Štev. 32. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 5. augusta 1928. Leto XV. Novine príhajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoja. Cena prí sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., prí posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo ▼ Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, Vp. pleb, nar. poslanec. da bi ostala Müra za naše sikdar kitajski zid, šteri nas loči od bratov. No, tak gospodi v Belgradi, kak tüdi gospodom v Sloveniji bodi povedano, da nam s tem mišljenjem delajo velko in ne zaslüženo krivico, ar med nami, šteri smo sotrüdniki NOVlN ne najdejo niti ednoga, šteri bi se ogrevao za prekmurski separatizem. Baš nasprotno: z vsemi silami bijemo boj za — ednakopravnost! To bi šteli dosegnoti, da bi se uničilo vse, kaj nas dozdaj loči ; to ščemo, kak je naš narodni voditeo v Žalcu pametno in potrebno povedao, da bi bili, edni, bratje, štere neločljivo, na vse veke veže lübezen in pravo bratstvo. Lejko bi nam odgovorili na to, naj potem püstimo vse, kaj dnes ovira „ujedinjenje“, püstimo našo domačo govorico, likvidirajmo naš domači tisk in uživajmo z brati onkraj Müre ednako düševno hrano. Odločno povemo, da nemremo in j tudi neščemo. Nemremo zato, ar je v našem domačem narečji izrečena naša Slovenska kultura. Naš domači jezik, če tüdi skromen, od ništernih zaničevan in zasmehovan, ki je vézao naše v slovensko celoto, nas vidno ločo od jezeroletnega pospodarja, je oni fundament, na, šteroga se more nasloniti pri nas vsako nadalnje kulturno delo. Naša domača govorica je Slovenska govorice in mi, šterim je ta zaničevani jezik dragi kinč, smo — Slovenci. Či što to želi od nas, naj se odpovemo naše slovenščine, on obednem tüdi to želi, naj za vržemo naše slovenstvo. Zato pa pravim, mi se našega domačega narečja nemremo odpovedati. Pa tüdi nesmimo! ■ Za kulturni in gospodarski napredek naših smo pred narodom in Bogom odgovorni mi, šteri smo v dobrom in slabom glasno povdarjali: Slovenci smo in da je naše mesto pa strani bratov Slovenov. Za kulturno in gospodarsko napredüvanje pa je potrebno včenje. Včenje v jeziki, šteroga naš narod popunoma razmi. Ne pravimo mi to, da naši ne bi razmili, kaj je na peldo v knjtžni slovenščini pisano. Dosta nas je takših, šteri čtemo navuke v knjižnem jeziki ravno tak, kak če je povedan o čisto po našem. Povemo pa tüdi to, da za ednok, posebno za večino, odraslih je domače narečje bole razumijo in ravno zato neobhodno potrebno. Likvidacija domačega tiska bi pomenilo zahpreti edini vrelec kulture za večino odraslih bi pomenilo, da smo zaprli pot slovenski knjigi za najmenje deset let v naše slovenske domove. To napraviti pa mi, za lepšo bodočnost naših odgovorni — nesmimo ! Naj mi ne zamerijo gospodje neprijatelji domačega tiska in govorice edno opozorilo. Primerjajte, kak smo pisali po domače pred desetimi letí in kak pišemo zdaj. In takrat lejko opazite, da rastemo, napredüjemo. Lejko pa tüdi opazite, da bo naše napredüvanje tem hitrejše in tem zdravejše. čim menje moči bodo imeli v Prekmurju krivi proroki, neprijatelji nám vsem mile domače govorice. Vlada dr. Korošca. Dneva 27. julija so bile premagane vse težke če pri postavlanji nove vlade i od dvema po poldnevi je voditeo slovenskoga naroda, dr. Korošec je postavo novo vlado. Par vör na to so ministri, vsaki pred dühovnikom svoje veroizpovedi, položili prisego. Nova vlada obstoji iz sledeči ministrov : predsednik i notranji minister: dr. Anton Korošec (SLS) zunanji minister: dr. Voja Marinkovič (dem.) minister trgovine in industrije: dr. Mehmed Spaho musl.) minister financije: dr. Nikola Subotič (rad.) minister prometa: Andra Stanič (rad.) minister prosvete: Milan Grol (dem.) minister pravde: Milorad Vujičič (rad.) minister pošte in brzojav: dr. Bogoljub Kujundžič (rad.) minister šum in rud: Pera Markovič (dem.) minister poljedelstva i vode: dr. Vlada Andrič (rad.) minister javni del: dr. Grga Agjelinovič (dem.) minister agrarne reforme: Daka Popovič.(rad.) minister za narodno zdravje: dr. Čeda Mihajlovič (rad.) minister socialne politike: Štefan Barič (hrv. kler.) minister vere: Dragiša Cvetkovič (rad.) minister vojske i mornarice: general Štefan Hadžič. Priznanje za pošteno politike. Pri sestavlanji zdajšnje vlade opazimo, da je polovina ministrov vzeti iz krajov zvün Srbije. Tej gospodje majo v rokaj tüdi najvažnejša ministrstva. S tem je ne laž postavleno tisto pisanje i govorenje, da se je pri rešüvanji zdajšnje vladine krize gledalo na to, da bi Srbi meli premoč. Predsednik vlade i znotrašnji minister jé voditeo Slovencov dr. Anton Korošec. Znamo vsi, da je položaj v državi jako težki. takši prilikaj merodajni krogi vodstvo državni poslov navadno zavüpajo stranki i človeki, šteri vživle zavüpanje, ki je pošten i ma zmožnosti, da napravi mir i red. Da je vodstvo države zavüpano na voditela stranke, štero tüdi naše lüstvo v večini voli i da sta to dejstvo odobrili dvetretjini narodni zastopnikov že prle, kak je bila vlada postavlena, nas veseli iz dna srca. Politika, štero je naše lüstvo skoz cela leta Vodilo po svoji zastopnikaj je prišla do zmage, ar je bila poštena rav- nas odgovarjajoča pravici i potrebčinam lüstva. V prišestnom. Oseba dr. Korošca i dozdajšnje delo naše stranke, nam že pove, kakša bo politika nove vlade. Brezpogojno bodo se zvršavali zakoni (törvéni) po celoj državi ednako. Vsaki državljan mora čütiti, da vlada v državi Popolna ednakopravnost. Ne bodo v državi dopüščene nikše avanture, štere bi šle za tem, da se ne bi spoštüvali zakoni i da bi se rüšo red i mir v državi. Vse pa ka je v tej mejaj dovoljeno i mogoče, se bo nüdilo vsakomi brezi razločka. Drüga glavna linija te vlade pa je delo. Vsi znajo, ki so količkaj sledili političnim dogodkom v našoj državi, da je vzrok vsej nevol ravno v tom, ka so zavlačüvali i zavirali delo. Ešče pred parlamentarni počitnicami bo sprejeti najnujnejši zakoni, potom pridejo parlamentarne počitnice i med tem časom bodo pripravleni ešče drügi nujni zakoni, štere skupščina sprime na jesen, kda se po počitnicaj na novo sestane. Čiravno se teda nahajamo v zapletenom položaji, vendar zanašajoč se na božo pomoč i odkritosrčnost i delavnost lüdi, ki so v vladi, vüpamo, da bomo premagali vse težkoče i tüdi tiste, ki gledajo mogoče po stani zdajšnjo vlado. Svedočimo, da je bila to edina rešitev, štera je bila mogoča i štera je bila hasnovita za zakonitost red i mir v državi. Agrarne zadeve. Kotrige Agrarne zadruge so stavile več pritožb, štere naj bi ta prijavila okr. agrarnomi uradi i prosila pomoč. Agrarna zadruge je poslühnola prošnjo svojih kotrig, njihove pritožbe odposlala i dobila od okr. agr. urada pod brojom 3318/28 jula 23. te odgovor : 1. Nasipi poleg potokov na veleposestvi kneza Eszterházy-ja so z rešenjom od 1. marca 1. 19227 — broj 409 vzeti iz zakupa (árende) i dovoljeni vodnoj zadrugi. Agrarni Interesentje ne Plačüjejo od njih niti dače, niti rende. 