prenehali Avstrijancl Teh je povsod, celo poleg parlamenta. Dokler jih ne uničimo, ne bomo imeli miru. Zahtevamo, da se vsi pošteni sinovi našega tro-imenega naroda znajdejo brez ozira na strankarsko pripadnost na braniku domovine, ki je zgrajena ir. cementirana s kostmi srbskih mučenikov, ki še do danes niso popolnoma maščevani... To naj si zapomnijo prav dobro Radi-čevci v Zagrebu, makedonsvujušči v Sofiji in Hortyjevci v Madžarski. Naše svobode ne smejo rušiti oni, k* zanjo nso žrtvovali ničesar! Čaša potrpežljivosti je polna do vrha... 200.000. Pod istimi neugodnimi^ razmerami trpi tudi sofijska Narodna knjižnica, ki ne more uvrščati dohajajočih dolžnostnih eksemplarov in rokopisov. Med rokopisi, ki jih je sedaj pridobila knjižnica, se imenuje zlasti zbirka gradiva za zgodovino epohe Kirdžall v Vidinskem ozemlju in pa zgodovina Turčije pod Osmanom Pazva-noglu. — »Slavjanska biblioteka«, Perijodična publikacija, ki jo izdaja »Slavjansko Dru-žestvo v Blgarija« priobčuje v svoji 2—4. številki pod naslovom: »Slavjanskijat svjat predi i sled velikata svetovna vojna« (Te-ritoria, naselenie, državen stroj i kultura. Očerki i beležki) pregled Slovanstva. Pisatelj S. S. Bobčev je hotel s svojim delom izpolniti vrzel, ki je bila v bolgarski literaturi zelo vidna in občutna. Pisatelj sam sl je v svesti, da ogromne tvarine ni mogel izčrpati, zlasti še radi tega, ker so viri mnogokrat nezanesljivi in nepopolni ter si dostikrat nasprotujejo. V posameznih poglavjih obravnava Bobčev Slovanstvo kot celoto (prvotna domovina, usoda slovanskih plemen, število slovanskih jezikov, vera in kultura), Bolgari, Vendi, Poljaki, Ka-šubi in poljska republika, Rusi in ruska država, Ukrajina, Srbohrvatf, Slovenci in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Čehoslovaki in češkoslovaška republika. Vsakemu poglavju je pridejana bibliografija. — Bolgarska akademija znanosti je imela svojo letno skupščino v pretečenem mesecu. Za predsednika je bil izvoljen Iv, Ev. Gešov, za podpredsednika L. Milčetič, za tajnika Iv. Pčev, in za zakladnika St. Aprilov. Metropolit v Varni, Simeon, je bil Imenovan za rednega člana, P. Nikov in M. Popruženko za korespondirajoča člana zgo-dovinsko-filologične sekcije. Nagrajena so bila sledeča dela: A Georgiev, Svic in montafonite v Blgarija in Iv. Genov, Vrchu obštite upravenija na necholonomite materialni sistemi (od naravoslovno-matematič-ne sekcije), dalje G. N. Genov, VmSsvano-to v meždunarodnoto pravo i obštestvoto na naredite ter Iv. Kindel, Opit za postro-jovano nova teorija otnosno stopanskoto razvitie na kulturnoto čovečestvo (od zgo-dovlnsko-fllologične. sekcije). Iz fonda Chr. G. Danov je bilo premlrano delo S. Siško-va: Trakti« pradli ilgA.fxfcpiajcato Bolgarska evolucija. Bolgari so najnesrečnejši slovanski narod. Najprej so bili podložni nekemu mongolskemu plemenu, ki je došlo od Volge. Od njega niso dobili ničesar drugega, kakor ime. Ko so postali Bolgari močni, so pretili celo Carigradu in bolgarski car Simeon je sanjal o bizantinskem prestolu, 4toda ni se mogel polastiti Carigrada. Bolgarska je bila v času razcveta grške kulture preblizu Carigrada, posnemala je grško kulturo in je udušila svoje nacijonalne čute, zato je tudi hitro propadla. Ko so prišli Turki, je bila Bolgarska najprej podvržena in je največ trpela, ker je bila najbližja Caribrodu. Dolgotrajno suženjstvo je odgojilo bolgarski narod, da je postal pasiven, potrpežljiv, brez širokih nazorov in brez heroizma. Svoboda, ki so jo dobili Bolgari leta 1878 po zmagi Rusov nad Turki, ni bila plod lastnih žrtev in naporov, temveč dar osvoboditelja. Politična svoboda seveda ni mogla med narodom takoj vzcveteti, kajti narod je živel v pet-stoletnem robstvu in v Bolgarski do tedaj sploh ni bilo nikdar prave svobode. Vladar* — inozemec, ki je vladal na Bolgarskem 30 let, je stremel za tem, da raznarodi svoje podložnike in da jih odvrne od slovanske smeri. Naraščaj, zlasti oficirji, so bili odgojeni v berlinskih in dunajskih akademijah in univerzah, kjer so jih učili, da je najboljša kultura nemška in da se ji morajo Bolgari približati in jo podpirati. Tam so jim tudi dopovedovali, da Bolgari sploh niso Slovani. Plod te propagande smo videli leta 1915. Ferdinand je izginil, ostal pa je drugi Koburg ter mnogo oficirjev in politikov, ki so se borili proti Slovanstvu in ki so sedaj izgubili privilegirani položaj. Narod ni zaupal nobeni stranki ter ni poznal prave poti. Stambolijski je skušal kreniti na nova pota, toda ni bil kos težkim razmeram. Stambolijski je sklenil niški sporazum, ki je odločilnega pomena za Jugo- slavijo in za mir na Balkanu. Ta sporazum, plod politike Stambolijskega, moramo čuvati; tudi za Bolgarsko je obvezen, ker ga je sklenila njena zakonita vlada. Pozornost je na vsak način potrebna. ždi se, da sta v današnji vladi Cankova dve struji. Ena, struja ekscara Ferdinanda, je germanofilska in šovinistična, hrepeni po revhnži in po Makedoniji; druga, struja starih slavofilov, liberalnih in meščanskih strank, ki jih je Stambolijski preganjal, hoče sedaj svobodo. Ta svoboda pa ne more biti militarizem in revanža; slednja tudi ne bi imela resnega uspeha. 'la struja stremi za stikom z nacijonalno Rusijo ter skoša Rusom olajšati njihov položaj. Zadnjič je povabila na Bolgarsko profesorja Miljukova. Ta korak pa je zagrešen, ker ima profesor Miljukov sedaj premajhen upliv in ugled v emlgia-ciji v svoji prejšnji kmetski stranki, ker se je približal socijalistom. Ravno tako tudi ni priljubljen in nima vpliva v ruskih vojaških krogih, ki jim pripada večina ruskih beguncev na Bolgarskem. Tu je nasprotno celo osovražen radi njegovih spletk proti Vranglovi armadi po njenem porazu na Krimu To ni človek, ki bi mogel sodelovati za mir na Balkanu, ker je preveč pristranski in ker je pogosto! menjal svojo smer. Leta 1918, ko je bil prepričan, da bo zmagala Nemčija, je postal germanofil, leta 1919 pa je postal zopet pristaš antante. Potrebno bi bilo, da bi vsi Slovani podpirali slovanofilsko strujo v Bolgarski ter da bi imeli stike z bolgarskim narodom, ki je bi! mnogokrat osleparjen in oropan, ki noče vo ne ter je nedostopen imperijalističnim sanjarijam Koburžana. S prevratom 8. junija ni dovršena bolgarska evolucija. Kam bo krenila Bolgarska? To je mnogo odvisno od splošne smeri evropske politike, pa tudi mnogo od nas samih. •• N. J. „ Pismo iz Češkoslovaške. Praga, 8. jul. Razmerje med našo republiko in Poljsko se je poostrilo. Poljski zunanji minister dr. Seyda je odgovoril na prijateljske in pomirjevalne besede dr. Beneša zelo nepremišljeno. Poljski politični krogi so sprejeli njegov govor o poljsko-češkem razmerju zelo kritično. »Kuryer Polski« smatra Seydova izvajanja kot ponesrečena In lahkomiselna. Kmalu nato ]e spregovoril o tem razmerju naš poljedelski minister dr. Milan Hodža, Besede so bile izgovorjene tik ob meji »Živite tu na meji naše republike, zato v^m pripada važna naloga. Obžalujem, da naši stiki s sosedi in brati Poljaki dosedaj še niso taki, kakršnih bi si želeli. Resnica je, da zgodovina pri raziskovanju našega razmerja