unououNaut |DOPISIDL___ Sv. Peter pri Maiiboiu. V mesecu decembru se zopet otvori gospodinjska nadaljevalna šola. Dekleta, ki se je še žele udeležiti, naj se javijo čimprej v samostanu šolskih sester v Sv. Petru pri Maniboru. Št. Ilj v Slov. goricah. Med onimi rodoljubi, ki so več desetletij borili veliko borbo za našo znano postojanko, ni najzadnji g. Franc Lilek, ki je obhajal v nedeljo dne 3. decembra svoj 60. rojstni dan. G. Lilek zavzema danes odlično mesto v naši obmejni narodni trdnjavi. Posojilnici v Št. Ilju je on duša in vodi že dolgo vrsto let spretno in z veliko vnemo posle tajništva. Pri električni zadrugi je naš g. Lilek glavni faktor, ki skrbi za red v tej važni gospodarski ustanovi. Pri župni cerkvi je cerkveni ključar. Dolgo vrsto let je bil Lilek član občinskega odbora šentiljske občine. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo je Lilek deloval v nekdanjem Bralnem društvu, pozneje Prosvetnem društvu in pri kmetijski podružnici. Splob. si brez g. Lileka v Št. Ilju v zadhjih desetletjih ne moremo misliti nobene gospodarske in prosvetne organizacije, kjer on ne bi sodeloval. Brez Lileka pač ni šlo. Jubilant je sicer čisto priprosta, a odkritosrčna slovenska poštena duša. Časti ni iskal nikoli, ampak je bil silno srečen in vesel, če je šla naša slovenska, krščanska in gospodarska zadeva po sreči, po njegovi zamisli. Ko sma s skupnimi močmi gradili obmejni Slovenci svoje zatočišče »Slovenski dom«, je Lilek noč in' dan pomagal. V znani veliki predvojni borbi za obstanek obmejne slovenske postojanke pa je bil Lilek neumorni ag*tator od hiše do hiše. Da je ostal Št. Ilj slovenski in da smo zmagovali kljub strašnemu terorju in navalu germanstva, je tudi velika zasluga našega Lileka. Pri Ijudskem štetju je pomagal od hiše do hiše, da so se ljudje celo v sosed- njem Spielfeldu (Špilju) dali zapisati med Slo-  vence. Varčen in skrben je oče Lilek že od svoje mladosti. Dasiravno ni imel sreče, da bi bil kaj podedoval, je kot sin priprostega slovenskega viničarja, kot skrben ekonom-vi-  nogradnik prihranil toliko, da si je ustanovil v Št. Ilju onstran kolodvora lep vabljiv dom in je svojo posest po vojni še povečal z biv- šim domom naših narodnih protivnikov. Li- lek je v dolgoletnib borih osivel, a vendar je še vediio čil in krepak ter izredno podjeten. Dasiravno ga mnogokrat hudobni neprijatelji  skušajo spraviti iz tira, vendar naš Francl  ostane, kar je: zvest borec za pošteno stvar!  K jubileju mu tudi mi čestitamo in želimo še obilo uspehov! Goraja Sv. Kungota. Dne 29. novembra smo spremljall iz župnišča pod zastavo Marijine dekliške družbe vrlo mladenko v družbi svatov in mladenk iz družbe v cerkev k poroki Toso Marijo. Pred velikimi vrati jo je po zdrav.il domači župnik. nakar je Trezika Hol ler v imenu cele družbe vzela v srce segajoče slovo od svoje sosestre Marije, ki stopa v novo življenje zakonskega stanu. Podala ji je krasen šopek, zraven pa štiri pomembne cvetlice, ki naj ji bodo v novo življenje smernice. Prva, roža, pomeni gorečo ljubezen do Jezusa, druga ljubezen do Marije, tretja zakonsko ljubezen in zvestobo, četrta rudeča, ki pomeni žrtve in daritve, premagovanja in zakonske križe, ki jih boš iz Ijubezni do Jezusa rada prenašala. Kakor si dosedaj v samskem stanu zvesto služila Mariji, bodi tudi v zakonskem stanu zvesta sestra Marije Najčistejše\ Nad vse ginljivo je bilo, ko sta ženin Tischler Frančišek in nevesta Marija šla k Marijinemu oltarju prosdt materinskega blago slova v zakonskem stanu. Med poroko in po poroki je družba prepevala na koru Marijine pesmi. Božje Srce Jezusovo bodi vajina mogočna opora in Njega sv. blagoslov naj vaju spremlja vse dneve vajinecra življenja! Sv. Benedikt v Slov. goricsh. Dne 26. listopada sta se poročila pri Sv. Benediktu v Slov. goricah vrli mladenič Tonček Rajter z blago mladenko Miciko Šantel. Poročne obrede je izvršil č. g. dekan Gomilšek. Naša Micika je bila dolgoletna članica Marijine družbe. Sedem let je bila v^lužbi v trgovini in gostilni Perko. Bila je marljiva in poštena ter zgled vsem služkinjam. Obilo sreče in. blagoslovana zakonskii poti! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Če bi bili špeharji, kakor nekateri o nas mislijo, bi se nam sedaj že precej slabo godilo; toliko huje nam prede, ker smo le bobovci, pa zdaj za svoj bob (buob = krompir) niti toliko ne dobimo, da bi imeli delo plačano. Živeti pa le moramo in, vsaj po zimi, še oblečeni biti. S čim bi pa poravnali davke, ne venio; Poleg tega imamo zdaj še več zamude in torej več stroškov, ker so nas priključili cerkovški občini, čeprav je bila naša prej največja občina v ptujskem okraju. Upamo, da svojo obCino dobimo kmalu nazaj! — Ob vseh tolikih težavah moremo res blagrovati tiste, ki se dobro prpravljeni odselijo v boljšo večnost. Tako je vrlemu in daleč znanemu odličnemu možu naše fare Mihaelu Mustafi odšla (že tretja) blaga žena Marija, stara 73 let. BJla je zgledna krščanska žena in gospodinja, ki js svojemu možu napravila največjo žalost s ten^ da ga je, po premnogih težkih udaroih. ki so ga zadnja leta doleteli, zdaj še ona zapustila. Naj v miru počiva, pa s svojo molitvijo pri Bogu podpira žalujočega in osamelega moža! — Za njo je pa zdaj šla tudi sosestra po sv. Franoišku in skoro tovarišica po letih, Katarina Mojzer, po domače Kodričeva, iz Sv. Lovrenca, mati odvetnika g. dr. Antona Mojzerja v Ljubljani, ki je tudi po svojem lepem, res kr.ščanskem znafiaju bila prvi zelo podobna. Blažen pokoj v Bogu, vsem zaostalim pa iskreno sožalje! Fram. TJmrla Marija Vrečko, o kateri je na kratko poročal »Slovenski gospoclar«, je bila stara 39 let. Bila je zvesta in dobra žena, kakršnih je malo. Bila je dobra vzgojiteljica si- romašnih otrok; vzgojila je v kratkih letih 4 takšne otroke. Bila je botra pri birmi osmim otrokom. Kot skrbna gospodinja je pomagala možu pri gaspodarstvu, da sta si sezidala lepo novo hišo. Ko je bila hiša gotova, je začela bolehati na difteriji leta 1926. Potem je začela bolehati na srcu. Iskala je pcanoči tudi v bolnici štirikrat, pa brez uspeha. Smrtri se ni bala. Previdena je bila eno uro pred emrtjo. Prav lep je bil njen pogreb. Vsa rakev je bila v rožah, mnogo je bilo vencev. Na domu bo ji saipeli framski cerkveni pevcd in tudi na pokopališču. Poslovilni govor je imel prejšnjl g. župan Anton Potočnik iz Frama. Blaga rajna naj počiva v mirul Žalujočemu možu naše sožalje! Sv. Vid pri Ptnjn. Tukaj smo dne 24. nov. položili k večnemu počitku še mladega, dobrega in krščansliega moža in posestnika Janeza Turk iz Trnovec, starega 6e le komaj 37 let. Imel je težko želodčno bolezen in kljub operadji ni bilo več pomoči. Bil je zvest mož svoji ženi in skrben oče peterim še majhnim otrokom, katere je srčno ljubil. Rad je prebiral katoliške liste, posebno »Slovenskega gospodarja«, na katerega je bil tudi stalno naročen. Ljubi Bog naj tolaži žalujočo ženo in otroke, njemu pa naj sveti nebeška luč! Jurklošter. Pevski koncert. AH je to mogoče? Da bi 6e dal izpeljati koncert v tej divjeromantični dolini, med samimi šumami, kjer še poštene vasi ni? Kdo bo pa prišel poslušat? Tukaj so ja vrata v takozvani »Urvald«. Pa ee je le vršil koncert v nedeljo dne 26. nov. popoldne. Priredil ga je cerkveni pevski zbor pod spretnim vodstvom mladega organista F. Zajca. Uspel je izborno in ploskanje poslušalcev, bodisi pri umetnih, bodisi zlasti pri narodnih pesmicah, je pokazal, kako je lepo ubrano petje seglo vsem do srca. Bog živi pevovodjo in pevce!