2. Pot jé bila v D. Lendavi nanovo pokazana agr. interesentom, naj ne vozijo po veleposestniškom maksimumi, ka je po zakoni prepovedano. Interesentje so nemarni, da bi si pot popravili. Močvarja pa tam nej. To je pa hüdobna laž, da bi njim što pravo, naj se z aeroplanom vozijo na svoje njive. 3. Zahteva agrarnih jnteresentov, naj zemljá ostane v večih falataj razdeljena, kak je dozdáj bila, se bo upoštevala na telko, da se zakonski Predpisi ne gazijo. Lehko pa prosi zadruga, da se tej predpisi z cela zbrišejo. 4. Nanovo dodeljena zemlja po reviziji se bo do 20. septembra vsakomi gospodari izročila v posest, da jo lehko poseja. 5. Interesentje iz Beltinec so zaprosili stavbišča i direkcija v Ljubljani je lüdi potrdila prošnjo pod br. 337/27 febr. 17. l. 1927 — A ministerstvo je to določitev razveljavilo iz toga razloga, ka je zaprošeni kraj nej pripraven za hiše. Peter Domačin: Krivi proroki. Iz Belgrada mi piše eden gospod: »Ima listova koji pišu prekmurski. To čine zločin. Prekomursko narečje ne smo da bude. Baš protivu toga trebate Vi da se borite svom silom.“ Po domače se to pravi, da so novine, štere po prekmurski pišejo. To je prej smrten grej. Prekmursko narečje nesme biti. Meni pa je povedano, naj se pripravim na boj proti listom, šteri pišejn po našem domačem narečji . . . Gospodi pisci iz Belgrada bodi v zadoščenje povedano, ka je ne edini šolani Človik, šteri je s tov željov trkao na moja vrata. Eden del Slovenske inteligence tüdi tak misli, da je greh, če šteri od naših po domače obrača pero, ar mislijo, da se s tem ovira razvoj ujedinjenja. Dosta je takših šolani lüdij, šteri mislijo, da se za vsakov po domače napisanov rečjov nikši prekmurski separatizem skriva, želja, 6. Pri vpelavanji v posest do 20. sept. se bo gledalo, da se nepravilnosti odpravijo i žele agr. interesentov poslühnejo a samo v teliko, v keliko se bodo interesentje medsebov sporazmeli. To je odgovor okr. agr. urada. Če Sto ne bi bio zadovolen ž njimi i ma še kakše pritožbe, naj je s svedoki podpisane pošlje agr. zadrugi, ka je ta dale da, dokeč ne pride do popolnoga mira. Ka se tiče 6. točke, oprosimo, kak najlepse vse agr. interesente na imanji kneza Eszterházy-ja, naj nema níšče nikše nevoščenosti proti drugomi i zato naj njemi nekaj zemlje z dobre volje propasti. So sirote, ka so vse zgübile, smilüjte se teh i njim voščite kakšo postačko. Ka sé pa potí tiče v D. Lendavi, še je zadruga obrnola tüdi na veleposestvo, i to jé oblübilo, ka kda de se žemlja tržila, bo küpcom šla pri toj poti da roko, ka njim dovoli njeno hasnüvanje. Vodna zadruga iz D. Lendave je tüdi dala odgovor agr. zádrugi v Črenšovcih na njeno pitaanje, ka zakaj ma veleposestvo nasipe pri potokaj i zakaj se ti ne dajo agr. interesentom. Vodna zadruge je odgovorila, ka ona mora meti vse nasipe v rokaj, ovak nemro zvršiti regulacije i ne more čuvati nasipov. Agr. interesentom, šterim so bili pomotoma dani nasipi, so že vkraj vzéti, veleposestvo je pa ešče ma, ali vodna zadruga je ščé od njega meti brezplačno ali za málo odškodnino. Zednim prosi vodna zadruga agrarno zadrugo, naj jo pri toj prošnji podpira. Mi odgovorimo, ka drage volje te včinimo, náj nam samo pošlje vodna zadruga tozadevno prošnjo. Mi pa tüdi to prošnjo mamo do vodne zadruge, naj nasipe dava v najem tistomi, ki Več da za travo i te peneze ponüca pri regulaciji a na siromaški