do Poljske ne bo mogla iti preko dejstva, da sta se dva bratska naroda po zadobljeni samostojnosti prepirala za kos zemlje ter tratila dragoceni čas. Zgodovina bo obsodila vse tisi, ki so bili vzrok tega nesporazuma. Nekaj nas uči zgodovina, česar ne smemo pozabiti: da je češka in poljska samostojnost trajala samo toliko časa, dokler sta ta bratska naroda nastopala skupno. Kadarkoli sta se razšla, sta padla pod nemško gospodstvo. Rešitev češkoslovaško-poljskega spora je eden izmed glavnih pogojev naše slovanske In srednjeevropske politike«. Za mirno sožitje z našim sosedom smo žrtvovali že del Tešina, pripravljeni smo žrtvovati tudi del Javorine, ker smo si dosledno v svesti, da je za blagobit obeh držav potrebno medsebojno Iskreno prijateljstvo. Prva žrtev sicer ni dovedla do zaželjene-ga cilja, upati pa je, da bo Poljska razumela naše trenutno hotenje. Trgovinski minister ing. Novak je naslovil na obrtno-trgovsko zbornico dopis, v katerem naznanja, da bo vlada v najkrajšem času izdala naredbo glede olajšav pri izvozu in uvozu. Na seji političnega odbora zbornice, dne 4. t. m. so razpravljali o sedanji trgovinsko-politični situaciji. Po daljši debati je bil sprejet odgovor na ministrovo pismo, v katerem obrtno-trgovska zbornica povdarja, da je sedanji sistem uvoznih prepovedi in prohibitivne carine nevzdržljiv. Tudi revizija carin bi ostala neuspešna, ako ne bi istočasno prikorakala tudi reorganizacija sistema v dovoljevanju Izvoza. Listi dementirajo najodločneje vesti, češ, da se udeleži konference Male antante tudi Poljska in Albanija. Konference zastopnikov Male antante so bile sklenjene že lansko leto v Pragi. Med vodilnimi osebnostmi v zunanji politiki Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije je bilo dogovorjeno, da se bodo konference vršile vsako leto, da bi se lahko sporazumeli o programu skupnega dela za najbližjo dobo. Kakor lansko leto, tako se bodo tudi letos reševala vprašanja, ki Imajo priti pred Društvo narodov. Poljska ni članica Male antante, zato se konference ne bo udeležila. Konference med zastopniki Male antante se bodo vršile za sebe, zastopniki Male antante pa se bodo posebej razgovarjaii s poljskim] zastopniki. Predmet zadnje konference bodo najbrže narodna vprašanja, v katerih zavzema poljska vlada skoraj isto stališče, kakor države Male antante._____—1— IZ BOLJŠEVIŠKE RUSIJE. Vojni svet je odredil, da se morajo prijaviti vsi bivši oficirji. Ravno tako popisujejo sedaj v Rusiji vse bivše vojaške nameščence in zdravnike. Komisarijat za mornarico je odredil, da morajo služiti mornarji deset let. V Novorosijsku sta bila ustreljena nek Anglež in nek Grk, ker sta poskušala vtihotapiti iz Rusije 50 kg zlata, 2400 kg srebra In 95 karatov briljantov. Vse to blago je oblast zaplenila in nacijonalizirala. Starih zlatih iii srebrnih rubljev in sploh zlatega in srebrnega denarja se v Rusiji ne smo pošiljati n'ti y notranjem pro-BMStU, ,i Zapiski. DOSLEDNI PA SO... Dr. Korošec je na sestanku vodstva SLS v Celju izrekel tudi to-le sijajno trditev: »Pri tej priložnosti pa moram konstatirati, da naša slovenska emigracija za časa svetovne vojne ni znala pripraviti samostojnega življenja za Slovence, da bi bili prišli vsi Slovenci pod eno streho.« Kaj neki je hotel povedati dr. Korošec s temi besedami? Pa morda vendar ni nameraval osramotiti pred svetom svojo in svojih politiko pod pokroviteljstvom bivšega habsburškega apostolskega veličanstva, politiko, katere edina zasluga je ta, da so zavezniki ves čas svetovne vojne pritrjevali italijanskim zatrdilom, da so Slovenci najudanejši hlapci Dunaja in najljutejši sovražniki Srbov in antante? Slovenska emigracija pač ni mogla delati čudežev, saj so se sovražniki naše svobode in našega ujedinjenja neprestano sklicevali na protisrb-sko gonjo slovenskih klerikalcev. Tega argumenta se poslužujejo Italijani še danes in pravijo: Slovenci sploh nočejo priznavati ujedinjenja s Srbijo, zato je še najbolje, da so razdeljeni. — Gorje Slovencem, ako bi vodili našo usodo klerikalci! PRAKTIČEN GOSPOD. Na celjskem sestanku je dr. Korošec pohvalil češkoslovaško zunanjo politiko o priliki sofijskega prevrata. Marsikdo bi mo-mogel misliti, da so se gospodje pri SLS »premislili« In da bo »Slovenec« odslej pisal z načelnega stališča dobro o Češkoslovaški, toda kdor ve, da je dr. Korošec vča-si zelo praktičen gospod, in komur je znano, da je dr. Korošec na potu v Karlove vare, ta ve, zakaj, kako in Čemu je Hllnkoy idejni prijatelj hvalil češkoslovaško. Celjski utrinki. Kolovodja socijalizma plačuje svojemu uslužbencu 200 Din plače poleg hrane In dela 12 ur. Potem je Westen boljši socijalist. — V strokovnih organizacijah tudi ni »reda«, ker je prišel iz Ljubljane mož, ki hoče »čistiti«. Kako mu bo uspelo se ne ve, ker mu je stavka pri Westnu urinila preveč cvetk v album čednosti. — Po Celju sprašujejo: kdo je večji socijalist, tisti, ki rešuje socijalizem z »hundert und Durch-marschom«, ali oni, ki piše noč In dan zi socijalizem in j6 suh kruh. — Celjska občina ne bo stavila stanovanjske hiše in prodaja že nabavljen materijal. Stanovanjsko bedo pa bodo rešili tako, da bodo postavili pod Savinjskim mostom šotore, ker ne vozijo več težkih stvari po njem. — V Ljubljani so sl rdeči občinski možje z demokrati v laseh. To ni dobro, ker se dobi pleša. Pri nas v Celju so pa v objemu. Zato Koren mnogo kruha speče. Kaj bodo reklf volilci, ki zahtevajo borbo z demokrati, je pa druga. — »Nova Doba« pravi, da državni nameščenci trpijo. Ml tudi to vemo, zato bod radikali to vprašanje rešili. — Kumanudi je po Beogradu muhe lovil. Če je Kukovec še demokrat, ne vemo. — V Beogradu je bil. — »Nova Doba« pravi, da radikali odpustke dele. Seveda, tudi Pre-koršku, če je potreben. Mi Imamo, pač to grdo lastnost, da vsem Pomagamo. Organixacila H RS. — Ratež. V soboto 14, t, m. ob pol 2, pop. bo na Ratežu sestanek pristašev NRS. Na tem sestanku, na katerega so vabljeni kmetje in delavci tamošnjega rudnika, bo poročal delegat Iz Ljubljane.. — Gornja Radgona. Ustanovni občni zbor bo 15. t. m. ob 7. zjutraj v gostilni Karbaš, Tega dne se bodo konstituirali odbori krajevnih organizacij v bližnji okolici Poročal bo delegat iz Ljubljane. Štev. 135. »JUTRANJE NOVOSTI.