mbuk. S»VRA«NH<OM *V VEBffOST. Zadnja leta delujejo vse klerikalne sile s polno.paro, da bi ugonobile organizačna dela naprednega učitelJBtva: od zadnjega vaškega mežnarja in klerikalnrh šolskih nadzornikov gori do deželnega odbora (glej disciplinarni red nasvetovanega dež. šol. zakona). Zlasti jim je trn v peti naš stanovski list»Učiteljski Tovariš«. Kaj so že v«e poizkusili, da bi ga uničili! Po deždli «traše učiteljst.vo, češ, da ne dobe dra«ini»kih doklad, da ne bode pomaknjeno v višji plačilni razred in ne doseže višje službene stopnje, ako je naročeno na ta list. Lotili so se najprej učiteljic, pozneje mlajših učiteljev (glej dopis v 32. št. 1. 1911), toda le z malim uspehom. Ker to ni zaleglo, se je podalo par »formalriih stopnjarjev«, med tema eden, ki je poprej puščal po žbornici polno mizo smeti, ko je popravljal vajencem in učencem risbe in ^zvezke, da bi dosegel boljšo kvalifikacijo po organih, ki ničesar ne vidijo, na lov proti stanovškemu glasilu. Pa tudi ti najnovejši pedagogi gori na Gorenjskem in ddli po DolenjSkem so tiosegli le malenkosten uspeh. Na pomoč jim prihaja, kadar se nudi le mala bilčica, naš največji prijateU »Slovenec«. Ta izkuša ob vsaki priliki Ijlatiti in smešiti ne le naprednega učteljstva, ampak tudi vse, kar izhaja iz njegove organizacije. Zlasti so mu nadležni Učiteljska Tiskarna in stanovski listi »Popotnik«., »Zvonče^k« in »Učiteljski Tovariš«, največ pa groze zaradi politiškega dnevriika »Dneva«, ki pa učiteljska organizacija ni ž njim v nikakršni zvezi. Pri krajnih šdlskih svetih agitirajo zoper vse navedene liste pa do zadnje tiskovine, ki izhaja iz te tiskarne. Toda čudo: Klerlkalci preklinjajo, organizacije delo pa prav lepo procvita. Res, božji blagoSlov'! S kakšno slastjo je pograbil »Slovenec« z dne 16. febr. 1914, št. 37, vest upravništva »Učlteljskega Tovariša« (ki ga v strastni zaslepljenosti zamenjava z uretiništvom tega lista), da je prejelo za položnice le 1:60 K. S hinavsko hudobnostjo zavije oči proti nebu, reko5: »To so pa hude reči! Prosimo vas, polovico (?) februarja je že preč, vblagajni pa naročnine 1.60 K!« Povprašali smo upravniStvo, če je že res tako pri kraju z listom, ki izhaja 2e 54. leto? Upravništvo pa nam je sporočilo ravno nasprotno s hudomušho opazko: »Nič bati! V blagajni imamo toliko, da lahko plačamo glasilo Slomškarjev za 3 do 4 leta naprej in pa še vse tiste dolgove, ki so jih pustili koritarji-uskoki pri upravništvu za nekdai dobro, pa sedaj »brezversko« glasilo.« Tako je naš dični in stari prijatelj »Slovenec«, ki mu je uredništvo plačalo naročnino za vse njegove in »Domoljubove« laži že 5. januarja 1914, ki pa še do danes ni plačal nardčnine za nale >*brezversko glasilo«, lagal po stari, ižkušeni navadi. Pa to bi še ni5 ne bito, zakaj kakor že znano, smo vajeni napadov iz Kopitarjeve ulice in jih niti ne čitamo več. Na5i prijatelji nas morajo nanje šele opozarjati. Mi imamo drugega dela dovolj. V novejšem času pa se je pridružila tem lažnivcem rn grobokopom vsega naprednega — »Zarja«, glasilo socialne demokraške stranke, ki velja tudi kot »napredna«. — »Par nobile fratrum« smo vzkliknili, ko smo prečitali dopis tega glasila s Krasa, ki ga je »Slovenec« seveda zopet z največjo slastjo v svoji 108. Stevilki ponatisnil. Kaj strašnega pa še je zgodilo? Pozvedeli smo, da službuje tam tia Krasu učitelj — socialist, ki se je pred par leti lasal z nekim obskurnim klerikalcem po predalih »Učiteljskega Tovariša«. ter zahteval za svojo polemiko ;bTezplačno predale tega lista. Ugodilo se mu je —ker je kazal napredno mišljenje. Tedanji upravnik pa je šel vpisat dve »Poslani« v inseratno knjigo kot inserat, jih 4cot take zaračunal in poslal račun, ki pa se ni po- ravnal. Tako ie stvar zaspala. Pozneje je dobil dotični socialno nadahnjeni učitelj še en opomin, na katerega tudi ni reagiral. Ker se mu je medtem po sporazumu zuredništvom lista račun za »Poslano« od-pisal, pozabilo pa v opomnji to dejstvo vpisati, ga je sedanji upravnik v dobri veri, da je dolžan, in ker je bil že trikrat opominjan. terjal s poštnlm nalogom (torei ne za naročoino!). Doti5nik je potem v pismu z dne 7. maja t. 1. zadevo pojasnil, nakar semuie račun črtal. Ker pa ie dodal v zahvalo, da je smel predale »liberalnega glasila« brezplačpo izrabljati, rjekaj neslanih opazk, mu je dalo upravništvo primeren odgovor, končujoč ga: »Vaše pismo glede odpisa inseratnega računa nam zadošča. Izbruhe Vaše hvaležnosti nasproti »liberalnemu našemu glasilu«, ki Vam je pred leti prepustilo brezplačno prostor v svoio ali čigavo Vedi obrambo, pa hranimo kot znak hvaležnosti. Tudi »cedenje slin po sodišču« prepuščamo ljudetn. ki so takih korakov vaieni.« Iz povedanega je razvidno, da »U5iteljska Tiskarna« pri tej aferi ni niti najtnanj prizadeta. Napadati torej njo in njeno vzorno knjigovodstvo kaže le, kakega značaja mora biti dotični »Zarjin« dopisnik. Mi smo mnenja, da diši vsebina njegovega napada in skupna simpatija »Slovenca« in »Zarje« vsekakor bolj po gnilobi, ostudnosti in mrhavosti, kakor pa vzorno delovanje povse neosnovano napadene »Učiteljske Tiskarne«. Poučeni smo, da je sežansko učiteljstvo na zadnjem svojem zborovanju dotični »Zarjin« napad soglasno obsodilo. S tem je ta zadeva od naše strani definitivno rešena!