narod menje plačila pride. — Agr.zadruga. — 2. NOVINE 5. augusta 1928. NEDELA. (Po risalaj deseta.) Tisti čas je pravo Jezuš ništernim, šteri so zavüpali sami v sebe, da so pravični i so zaničüvan drüge, eto priliko : Dva človeka sta šla v cerkev molit, eden farizeuš i eden cestninar. Farizeuš je stao i molo sam pri sebi eto : Bog, zafalim te, da sam nej tak kak drügi lüdje, razbojniki, krivičniki, nečistniki, ali tüdi kak te cestniner. Postim se dvakrat na tjeden, davam desetine od vsega ka mam. Cestninar pa je stao od daleč i je niti oči nej šteo vzdignoti proti nebi nego se je kuko na prsi, rekoč : Bog, bojdi smileni meni grešniki! Povem Vam, te je šou opravičeni na svoj dom, ov pa nej; ar vsaki, šteri se povišüje, de ponižani, šteri se ponižavle, de povišani. - Navuk: V gnešnjem sv. evangeliji náš lepo vči boži zveličar, kak moramo moliti. Né tak kak farizeuš, štèri dela s svojov prevzetnostjov cilou Bogi krivico, ar svoja dobra dela ne pripisüje Bogi, nego svojoj moči. Svojega bližnjega žali i cilou zasramüje, sebe pa slepi, ar za sebe . niti nikaj ne prosi, nego se samo fali. Moliti moremo ponižno kak cestninar, ár molitev Pravičnoga predere oblake. Zato je šou cestninar opravičeni na svoj dom, farizeuš pa nej. Naša katoličanska dužnost. Pred dvema letoma je najvišešnje sodišče v Zdrüženi državaj Severne Amerike obsodilo dva komunista Sako i Vanzetija na smrt. Dokazali so njima, da sta vmorila nedužne lüdi. Smrtna sodba se je ne mogla itaki zvršiti, nego komaj poldrügo leto potom, kda sta bila obsojeniva. Zanimivo je, ka so vse napravili komunisti celoga sveta, da bi jiva rešili smrtne obsodbe. Coolidge (povej Kulič), predsednik republike, šteri ma oblast pomilostiti na smrt obsojene, je dablao jezere i jezere pisem na den, v šteri so ga komunisti prosili, naj pomilosti lüdomorca. Drügi so se njemi pali pretili, da ga vmorijo, či dopüsti, da na lüdomorcoma zvršijo smrtno kaštigo. I kakši protesti so vam bili po varašej vsega sveta. V Parizi je cilo tak daleč prišlo, da so se bojali revolucije. Bilo je zaman, obsodba se je zvršila. Mrtvi teli komunista sta bile zežganivi i pepeo, šteri je ostao, so kak špotlive relikvije raznesli po celom sveti. Kales, komunistični predsednik meksikanske republike je dao že na stotine katoličanski dühovnikov spomoriti i na jezere že ide broj katoličanov, ki so dali svoje živlenje, samo zato, ar so zvrševale svoje svete verske dužnosti. Mantrali so te lüdi na tak grdi i Zverinski način, da sta Kalesa v mantranji katoličanov prekosila samo poganskiva casara Neron i Dioklecijan. Ka so včinoli tej lüdje ? Brezverci, ki so zato, ar so se katoličanci ne brigali nikaj za to, da bi prišli na Vodstvo države takši lüdje, ki bi znali spoštüvati, i čuvati sloboščino düšne vesti, ki po volili celo brezverce, pravimo tej brezverci so sklenoli zakone, šteri prepovedavlejo vsako javno slüžbo božo zvün cerkve ali kder indri v zaprtom, v cerkvi pa samo s posebnim dovoljenjom svetske oblasti. Tüdi kriš i verenavuk so vrgli iz šole i v imeni tej krivični i nevalani zakonov zdaj preganjajo sv. Matercerkev. Zna se, da takši zakoni katoličance ne vežejo i je po düšnoj vesti nesmijo niti zvršavati, ar so proti božim zapovedam. V imeni tej zakonov so na smrt obsodili dühovnika samo zato, či je meo na sebi samo kakše malo znamenje, po šterom bi se spoznao kak döhovnik. Na smrt so obsodili lüdi, šteri so meli pri sebi kakši križec ali kaj