« Stran 3. Dnevne novosti. — Francoski narodni praznik. Francoski vicekonzul v Ljubljani sprejema oficijelno v soboto, dne 14, julija na dan francoskega narodnega praznika (ob 11. uri) — Kraljevič Gjorgje sitalno v Beogradu, Usti poročajo, da si je kupil kraljevič djorgje v Beogradu neko hišo, kjer bo stalno prebival. Naseli se najbrže v jeseni. — Švicarski generalni konzul v Beogradu. Za generalnega konzula švicarske republike v naši državi je imenovan gosp. Moretti, ki je bil do sedaj prideljen Švicarskemu poslaništvu v Rimu. Generalni konzul je že prišel v Beograd. —T Deputacija Sušaka v Beogradu. Na prvi seji sušaškega mestnega zastopa je bilo sldenjeno, da se pošlje v Beograd posebna deputacija pod vodstvom mestnega župana, da pospeši rešitev raznih življen-skih vprašanj mesta. Deputacija se bo obenem poklonila NJ. Vel. kralju. Sušačanl bodo predvsem zahtevali, da se občinstvo oprosti davka za čas' okupacije, da se da mestu brezobrestno posojilo in da se čim-prej zgradi bolnišnica, ki je radi številnega prebivalstva nujno potrebna. — Znanstveno potovanje profesorja dr. Cvijiča. Beograjski listi poročajo, da je odpotoval beograjski univerzitetni profesor dr. Cvijič radi znanstvenega proučavanja v Kavadar. Profesor se bo delj časa mudü V južni Srbiji in Makedoniji, — Arhiv vojnih pošt bivše Avstro-Ogrske. Po razsulu bivše monarhije je bil arhiv vojnih pošt Bosne, Orne Gore In Albanije zaplenjen v Bosanskem Brodu. Posebna komisija je sedaj razdelila vse važne , dokumente med vojno in ministrstvo za zu-‘ nanje zadeve. — Z beograjske univerze. Na tehniški fakulteti beograjske univerze je imenovan za docenta iz neorganske in organske kemije dr. Aleksander Lek. — Z zagrebške tehniške visoke šole. Na predlog profesorskega zbora tehniške visoke šole v Zagrebu sta uvrščena predmeta »Železne konstrukcije« in »Železobe-tonske konstrukcje« med predmete drugega državnega Izpita. V zvezi s tem sta bila Imenovana prof. Kaiser in čaiogo-vlč za izpitna komisarja iz omenjenih predmetov. — Pravilnik o radiotelegrafski službi. Poštno in brzojavno ministrstvo pripravlja pravilnik za radiotelegrafsko službo. — Veliko zanimanje za svoj slovenski narod kaže g. dr. Kern, o katerem smo že na tem mestu poročali. Ogledal si je Vrhniko, rojstni kraj Ivana Cankarja, našega največjega romanopisca; pohitel je v Kranj na grob našega prvega pesnika Prešerna ter dobrega lirika Jenka, bil je v Kamniku, kjer je hotel videti rojstno hišo in grobni spomenik pesnika Antona Medveda. Te dni se mudi na Bledu, odkoder bo imel najlepšo priliko, da si ogleda najslavnejšo slovensko kmetlško hišo v Vrbi št. 1, kjer je izšlo solnce slovenske poezije dr. Fr. Prešeren. Z Bleda je namenjen še v slovenski Weimar, namreč v- rojstne vasi slovenskih slovstvenih prvakov: Frančiška Levstika, Jožefa Stritarja ter Primoža Trubarja. Za-Oamanja g. dr. Kerna za slovenski narod je stisnilo pero v roke, da smo z vesoljem napisali te vrstice njemu v čast! j. — Turneja ljubljanskih učiteljiščnikov. » smo že poročali, so sprejeli Sarajev- čant v •6C pvi uočili, »u ejeu oarajcv-dih na^e pevce zelo/ prisrčno. Mia- „ci-^ostov je bil posebno vesel tamošnji vođiup»8^1 klub«. Ta jim je tudi shižii za prostorihP'0olnestu- Zve£er se le vršj! ,v večer ^Slovenskega kluba« prijateljski hrvatska3 katerem je goste pozdravilo tudi «bbska »mPevsbo društvo »Trebevčič« ter ie vršil v ,DrugI dan dne 5. t. m. se jsnei tako K*edališki dvorani koncert, ki je ofrHMnpm o .UTTlebiiškem, kakor tudi ma-Ilad vsako pričakovanje. J® bil v »Napredku« poslovilni veče. Dne 6. t. m. so naši vrli pevci nada-jevali svojo pot v Dubrovnik, kjer so bili kot drugod lepo sprejeti. Omeniti je treba predvsem tamošnje učiteljsko društvo ki je šlo svojim mladim tovarišem zeio na' roko. Tudi za koncert je vladalo velko zanimanje. — Kako nam Izobraženci (?) kvarim našo milo materinščino! Zadnje dni sem na pravti izlet v divno gorenjsko pokrailno Lepa je bila vožnja ob Savi, pa tudi priiet na bi bila, da nisem čul toliko kvariti mile nam slovenščine. Besed kakor: cug, fertiz Perštiman, fajhten kevder, šhajctiM, sVi-cati, štumfi, luštno itd. je bilo vse polno v Pogovoru dveh gospodičen-uradnic! Govorili ste slabšo slovenščino ko zadnji hribovec. Saj je med našim preprostim kmeti-škim ljudstvom samo: vlak, vojak itd. itti. dandanes v navadi, ker hoče govoriti slo-" vensko. Koliko rodoljubja imajo v srcu 'ladje, ki tako kvarijo svoj slovenski jezik. Zakaj kdor je Slovenec, ljubi slovenski na-rijd, ljubi vse, kar je njegovo, torej tudi je-«k njegov. Kdor pa ljubi jezik, govori ga rad, kakor ga najde v naših najboljših pi_ •afellih. AH bodo gospodične, kadar posta-aajo matere, učile svojo deco lepo slovensko govoriti? Ali bodo vzbujale v njih narodni slovanski ponosi? •— Redna seja občinskega sveta v J-mbijani se vrši v četrtek 12. t. m, ob 18, uri V mestni dvorani. , — Sekstet, ki je razveselil snočl puhli- ?o na vrtu pri »Belem volku« z lepo pes-■«UO, naj bi Še večkrat gostoval ob lepih, «urnih večerih. Verni poslušalci. — Razpisano le mesto poštnega od-J^avnika v Turjaku. Prošnje je vložiti pri Poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani v 14 dneh. « — Javna stenografska tekma. Christo- “v učni zavod priredi povodom sklepa šol-leta Prihodnji petek dne 13. t. m. do-£*ine ob 9. uri v svoih šolskih prostorih ^roMon»obransk! cesti st 7 javno steno-gFčfri» tekmo. K tej tekmi se vljudno va-2a c4Stariži ^jencev to vs[- 111 se zanimajo dL^en?,Krafii°, da se osebno prepričajo o doseženih lepih uspehih. rw~, Lep napredek domače industrije, nin ^dtotje tovarna tkanin in Pjete. lto!J?sip Kunc in komp. v Ljubljani, p0_ aasiP 40 (v stari cukrarm) izdelala še t^toci v spomin na poroko na- umetno^!6 dvojice s Stališča tkalske Irnmn Mi;v,do^ršeno stensko preprogo s sli-dfa mNi-rha^'h Yeli2anstev kralja Aleksan- kraljevsko i? Mariie- z letnic0 por°Ke’ s .x,on'° to z državnim grbom. lih ,ena Preproga je na več kra- to ie |J!)peiiena * iugoslovensko trobojnico gam ~ sUpno bosanskim prepro- Posp! 7 psstrih jugoslovenskih barvah. bloSn tfm M”-Jzo.rec Pr&Proge je bil po-Progo ho Veličanstvom. Pre- zmernih °o^Viarna ' 0S!p Kunc in komp. P« državi ,..cenab spravila v promet po vsej y$uki ’tvbiov to®Sne Postati priljubljen okras Amd rodoljubni hiši. Preproga je v Ljub* ijani razstavljena v izložbi tvrdke Feliks Urbanc na Miklošičevi cesti. — Čestitamo domačemu podjetju na tem izdelku tkalske umetnosti in mu želimo mnogo uspeha. Tovarna izdeluje poleg stenskih preprog raznih vzorcev še zlasti med našim kmetskim, ljudstvom priljubljene rute-pogrinjače, dalje modne in ženske šale, naglavne rute in v zadnjem času kot poseben konkurenčni izdelek lepe samoveznice za gospode in dame. — Domače podjetje toplo priporočamo. — Nekaj o cenah. Ne spadam k oni vrsti naše inteligence, ki še vedno čita avstrijske liste in kaže s tem, da je del stare generacije, ki nima pravice do obstanka v uašj državi, včeraj mi je pa slučajno prišla v roke številka graškega lista. Na prvih dveh straneh sem takoj opazil, da se pan-germansko-_ mišljenje Gradčanov še vedno ni spremenilo in bi najraje požrli in uničili vse, kar je slovanskega, kot takrat »in der grossen Zeit«. Ko sem' to konštatiral, sem bil vesel, da nisem zadnja leta več pogledal listov te vrste In pomiloval duševno revščino onih, ki še vedno ne morejo izhajati brez takega »futra«. — Zanimale so me edino cene živil in živijenskih potrebščin in tu sem. na svoje velikansko začudenje opazil, da prodajajo avstrijski trgovci razne importirane stvari mnogo ceneje kot naši. Vzemimo na primer sladkor, ki stane v Avstriji 14.000 kron kilogram, to je (po ceni 1 Din = 750 kron) 18 in pol dinarja. In pri nas?! In vendar uvažajo naši trgovci kakor tudi avstrijski sladkor iz Ceškoslo-vaške. To je najbolj kričeči slučaj. Rad bi vedel, ah se nahaja med našimi trgovci, ki prodajajo sladkor, ie eden poštenjak, ki mi odgovori s številkami in