drügo, ka je spominalo, da ešče držijo vero. Na smrt so osodili dühov, nike, ki so doma na domi svoji starišov mešüvali pri zaprti dveraj. Vmorili so tüdi düvovnika zato, ár je s svojov materjov na domi v hiži molo čislo. Odrezali so roke malomi dečareci pred njegovo lastnov materjov zato, ar je neso Najsvetejše k prečiščavanji na smrt Obsojenim. Zadnji vmor štiraj mantrnikov nam pa pove največ. V novejšem časi je strelo eden meksikanec novozebranoga predsednika meksikanske republike, Obregona. Ves nevsren svet, ki se naslaja nad sadistižnlm preganjanjom krščenikov, je itaki začeo potfarlati, da so toga vmora krivi krščeniki, čiravno, ka se je naskori pokazalo, da je bio vmor političnogv značaja. To potfarjanje je dalo Kalesi, da je začeo pali divjali. Brez vsake vekše preiskave je bio na smrt obsojeni oča Projuarez z tremi svetnimi sestrami. Krivi svedoki so nastopiti i svedočiti proti njim pred krvávim sodiščom. Neodvisno Civilno sodišče je Obsodbo razveljavilo. Pa je razveljavlenje prišlo prekesno. Kales je niti ne počakao, da bi sodišče povedale svoje, nego je dao krščenike itaki pelati na morišče i osmrtili. Zakaj je bila takša sila ? Sledkar se je zvedilo, da so vmorjeni nekak po nepriliki zvedili za veliko švercanje alkohola, Štero je pripravo ravno Kales. Trbelo je te lüdi teda spraviti iz sveta. Cele knjige bi se dale napisati od strahovitoga preganjanja krščenikov. Človik bi mislo, da tisti svet, ki se je tak jako zavzemao za komunist tičniva lüdomorca. Šteriva sta bila nevarniva za človeško drüžbo, da se tisti svet z vsem srdom vzdigne proti nečlovečemi preganjanji v Meksiki. Pa ne, niti edne reči je ne meo svet. proti tomi škandali modernoga časa. Prvi so bili pozvani to napraviti Amerikanci. Oni so mučali, ar so tak odločili miljonarje. Meksika ma dosta petrolejski stüdencov, štere so bogati amerikanci vzeli od Kolesa v zarende, zato so mučali. Le počasi so se zbüdili listi i začeti nekelko odkrivati Kalesove grozovitosti. Zdaj se oglašajo tüdi visiki politični krogi. V angleškoj narodnoj skupščini je poslanec Karol Manil ostro napadno Meksikansko vlado zavolo njeni grozovitosti. Abadia Mandez, predsednik Kolumbije, ja pri svojem nastopnom govori ostro, obsodo meksikansko divjaštvo. Protestirala je tüdi Kanada, država Perna i Zdrüžene države Brazilije. Celo Holandsko svobodomiselsko drüštvo je poslalo svoj protest proti preganjanji Kolesa. Ka smo pa mi Katoličani napraviti ? Ali smo meti kakšo reč graja proti tomi, ali smo meli končibar edno molitev za zmago pravične stvari i svobode vesti v Meksiki ? Kda se že celi svet obrača proti grozovitostam Kalesa, te listi naši demokratov, ki se za katoličane majo, hvalijo i odobrüjejo Kalesove preganjanje katoličanov. Sramota za naš, da dopüstimo, ka ešče takši listi prihajajo v našo sredino. Konči telko napravimo, da tém nesramnim listom pokažemo, kde ta se ide iz poštene katoličanske hiže. Kalesi nemremo prijeti za morilno orožje, pač pa lehko primemo za jezik liste, ki to odobravlejo. Murska Sobota. — Slovenska narodna pesem. Najlepše, i ka nam naj bole globoko v Srce segne, je Slovenska narodna pesem. Dosta ji mamo, ali vsaka nam pove drügo. Či ideš po našoj Slov. krajini, čüješ povsedi Slov. pesmi, štere segajo tüdi prek Müre, se popevlejo povsedi, de so Slovenci doma i nas tak drüžijo z ostalimi brati. Ka pa Sobota ? De je pa tü tisti ponos i tisto navdüšenja za Slov. pesem ? Tü čüješ pač