pove sledeče: sladkor me stane glasom fakture od tega in tega dne toliko, transport in carina toliko, prodajam ga po toliko, torej imam toliko odstotkov čistega dobička. — Ostale cene v Avstriji, ki sem si jih zabeležil iz časopisa, so v nadrobni prodaji sledeče: pšenič* na moka nlčlarica kg 6000 kron, to je S Din, krušna moka 4800 kron, to je 6.40 Din; svinjska mast 24.000 kron, to je 32 Din; riž (cel, bel) 5700 kron, to je 7.60 Din; najii-no ?b'e 18.000 kron, to je 24 Din. itd. kaj pravi slavno občinstvo k tem cenam r Zakaj so gotova živila v Avstriji ce-neja kot pri nas. Ne najdem drugega odgo-vora_ kot: ker solidni avstrijski trgovci računajo manj dobčka zase kot naši. Zato pa tudi y Avstriji ni število posestnikov avto-mobiloy narastio tako neverjetno kot pri nas. listi sloji, ki pri nas najbolj kričijo, Kaka je draginja, — jo delajo sami! Prišel 00 pa čas, ko se bo to spremenilo in upajmo, da prav kmalu! __žn._ — Otvoritev dveh pomorskih šol. V jeseni bo v Gružu otvorjena vojna pomorska akademija, v katero bo sprejetih 40 gojencev, v Šibeniku pa podčastniška mornarska šola, v katero bo sprejetih 140 mladeničev. Sprejem gojencev v pomorsko vojno akademijo. Razpisan je natečaj za sprejem gojencev v I. tečaj pomorske vojne akademije v Gružu. Sprejetih bo 40 gojencev. Prošnje je treba poslati do zadnjega julija na vojno ministrstvo, oddelek za mornarico v Zemunu. Mladeniči ne smejo biti mlajši od 17 in ne starejši od 20 let. — Kongres poštnih uslužbencev. Dne 12. t m. se vrši v Beogradu kongres poštnih uslužbencev. Kongresa se bodo udeležili zastopniki iz cele države. Glasom odloka prometnega ministrstva imajo vsi člani to delegati 50% popust na državnih železnicah. — Podpora obrtnikom in trgovcem. ™ter za trgovino in industrijo je odredil trodansko komisijo, ki bo razdelila podpore in posojila obrtnikom in trgovcem predvsem onim, ki so trpeli kako škodo’ y?jfd T'0!116- Podpora izvira iz čistega dobička državne razredne loterije. , , Za invalidski* fond. Tobačna monopolska uprava v Beogradu je sklenila, da se v bodoče odbije en odstotek čistega dobička pri podrobni razprodaji tobaka v korist invalidskemu fondu ter družinam v vojni padlih vojakov- — Podražitev kruha v Novem Sadu Novosadski listi poročajo, da so tamošnji’ peki zvišali ceno kruhu za 50 par za kg — Srebrno poroko sta obhajala dne 4. t. m. Janez Plestenjak; zidarski mojster na Šutni in Zabnici in njegova žena Franca Plestenjak roj. Krek. Obilo sreče! — Vročina v Evropi. Iz vseh evropskih centrov prihajajo vesti o veliki vročini, ki je nastopila takorekoč čez noč. V Parizu in Londonu je kazal toplomer v poslednjih dneh celo 35 stopinj. Meteorološka poročila pa pravijo, da je pričel barometer padati, vsled česar pričakujejo zopetnega deževja. — Dim na strehi. Snoči okrog 7. ure se je_ nenadoma pojavil silen dim po celi strehi dvoriščnega trakta Zidarjeve hiše na Dunajski cesti. Na telefoničen poziv gospodarja je prišel trenski avto parne brizgalne s prvim oddelkom gasilcev. Med tem se je dim razpihal. Preiskali so natančno vse kuhinje, podstrešje in dimnike in ugotovili, da je moral biti eden dimnikov zamašen. Zakurili so z senom in slamo in ko se je dim zgostil, je bušil v podstrešje in po strehi. Ker bo za vsak slučaj hišnik stražil to ponovno pregledal ostrešje, so se gasilci zopet odpeljali. V tej hiši je na podoben način že nastai ogenj. Ce bi tam izbruhnil požar, bi bilo silno nevarno, ker ima tik poleg precejšna skladišča Gospodarska zveza, nasproti pa so skladišča Balkana in pa železniška skladišča. — Pretep v Bitnjem. Odkar so se tam nehali pretepati fantje, so prevzeli to nalogo nase starci. Prva žrtev tega poizkusa je bil Miha Hafner, vulgo Friuk. Nad 50 let stari možakar zapušča ženo in otroke. Zaklal ga je v nedeljo zvečer na gostilniškem vrtu pri Pikcu ravno tako postarani možakar. Ubijalca so takoj drugi dan zaprli Vzrok uboja je bila pijanost. — V pijanosti sta se stepla Invalid Anton Poljanec in neki A. S., ki ga je oklal z nožem. Invalid je v bolnici A. S. pa se zaklinja v zaporu, da se ne bo nikdar več tako napil. igrala v strugi. Pri tem je mlajša padla v vodo. Pogumna sestra pa je skočila za njo in jo še pravočasno rešila. Otrok se je pri tem ranil precej močno na desni nogi. — Radi stanovanja so se sprli in stepli konjski mešetar Ivan Bizjan in zakonska Intiharjeva na Viču. Med prepirom je dobila žena lahke poškodbe. Po prepiru so našli v veži velik kuhinjski nož, o katerem se ne ve, kdo ga je tam odvrgel. — Na Prulah je‘bilo ukradeno Tereziji Praunseisovi več belega perila v vrednosti 1000 Din. — Pobegnil je iz podčastniške šole v Zagrebu Franc Lani iz Škofeljce pri Ljubljani. Izpred hleva sta bila ukradena Ivanu Škerjancu 2 lepa komata z vso potrebno vprego, okrašeno z velikimi medenimi ploščami v vrednosti 8000 Din. — V Dragatušu je odnesel neznan tat posestniku Josipu Mušiču kovinast vrč, v katerem je bilo 20 kg čiste masti. Vse skupaj je vredno 750 Din. Tat je odprl shrambo s ponarejenim ključem in mora precej dobro poznati domače razmere. — Celjske novosti. Akcijski odbor državnih nameščencev, železničarjev in vpokojencev v Celju sporoča z ozirom na razposlane letake in položnice, da so se v akcijskem odboru združile vse železničarske, poštne in organizacije državnih nameščencev za čas, da se reši gmotni položaj vseh navedenih državnih nameščencev, železničarjev in vpokojencev. Člani Ferialnega Saveza iz Beograda bodo v prihodnjih dneh poselili naše mesto. — Zdravstvena uprava v Celju namerava takoj nastaviti stalnega desinfektorja s sedežem v Celju. Okrajno glavarstvo je izdalo tozadevni razglas, katerega naj preči-tajo interesenti. — Radi tatvin v Westeno vi tovarni v Gaberju je celjska policija djala pod ključ še nadaljne štiri osebe; sedaj je zaprtih pri okrožnem sodišču že 9 oseb, vršijo pa se še nadaljne poizvedbe. — Trgovina Nabavljač-ke zadruge v Aleksandrovi uli-ci bo od 14. t. m. dalje radi prenovitve približno skozi 14 dni zaprta, člani se vsled tega opozarjajo, da si še pravočasno nabavijo vse potrebščine. — Mariborske novosti. Pred nekako desetimi dnevi je bil po neznanih storilcih izvršen v 1 o m v prostorih tukajšnje Spodnještajerske ljudske posojilnice, pri katerem so se vlomilci poslužili ponarejenih ključev. Poizvedbe policije so sedaj ugotovile, da je izvršil vlom, katerega je bil izprva osumr lien sluga posojilnice, ključavničar južne železnice E. Kristovič. Načrt za vlom je imel napravljen že precej časa ter je bil v zvezi s prejšnjim slugo posojilnice Steizer-jem, ki pa je med tem umrl. Stelzer je preskrbel Kristoviču tudi odtiske vseli ključev. Ukradene vrednosti znašajo skupaj 60 tisoč dinarjev. Našli so jih deloma v prtljažni shrambi na glavnem kolodvoru v Mariboru, deloma pa zakopane pod nekim drevesom v Petnavskern gozdu. Kristovič je svoje dejanje priznal. Izročen je bil sodišču. mi -t Pribki Obrtno-industrijske izložbe v Mariboru priredi tukajšnji umetniški klub »ur oh a r« razstavo slik svojih čalnov. — Jože K., učenec ljudske šole, je iz neprevidnosti povozil s kolesom na Koroški cesti II letno deklico Genovefo čepe. Pri padcu je dobila deklica več poškodb. — V gostilni Vlahovič je neznan storilec ukradel neki Mariji Žilavec modro suknjo, vredno 700 dinarjev. — Samomor alkoholika. V Subotici sa je te dni obesil znani alkoholik Neorič, ki je bil uslužben pri mestnem fizikatu. — Radi stavkolomstva vržen v morje. Ko je prišel te dni parnik »Lovrijenac« v splitsko pristanišče, je šel neki Andretič, restavrater na parniku, v mesto, da bi nakupil nekaj živeža. Ko je stopil na kopno, sta ga prijela dva stavkajoča mornarja in vrgla v morje. S seboj je potegnil tudi enega napadalca. Obema se Je posrečilo rešiti se. Napadalca sta bila predana državnemu pravdništvu. — Preprečeno potovanje sovjetskemu poverjeniku. Na postaji Trbiž je zapazil neki karabinjer, da se nahaja med potniki tudi sovjetski poverjenik Leonid Hičev. Njega in soprogo je pozval, da izstopita. Na potnem listu Je imel napisano, da je član ekonomske komisije. Oblasti so mu preprečile nadaljevanje poti v Rim. ... Prevozna nasičeno parna lokomo-bila, montirana na posebnem pokritem vozu, tvrdke Hofherr-Schrantz iz leta 1916 osem atm., 10—15 KS delazmožnosti kompletna s pločevinastim dimnikom in z uradnim certifikatom, se proda za Din 37.500 — Natančnejše informacije daje Urad ža pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Pri nakupu imajo prednost obrtne produktivne zadruge. — Vrhunec finomehanlke pisalnega stroja »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. — Bivšega kuharja slavnega pevca Carusa Fran Jerneja Šrola so aretirati v Ljubljani. Zalotili so ga v frančiškanski cerkvi, ko je kradel iz cerkvene puščice. . — Slana kopelj. V nekem lepem bližnjem gozdičku so našli ponesrečenega pi-Jančka, ki je ležal v mlaki kot bi se kopal J. slanem morju. Prepeljali so ga k bliž-toytn kmetiču, kjer so ga preoblekli v kme- težkim ma zavojem domov. krčiš?» Prazl.te H? Jriletna hčerka rOa if. T,Jlis,pa ,Paini5a v Kožni utici Manja je pobegnila od doma. ” , Za njo je šla JesKa Anica, ki jo Je našla pri zatvornlcl pred pnilaail, Otroka 10 letna Velika nesreča na Dravi. Številnim nesrečam, ki se zaporedoma dogajajo na Dravi, se je pridružila zopet ena, ki po svojem tragičnem izidu presega vse dosedanje. Minulo nedeljo je Imel ruški domačin I. Kopcič v Rušah svojo novo mašo. Slovesnosti je prisostvovalo mnogo stanovskih tovarišev novomašnika V pondeljek pa so se župnik iz Brezna, Volčič, župnik iz bv. Trojice v Halozah Baznik, nadalje novomašnik iz Brezna Ribič in bogoslovec Deržečnlk s Šentjanže-vega vrha odpeljali na obisk k veleposestniku Hiršmanu na Janžev vrh. Od tam so se vračati pozno v noč in dospeti okrog pol 1. ponoči k brodarju Mazeju ter ga prosili, naj jih popelje z brodom, ki se nahaja skoraj nasproti brezniškemu župnišču ker bi bila pot na ta način za približno pol ure krajša kakor pa čez most v Breznu. Brodar Mazej je ustregel njihovi želji in odrinil z njimi. Približno na sredi Drave pa ie prišel brod v deročo strujo narastle reke. Veriga, na kateri je bil brod privezan, se je utrgala, brod pa ie voda odnesla z veliko naglico. V bližini mosta je trčil brod ob skale, ki štrle tam iz Drave in se razbil. Vsi potniki so popadli v vodo. Dočim se je brodar Mazelj oklenil deske in se s tem tudi reši, so vsi štirje duhovniki izginiti v valovih. Na lice mesta se je odpeljal zjutraj mariborski rešilni oddelek, ven-dar pa brez uspeha. Trupel ponesrečencev doslej Se niso našli. Popoldne se je odpe« Hala na pozorišče nesreče sodna komisija zaradi ugotovitve, ki so potrebne glede morebitne krivde brodarja. Zanimivo je, da je župnik Volčič že pred kakimi desetimi leti padel z istega broda v Dravo in ga je tedaj rešil njegov tem#. se#«M / Narodna zavest, Nemci in „tradicije“. Iz Maribora nam pišejo: V zadnjem času se slišijo in čitajo pritožbe, da Nemcem in nemčurjem raste greben ter da postajajo vedno bolj predrzni v svojih zahtevah, da govorijo po uradih nemški, da v trgovinah nočejo znati slovenski itd. Temu da je kriva seveda Narodna radikalna stranka. Naj povem, kaj mi je pravil prijatelj. Sedel je v vinotoču pod vejo v družbi znancev in drugih ljudi. V medsebojnem pogovoru pa izjavi v slovenskem jeziku eden izmed znancev, da so mu Nemci in nemčurji ljubši kot Primorci. Kakor sem pozneje zvedel, je bil to aktiven sodnopisarnrški uradnik. Vemo, da Primorcem na Štajerskem ni postlano z rožicami, vemo, da nam ne privoščijo nekateri niti slane vode in da če bi biti od njih odvisni, bi nas že davno pognali od tukaj, ali da si upa aktiven državni uradnik tudi v javnem lokalu na ves glas povedati to,i kar čuti sam in mnogo Štajercev, je pa vsaj obžalovanja vredno. Ako imamo take ljudi po uradih — in takih ni malo — potem se ni prav nič čuditi, ako nemčurjem raste greben. Veliko je državnih uradnikov, ki v petem letu obstoja naše države še niso uvedli slovenskega jezika kot občevalni jezik v svoje družine, ki so jim narodna društva, narodne prireditve deveta briga. So Jugosloveni samo radi tega, ker so na jugoslovenski zemlji rojeni. O kaki narodni zavednosti niti sledu, in ako je tako pr državnih uradnikih, kaj šele pri dru-giR NI čuda, če tako ljudje pitajo Primorce s Čiči, ker mislijo, da jih s tem žalijo. Saj niti ne vedo kje je Čičarija kako so čičt pridni, delavni in narodno zavedni ljudje. Naj bi sl jih vzeli za zgled in videli bi, da nemčurjem ne bi več rastel greben. Primorci so včlanjeni v vseh tukajšnjih narodnih društvih ter sodelujejo pri vseh prireditvah. Oni se ne čutijo več begunce; naselili so se tukaj in tukaj bodo tudi ostali kot domačini, naj bo to nemškutariji prav ali ne. Svoj kruh si služijo pošteno, davke plačujejo kakor drugi; čemu jih potem sovražite vi, ki hočete veljati za Slovence? Zdi se kakor b vam bilo žal, da se je tukajšnji narodni živelj okrepil ravno s Primorci, sicer bi se ne mogli javno izražati, da so vam Nemci ljubši kakor Primorci. Da je tudi med Primorci zrastla kaka ljutika, je žal res; ali ni med Štajerci nobene? Sicer pa naj se oglasijo oni Štajerci in tudi Kranjci, ki so služili svoj kruh na Primorskem pred vojno ter povejo, ali so jih Primorci žalili in zasramovali radi njih rojstnega kraja. Ne, ampak veseli so bili, da so dobili pomoč za borbo proti Italijanu in v skupni borbi so si pridobivali vedno iepše uspehe. In tako bi moralo biti tudi sedaj. Da nismo našli umevanja na naši severni meji, je pač vzrok tudi ta, da je med piči im številom res narodno zavednih velika večina prebivalstva nemčurska ali vsaj narodno indiferentna. Ko bodo dorasli oni, ki so začeli obiskovati ljudsko šolo po letu 1918, bo izginilo tudi sovraštvo proti Primorcem; do takrat pa se bomo branili pred napadi, naj prihajajo od katerekoli strani. Zasramovati se ne bomo pustili od nikogar, tudi ne od državnih uradnikov, to naj si zapomni tudi oni gospod, kf mi je dal povod, da sem napisal te vrstice. — Primorec. Novosti iz Primorske. — Razstava šolskih izdelkov v Mirnu. Koncem prejšnjega meseca je priredilo vodstvo obrtnonadaljevalne šole razstavo izdelkov svojih učencev. V kolarski, kovaški in zidarski stroki so bili razstavljeni