pesmi, o ja, ali skoro same takše, štere so po jeziki pravomi Slovenci nerazumlive. Šetajoč se mimo znane oštarije v Soboti čüješ po dugom, dugom cajti vendar idnok slovensko pesem ali šče to samo tak mimogredé... O Sobota, desi šče! — Nesreča z motorbiciklinom. V tork večer sta se pelala Dobrajov mesar Vukan Geza i žnjim gostilničar Banfi. Ar sta preveč hitro vozite, sta ravno pred Sobotov zavozila v grabo. Motor je ščista vküp spotreti i g. Vukan je ranjeni tak, da je mogo v bolnici pomoč iskati, g. Banfi je samo malo ranjeni. Najšo jiva je eden moški, šteri se je sledi pelao v Soboto. To je lepi opomin za tiste, šteri se, vozijo z motorbiciklini. Tem priporočamo, naj malo pomenja vozijo, posebno šče, či so nej ravno „zdravi“. Slovenska Krajina. — Podpore državnim šolam. Državne Šole v Slov, Krajini so dobile 187.360 Din. 75 par podpore od ministerstva prosvete. Izmed teh je dobila šola v D. Slavečih 3777 Din. podpore. To se napravi občinskomi odbori na njegovo pitanje... Za drüge šole pa da deloma oblast, podpore, deloma pa so prošnje ešče na ministerstvi za rešitev. Med šolami, štere so dobile podporo, je tüdi meščanska šola v D. Lendavi, štera dobi 24.933 Din. podpore. — Ka je z državnov podporov od 85.000 Din. štero je dobila občina Pinica ? Ta podpora, kak je žnano, je bite vložena brez dovoljenja višešnja oblasti v Slov. Banko. Fin. prokuratura je te peneze rešila i je občina za en mesec nazaj dobi. Občina moré ešče terjati intereš od tistih ljüdi, ki šo peneze v banko vložili. — Kde naj se zida šola, v Pinci ali v Benici? Tam, gde je zdravejši kraj i gde je več šoloobvezne dece. Ponüjani marof na Benici, či je moker, kak so vsi marofi navadno mokri, nikak ne je za šolo i to tem menje; ar Benka leži nisiko, izpostavjena nevarnostim povodni. Merodajni faktorje naj gledajo na te prilike. — Regulacija Möre. Gda se dobi inozemsko posojilo, še da 15 mil. Dinarov, ka se cela Möra regulera. Za zdaj pa se popravte z eden mil. dinari, štere je dala oblast, pri Veržeji i Dokležovji, kde je najvekša nevarnost. Ka penez ostane, se ponüca za popravljanje pri Melincih i Gornji Bistrici. — Dolnjo Bistrico bo trbelo 5 mil; Din., štere peneze da ministerstvo, gda dobimo posojilo. Da se ne bi trbelo ljüdem na, Dolnji Bistrici seliti, so g. poslanec Klekl oprositi od oblasti 20,000 Din. podpore, ka se občina D. Bistrica bar za edno leto obvarje od vekše nesreče. To naznanje občini. — Da red bode pri občinskih računaj, bo oblastni odbor naročo za vse občine potrebne knige. Te knige si morajo občine same plačati. Gda pridejo te knige. se pošlje z njimi mi en uradnik v občino ki pokaže, kak se vodijo te knige. Tisti naši ljüdje, ki majo pár gimnazij ali meščansko šolo ali samo osnovno šolo, 1 nego majo lepo pisavo i so dobri računarje, naj se zglasijo pismeno do 15. augusta pri našima g. poslancoma Kleklni i Jeriči, ka je predložita oblastnomi odbori za pomagače pri občinskom, računovodstvi. — Živinorejski fond je g. veliki župan izročo oblastnomi odbori, ka de te z njim razpolago. V tom kratkom časi je nabrano prek 300 jezero dinarov. Kak de se te fond delio, določi oblastni odbor. Zato naj občine naznanijo svojim oblastnim poslancom, naj v Maribori zdignejo glas za naš kraj, šteri razmeroma nejveč plača v te fond, ka njega tüdi največ dobi nazaj. — „Pesmarico“, štero je zložo bivši martjanski školnik Pustai, küpi uredništvo »Novin«. — Nagla smrt. Žökš Jožef iz Bakovec so preminoči tjeden pomagali na njivi snopje nakladati. Da so nadali i domov pelali so na poti naidnok vsüper spadnoli i tam mrli. Bili so že stari i znankar zavolo slabosti so mrli. Pokopani so na domačem cintori. Naj počivajo v miri. — Beltinci. Krajevna organizacija Slov. ljudske stranke v Beltincih vabi vse svoje somišlenike na zaupni sestanek dne 12. avgusta po večernicaj pri gospodi Josip Šarugi v Beltincih. Dnevni red bo sledeči: 1.) Delovanje oblastne skupščine (Peter Osterc). 