res popolni predmeti. Posebno bogat je bil ženski oddelek. Važnost razstave leži tudi v tem, da so bili razstavljeni predmeti, ki so jih izdelala dekleta, ki so prostovoljno ob-iskavala pouk. Razstavo so obiskali tudi za. stopniki goriške trgovske in obrtne zbornice. — Zdravstveno predavanje v Ajdovščini V nedeljo se je vršilo v Ajdovščini zdravstveno predavanje o jetiki. Predaval je dr. Pertot iz Gorice. Obenem se je predstavljal poučni film »Jetika«, ki Ima jako lepo podučno in poljudno vsebino. Predavanja se je udeležilo številno občinstvo Prišli so tudi nekateri iz drugih okoliških vasi Sokolski vestnik. — Legitimacije za polovično vožnjo na državnih železnicah in parnikih za župni zlet Sokolske župe v Splitu so došle in se dobijo v pisarni Jugoslov. Sokolskega Saveza v Ljubljani (Narodni dom) med uradnimi urami. — Ker je zaradi štrajka pomorščakov redni potniški promet na progi Bakar-Split, oziroma Gruž ustavljen, vozita tedensko le dva parobroda na tej progi to sicer v četrtkih to nedeljah, odhod iz’ Bakra ob 18. uri. Za udeležnike iz Skive-nije pride v poštev torej parobrod v četrtek dne 19. julija. Vožnja s parobrodom iz Ba-kra do Splita velja 400 Din za I. razred. Ker imajo zletniki 50% zopusta, velja ta cena za tja in nazaj. Ako se med tem časom vzpostavi redni parobrodski promet, ali Že nastanejo kake izpremembe, razglasili bomo to potom časopisja. Sport m furlsfika. — V Zagrebu so se vršile v soboto in nedeljo po dve internacijonalni tekmi ta sicer sta gostovala S. K. Slovan, Dunaj proti Gradjanskemu in Pogon, Lvov, prvak Poljske proti Concordiji ta Hašku. Sobotni Izidi so sledeči: Gradjanski : Slovan 1 : 3, Con-cordia : Pogon 3 : 2. V nedeljo; Gradjanski : Slovan 1 : 1, Hašk : Pogon 6 : 1, Dopisi. — Jesenice. Turneja Bratina« Bukšekova. V soboto dne 14. in v nedeljo 15. t. m. nas poselita v našem gledališču »Sokolska dvorana« ravnatelj mariborske drame g. Bratina ta tragedke mariborske drame g. Bukšekova, ki sta nam še v dobrem spominu izza gostovanja v »Satan v ženski«. Sedaj uprizorita dve igri. Prvi večer. Schönherrovo medicinsko dramo »Ono«, drugi večer pa Braccovo zabavno veseloigro »Prava ljubezen«. Ravno sedaj gostujeta' gosta v Ljubljanski drami in se nam torej obeta odličen umetniški užitek. — Iz Pijavk na Dolenjskem nam poročajo: Te dni je bilo dokončano trasiranje nameravane železniške zveze iz Pijavic do Sevnice. Približno 20 km dolga železna cesta bo šla povečini ob reki Mirni pa skoz tri krajše predore. Sicer še ni določen dan, kdaj se bo pričelo z zgradbo, vendar je ljudstvo veselo, da bo v dogledni bodočnosti dobilo železniško zvezo med Trebnjem In Sevnico. — Napočili so topli soinč-ni dnevi, ki smo jih toli težko pričakovati, zakaj junijevo hladno pa deževno vreme Je kolikor toliko škodovalo rasti in zoritvi. — Laško. V nedeljo ponoči je v tukajšnjemu rudniku Hudajama ubilo 24 letnega Rudolfa Bezgovšeka. Ob 22. uri je stopila nočna partija rudarjev v delo, Bezgovšek je tudi prevzel svetilko, a rekel je, da ga je danes nekako groza in da sluti nesrečo. Ob 2. uri je peljal v jamo voz premoga, v takozvano »šalo«, ki je pa ni bilo in sirota se je zgrudil v 50 metrov globoko jamo s huntom vred. Našli so ga kot kup zmečkanega mesa. Krive so zopet slabe varnostne odredbe. IZPRED SODIŠČA. OČITEK ZAKONOLOMSTVA. Dekle pravi svojemu fantu: »Zvedela sem nekaj od tebe, povem ti pa le, če mi obljubiš, da me ne boš radi tega tožil.« — Ne bom te tožil! No torej, ljudje govore, da je neka žena noseča, ti pa da si oče. Fant pa ni držal besede. Skregal se je z dekletom ta ga tožil. Sodnik pa je dekle oprostil z utemeljitvijo, da je res dekle tožnika laž-žnjivo dolžila nepoštenega dejanja, vendar pa mu je povedala zaupno, le pod obljubo, da je ne bo tožil. To sodbo je potrdilo tudi vzkiicno sodišče. Borzna poročiSa. Beograd, 10. julija. Devize: Lon« don 425-435, Pariz 552-554, New York 94.50— 95, Ženeva 1632.50—1637.50, Solun 250—260, Milan 403.50-404, Praga 288.50 do 289, Berlin 0.0295—0.0305, Dunaj 0.1335 do 0.1337, Bukarešta 46.50—17A0. Sofija 88—91, Budimpešta 1.07—1.10. Valute: Bolgarski levi 86—0. Zagreb, 10. julija. Devize : Dunaj 0.13275—0.135, Berlin 0.03—0.0325, Budimpešta 1.09—1.12, Italija, izplačilo 403-405, London, izplačilo 433—435, New York 94.50— 95.50, Pariz 550—557, Praga 287 do 289, Švica 1637.50—1642.50, Varšava 0.058 do 0.072. Valute: Dolarji 93.50—94, če-, škoslovaške krone 0—285, napoleondorl 0— 350, švicarski franki 1625—1630, lire 398 do 400. Zagreb, 10. julija. (Priv.) Devi-z e : New York 94.50—95.50, Pariz 5.20 do 5.575, Curlh 16.375—16.425, London 433 do 435, Amsterdam 37.30—37.50, Dunaj 13.275 do 13.375, Praga 2.87—2.89, Budimpešta 1.09-1.12, Italija 4.03-4.05, Berlin 3-3.20. Valute Dolarji 93.50—94, češke krone 0— 2.85, italijanske tire 3.98—4. Curlh, 10. julija. Otvoritev: Berlin 19, Holandija 227.25, New York 579, London 26.45, Pariz 34.02, Milan 24.17, Praga 17.45, Budimpešta 6.75, Zagreb 6.10, Bukarešta 2.87, Sofija 5.60, Varšava 45, Dunal 82, avstrijske krone 83. C u r i h, 10. julija. Zaključek; Berlin 21, Holandija 227, New York 579.50, London 26.45, Pariz 33.90, Milan 24.60, Praga 17.425, Budimpešta 6.75, Zagreb 6.10, Bukarešta 2.87, Sofija 5.60, Varšava 45, Dunaj 82, avstrijske krone 83. Praga, 10. julija. Dunaj 4.435, Berlin 1.025, Rim 141.25, avstrijske krone 4.475, lire 141.25, Budimpešta 35.50, Pariz 192A0, London 149.65, New York 33.15, Curiti 568.75, Beograd 34.75. Dunaj, 10. julija. Devize: Beo--grad 728—732, Berlin 0.21-0.23, (iz inozemski oddaj se ni nič prevzelo), Budimpešta 7.35—7.45, Bukarešta 344—346, London 322.000—323.000, Milan 2974—2986, New York 70.935—71.185, Pariz 4102-4118, Praga 2133-2143, Sofija 652-656, Curih 12.155 do 12.203. Valute: dolarji 70.560—70.960, levi 630—638, nemške marke 0.205—0.265, funti 320'.200—321.800, francoski franki 4055 do 4085, lire 2940—2960, dinarji 719—725, leji 353—357, švicarski franki 12.040 do 12.120, češkoslovaške krone 2115—2131, madžarske krone 5.10—5.30. Berlin, 10. Julija. Dunaj 263.34, Budimpešta 21.14, Milan 7930, Praga 5995.50, Pariz 10.972.50, London 874.875, New York 186.003, Curih 31.920. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Jf Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljalnica) LJUBLJANA Selenburgova ulica 6/1. L. BARAGA. Vremensko poročilo. „Jutranje Novosti.’ — Ljubljana, dne 10. julija 1923. Kraj Čas Zračni tlak Zračna temper. Veter Oblačno 0—10 Padavine j mm 7 766-5 16-3 brezv. jasno Ljubljana . 14 765 0 29-3 vzhod »» 21 765-9 22T brezv. »♦ Zagreb 7 765-4 22-0 vzhod *» Beograd 7 764-0 200 brezv. »a l-o Dunaj 7 766-7 20-0 vzhod *« Praga 7 767 0 200 jug. vzh. n — Inomost 7 764 9 17-0 brezv. več, obl. zm Barometer: višji Temperatura; viši/ L?' 'rosper Merimee; Verne duše v vicah. (Nadaljevanje.) S temi besedami ga je odrinil in sedel na njegovo mesto. Ko je bilo predavanje končano je don Garcia j dal naslov svojemu novemu prijatelju in ga povabil, naj ga pride obiskat. Nato ga je gracijozno pozdravil z roko, se zavil v svoj kakor rešeto preluknjani plašč in odšel. Don Juan se je ustavil s knjigami pod pazduho v galeriji in pregledoval stare napise po stenah, ko je opazil, da se bliža proti njemu slušatelj, kateri je bil govoril z njim. Don Juan se mu je poklonil z glavo v znamenje, da ga pozna, in je hotel že oditi, ko ga Je oni prijel za plašč in ustavil. »Gospod don Juan,« je rekel, »ali mi dovolite kratek razgovor. Se se vam ne mudi seveda?« »Prav rad,« je odgovoril don Juan in se naslonil na steber, «poslušam,* Perico je pogledal nemirno na vse strani kakor V strahu, če ga kdo ne opazuje, se približal don Juanu, da mu pove na ušesa, kar se je zdelo precej nepotrebno, ker ni bilo pra vnikogar v prostrani gotski galeriji Po kratkem molku je vprašal dijak s tihim in skoro tresočim glasom: »Mi-li morete povedati gospod don Juan, mi-ii morete povedati, ali je res vaš oče poznal očeta gosa Garcijo Navarro.« \ Don Juan se je zganil začuden, t' »Saj ste čuli, da je don Garcia sam to trdil.« »Da,« je odgovoril dijak še tišje, »aii ste kon- koncev kdaj slišali govoriti svojega očeta, da ra on poznal gospoda Navarro?« »Da, brez dvoma, tudi on je ffl v vojski proti Mavrom.* »Dobro; toda ali ste kdaj čuli, da bi ta velikaš linel — sina?« »Prav res nisem nikdar posebno pazil na to kar mi je oče pravil.. < Toda čemu ta vprašanja? i _______________________________________ Kaj ni don Garda sin gospoda Navarra?. 4 Ali naj je bastard?« »Prisegam pri Bogu, da nisem reke! nič podobnega,« je zaklical dijak prestrašeno se ozirajoč na steber na katerega se je naslanjal don Juan. »Hotel sem vas le vprašati, če še ne veste čudne zgodbe, katero mnogo ljudi pripoveduje o tem donu Gar-ciju?« »Niti besedice ne.« »Pravijo..., pomnite, da le ponavljam to kar sem čul od drugih..., pravijo, da je don Diego Navarro imel sina, katerega je v šestem ali sedmem letu napadla tako težka in čudna bolezen, da ji zdravniki niso vedeli zdravila. Nakar je oče mnogo daroval cerkvam, molil za zdravje svojega sina, pa vse ni nič pomagalo. Obupan ie rekel nekega dne, — tako pripovedujejo, — je rekel nekega dne pred podobo svetega Mihaela: Ker ti ne moreš rešiti mojega sina, bi rad vedel, aii ga tudi oni ne more, ki je pod tvojimi nogami« »Kako grozno bogokletstvo,« je zaklical doa Juan ves iz sebe. »Kmalu nato je deček ozdravil.in ta deček je don Garcia!« »In tako tiči v donu Garcii sam vrag izza onega časa« je reke Imed glasnim smehom don Garcia, ki se je pojavil v istem trenutku, in ki je najbrž poslušal ta pogovor skrit za kakšnim bližnjim stebrom, »Prav zares. Perico,* je rekel hladno in prezirljivo osuplemu dijaku, »če ne bi bili tak butec, bi tam dal čutiti za tako predrznost, s katero ste govorili o meni. — »Gospod don Juan,« je nadaljeval obrnivši se k Maranni, »kadar me boste spoznali pobližje, pač ne bodete izgubljali časa s poslušanjem takih čenč. In, da boste videli, da nisem nikak zloben hudič, počastite me s tem, da me spremite v cerkev svetega Petra; ko bomo tam opravili svoje pobožnosti, si vas bom dovolil povabiti na borno kosilo z nekaterimi tovariši.« S temi besedami je prijel dona Juana pod pazduho, ki se je nemalo sramoval, ker je bil presenečen med poslušanjem Paricove zgodbe in je zato hitro sprejel ponudbo svojega novega prijatelja, da bi s tem dokazal, kako malo mu je mar vse ono, kar je čul o njem, V verkvi svetega Petra sta don Juan in don Garcia' pokleknila pred kapelico, okolu katere je bilo zbranih mnogo vernikov. Don Juan je molil s tihim glasom, in čeprav je precej časa vztrajal v svetem zamaknjenju, je ob koncu vendar videl, da je njegov tovariš še ves potopljen v pobožnost: lahno je pregibal ustnice; rekel bi, da ni prišel niti do sredine. Nekoliko osramočen, da je tako kmalu končal, je začel don Juan šepetati litanije, kar jih je znal na pamet. Ko so bile te končane, se don Garcia še vedno ni zganil. Don Juan je raztreseno odžebral še par stvari; ko je potem videl svojega tovariša še vedno nepremičnega, je menil, da se lahko ozre nekoliko na vse strani, da mu med tem preje mine čas. Takoj od začetka so vzbudile njegovo pozornost tri ženske klečoče pred njim na preprogi. Ena preče v letih, z očali in častitljivimi lasmi ni mogla biti nič drugega kakor duegna. OstaM dve sta bili mladi in lepi in nista imeli pogleda tako sklonjenega nad rožnim vencem, da ne bi bilo mogoče zapaziti, da sta veliki, živi in vitki. Don Juan je z velikim dopadenjem opazoval eno, z večjim dopadenjem celo, kakor bi se spodobilo za sveti prostor. Pozabil je na molitev svojega tovariša, ga potegnil za rokav in ga vprašal, kdo je gospodična z jantairovim rožnim vencem. »Ona tam,« je odgovoril Garcia brez vsake nevolje, ker je bil moten, »ona tam je donna Tereza de Ojeda in ona zraven je donna Tausta njena starejša sestra; obedve sta hčeri mestnega svetnika. Jaz ljubim starejšo; skušajte se vi približati mlajši. Glejte,« je pristavil, »vstale so in gredo iz cerkve; hitiva* da ju vidiva predno vstopijo v voz; morda bo veter dvignil krilo in videla bova eno aii dve lepi nožiči* Don Juan je bil tako prevzet od lepote donne Tereze, da je nemo sledil donu Garcij! do vrat, ne da bi pazil na njegov opolzki govor. Videl je kako deklici vstopati v voz in kako se je kočija izgubila v najbolj obljudeni mestni ulici Ko sta odšli si je don Garcia del po strani klobuk na glavo in veselo zaklical: »Prekrasni dekleti! Naj me hudič vzame, če ne bo starejša moja predno poteče deset dni! In vi, kako napredujete pri mlajši?« • »Kako napredujem?« je odvrnil don Juan preprosto, »toda, saj sem jo vendar prvič videl.« »Imeniten vzrok, prav zares!« je zaklical dob Garcia: »Kaj mislite, da jaz že dolgo poznam Fausto? Toda danes sem ji oddal pisemce, bila ga je vesela.« »Pisemce? Pa vas nisem nič videi, da bi pisali!« »Jih imam vedno popolnoma spisana s seboj, in ker niso na nikogar naslovljena, so dobra prav za vse. Paziti je treba le, da ne rabite kompronu-tujočih epitet o barvi oči aii ias. Kar pa se tiče vzdihov, solza in drugih takih reči, se pa prav tako nanašajo na plavolase kot na temnolase, na žene kot na dekleta.« Med kramljanjem takih in podobnih stvari sta don Garda in don Juan dospela do hiše kjer ju je čakal obed. Bilo je dijaško kosilo, bolj obilno kakor pa fino in izbrano: osoljeno meso in druga močna jedila, ki vzbujajo žejo. Sicer pa je bilo tudi z vinom dobro poskrbljeno. Nekateri prijatelji dona Garcije so jih že pričakovali. Takoj so prisedli k mizi in nekaj časa ni bilo slišati drugega kakor vilice in žlice in zvenčanje kozarcev. (Dalje prih.) Poslano.*} Kaplana Janko Sedej-a r Šmarju pri Ljubijazi Ker ae prenehate z Vasmi nesramnimi lažmi in obrekovanjem imenujem Vas javno lažnjivca in podlega obrekovalca in Vas bom v vsakem ponovnem slučaja sodnijsko prijel. Šmarje, 10. julija 1923. Pompe Rudolb post, odpravnik, ® Ža vsebino uredništvo ne odgovarja. asa €«a« ogiasoia do 20 besad Din §°—; «saka nadaijna beseda 2.1 para, s davščino vred. Mm sova ia ife lepim vrtom in prostim sta-iaovanjem v Ljubljani se ugodno proda. Vprašati pri društvu hiš' uib posestnikov. Dunajska e. 17 bd i.—6, ure aii pismeno. MM Disiiono- |a| 5 PS 11S - 820 W komplet ijjr 6 mtr transmisije 45 cm a Ringschmirhägelager in lesena jennenioa za prodati.— Cena SÖ00 Din, Elsner Dravograd 25. na prometnem kraju v Mariboru s dobroidcčo trgovino z mešanim blagom in dvoriščno hišico $ velissim skladiščem. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino in skla-Sišže. Vici, Maribor, Glavr.Krg 5. dobra oseba bi vzela 15 isese-®ev staro deklico sa svojo? Posudbe s® prosijo poslati upravi psta ped šifro „Sirota“. im Seli v svrho ženitve mlad trgovec * gospodično ali mlado vdovo s premoženjem. Ponudbe, če mogoSe e sliko, katera se pozneje vrne pod »it 30«. na upravo Usta. 1, I rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe goba itd. plačuje najbolje Sever &. Co. Ljubljana, Volfova ul. 12. bUancist, z večletno prakso išče službe. Ćen). ponudbe pod „Perfekten" na upravo lista. ... ................. IH la dobre rodbine in eatno % dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih s» sprejme takoj ali koncem šolskega iets pri tvrdki & Stermecki, Celje. r* saebni, Nesšelsdorfer, zelo do-wr, lepa karoserija 15/45 H-P, I sedežev, se po ugodni ceni voda. Chvatai, Ljubljana, Marinova cesta 80. H Hiti sa Dolenjskem, 5 minut od postaje prodam. Cena 180000 K Ponudbe na upravo lista pod »Ugodna prilika«. Kipi 35 ]• dne 3. julija zvečer za menjal dežnik v kavarni, Emona* se prosi naj ga takoj vrne v upravi „Jutranje Novosti“, ako nože imeti posledic. za tanin kupujem vsako množino. Ponudbe a ceno, franko vagon v Sloveniji ia množino na Rudolf Zorč & Co., Ljubljana, Gledališka ulica 7/IL obedniea (mahagoai) in salonska garnitura (pliš), »kupno ali posamezno se proda najvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—11. in 14.—16. uro. Pismene ponudbe, vezane na S dal je vposlati pod štev. 631/11-28 na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija. (ali sobo) primeren za čevljarsko obrt iščem za takoj. Cena postranska stvar. Ponudbe pod »Podjetnik« na upravo lista. li iii 4 sobe, 2 kuhinje, jed. shramba, klet in delavnica, velik vrt, še za zidavo na prometnem kraju z« vsako obrt se proda. Kupcu čez mesec da! stanovanje ca razpolago. Zadnja cena 175.000 Din. Poizve se pri sodarju na Viču št 113. Priporočam so vsemu p. n. občinstvu za vsa soboslikarska in pleskarska dela; posebno priporočam svoio novo iznajdbo, odpravljam vsako mokroto od od zidov v roku 48 ur; vse po najnižji cent Na plačilo počakam do 1 leta dni. Naročnike sprejemam, Hugo Pieško, Zagreb, Mandičeva ul. 5. čisto modemi, najfinejše sukno, ss poceni proda. Naslov v upravi lista. IttiK II i Hi Hi se odda preko stanovanjske oblasti v Ceije sna soba sa samca pri g. Maks Kraus. išče službe kot prevzemalec lesa in oglja. Nastop mogoč takoj. Cenjene ponudbe pod „Vesten" na upravo lista. M čez 5000 kalorij nudim franko vagon Mestinje Din 2.800 es. vagon. Takojšnja dobava oa 10 vagonov, drugače 2 vagona na mesec. Cenjena aaročiia ^pod „Zdrob 5500“ aa upravništvo. si \m (privatna) paviljona na Ljubljanskem velesejmu se prodasta. Pojasnila v velasejmski pisarni. ki je abeolvirala trgovski tečaj a dobrim uspehom, želi primerne službe, najraje v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosi pod „Zanesljiva'” aa upravo lista. s večletno prakso vseh pisarniških del išče primerne službe. Sprejme tudi mesto delovodje, sklediščnika ali poslovodje. Ponudbe * navedbo plače pod »Deiaven« na upravo »Jutranje Novosti«. Psi. Hal Prodam poceni rokopis prevoda znamenitega angleškega romana v svrho ponatisa la založbe. Naslov v upravi. Iii večjo svoto posojila proti popolni pupiiarni varnosti in ugodnimi obrestmi, Cenj. ponudbe na upravo lista pod „Varnost". iz dobra rodbine in samo s dobrimi šolskimi spričevali se sprejme takoj pri tvrdki R. Stermecki, Celje. H tt JIH“ s prostim tekom, malo rabljeno, se proda. Zelo lahek tek. Kračun, Čretnik — Poljane. MU m sledeči iveifcti Stev.l. Tajnost „ 2. Jenufa „ 3. Seviljski brivec. „ 4. ©orenjski slavček. w 5. Mefistofeles, * 6o Prodana nevesta „ 7. Nižava „ 8. Vrag in Katra 7, 9, Carpstrelec. „ 10. danko In Metka. „ 11. Zapečatene!, „ 12. Tosca« ^ 13« Aida, mm izdala In založila jffiH ili i iiiir v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 3 Din. Ulita ia s malim vrtom na prometnem 'Kraju v bližini ali na periferiji Ljubljane, pripravna z& trgovino ali obrt se kupi. Ponudb® z na-1 vedbo cene pod „Hiša z vrtom" j na an-saved Drsa© Beseliafe ‘ Ut&Ossta, Seäm ul, it i. Velika zaieia klobukov In slamnikov se dobi pri Franc Cerar drnlba s o. z. toianiä v Mi pol Usuli Prevzamejo ss tudi stari klo~ buki^in slamniki v popravilo pm Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5, Spr-ejfcEsaaJe v sredo, ».sloga v Celju, «šosposka uUea Štev. & Različno kopalno perilo za dame m gospode! Ä. & E. SKAESNE Ljubljana, Mesini trg štev. ta NAZNANILO V HÄBIBOßü. S h julijem t L se je preselilo zastopstvo Mšegalists ^JUTBAJJE JGTGSTT* v Maribora. isr v Fraaalkansk© ulic© it. 14. Tam se sprejemajo naročila za list in litseraii Medna In hitra služba dostavljanja lista na dom. Rekla« maeije se izvršujejo takoj! — Telefon štev. 419. äE posestvo, sestoječ» ia hiše v dobrem stanu, gospodarska poslopja, 8 oralov sveta, vrt. sado-nosnik, njiva, % ure od postaje Račje, lepa leg* po selo ugodni cent Pftimdbe pod „Prilika" na upravo lista._____________ z vrtom se kupi. Naslov v upravi lista. . _______ v aajvečjem industrijskem mestu Slovenije 25,000 prebivalcev (brez konkurenčno veliki promet), se proda z celo investicijo za 800.000 dinarjev. Naslov pove uprava Usta, !,m morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime ia morske trave, modrece na peresih Specijeina tvrdka za izdelovanje kiubgamitur. — Najnižje eenel —■ Najsolidnejšl izdelki! — Za* htevajte olerte in cenike! l P« mml le- lž Atm 22/31/39 P, S. izdelana 1Ö19 renovirana, od tedaj stala kod rezerva. Popotna garancija. 1 VOilgatter 45 cm okvirne širine v zelo dobrem stanu, fabrikat Häuf, Rosenhžim. Obe mašini se takoj proda. — Cena za obe mašine 9500 Din. M. Podlesnik Rosenheim Adele-reiterstrasse 10 (Oberbayern). Najcenejša in najhvaležnejše darilo našim malim je: JV|ej zuerinjolt knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, sa pouk in kratek čas Din S‘— N[cji ljubčki živalske slike sta naše malčke na trdem močno vezanem. kartonu Din = JVtledi Äer 10 tiskanih predlog sa pobarvan;® z akvarel "barvam ali pastel - barvniki Din 3*— Crnipet«r st otomana, vesela družabne ipra sa zimske večera, 1 igra Din 3*—. Vse se dob! v M trni i jft.if_ p. ? Podpisana tvrdka Drndala s TrbpvetisM K premog in Pukovo oglje iz svojega skladišča na. jžlžneni liOloilvoFllj ter suha, trda in mehka drva rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu. Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah; ali en groš v celih vagonih z 10 % popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregali na dom. Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki ; „IMPEX“ ilsportiia in iaportia dmzKo z o. z. s Masi Krekov trg štev* 10, S. nadstropje« kdaj* žfi feka »Zytss» Wsm Uk kojigataa« t UubUaab