2.) Volitev novi delegetov Slov. ljudske stranke v Beltincih. 3.) Slučajnosti. — Preložitev senja v Martjanci. Veliki župan mariborske oblasti v Maribori je odobrio preložitev živinskoga i blagovnoga senja v Martjanci od 11. novembra na den 23. oktobra vsakoga leta. Ar se občina dozdáj nemre skazati z veljavnimi listinami za dovolitev toga senja, senje nede Odpreto, dokeč se to ne skaže iz uradni listov šče z madžarske vlade. — Nesreča pri mašini. V soboto, 28. t. m. je mlato v Dokležovji pri ednom verti mašin. Po nesreči je eden dečko polejao z vrelov vodov Lukač Marijo i jo tak poparo po cejlom spodnjem teli. Imenüvana leži v sobočkom špitali. — V Pužavcaj je pr tečeni tjeden Ludvik Sinic pelao gnoj. Po neprevidnosti so krave zavozile v grabo i pri tom je potač šou omenjenomi prek noge i njemi jo težko poškodüvao, tak, da je mogao v špitali iskati pomoči. — Posredovalnica dela za Prekmurje v Murski Soboti. Pri imenovanoj „Posredovalnici“ je bio promet od 1. januara do 30. junija 1928. sledeči: Delo je iskalo 2883 moškov in 685 žensk, vküper 3568 ljüdi. Delo se je ponüdilo 745-tim moškom in 223 Ženskam. Izvršeno Posredovanje 358 moških in 215 žensk. V Nemčijo je odišlo 235 ljüdi. — Pa smrtna nesreča pri mašini. V tork 31. okoli poudneva je v Černelavcih pri Franci Sapač mlato mašin. 17 let star kovački inaš Ivanič Ludvig, šteri je bio na mašini, je z nogov rivao grablanje v drumlin. Pri tom njemi je mašin zgrabo levo nogo i njemi jo celo odtrgao. Nesrečnoga so včasi pripelali v Soboto v špitao, de je med operacijov naskori mrou. Da je bila vö dana odredba, ka ženske nesmijo več na mašin, smo mislili, da se zdaj nesreče zmenšajo, zdaj pa moremo na žalost ugotovili da je od tistoga mao dosta več smrtni slučajov bilou kak prle. Prle so mlade dekline nej šle na mašin, starejše pa so se znale čuvati, zdaj pa samo takše pojbiče gunijo na mašin, ar se moškom to delo ravno ne vidi i tak je nesreča tü. — Enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Kakor je razvidno iz našega današnjega inserata se začne v Mariboru dne 3 septembra t. l. enoletni trgovski tečaj. Prospekti se dobijo brezplačno v trgovini Ani. Rud Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. — Važno za občinske urade in živinorejce. Oblastni odbor mariborske oblasti oddaje bike plemenjake po znižanoj ceni. Oddajali se bodo biki le one pasme, ki je za dotični kraj določena. Vpoštevajo se v prvi vrsti občinski uradi, kjer bikov primanjkuje; nadalje bikorejske zadruge in druge delujoče organizacije. Tiskovine (zavezna pisma) za prošnje se dobijo pri vseh sreskih poglavarjih in okrajnih zastopih mariborske oblasti. — Biki se oddajajo običajno v starosti od 1—1 1/2 leta, a največ do dve leti stari. Subvencija znaša rajske cene, ki je po kakovosti bika vedno nekoliko višja od tržne cene. 5. augusta 1928, NOVINE 3. Politične beležke. Vsaki naj zapomli. „Glas naroda“, šteroga davlejo na svetlo demokratsko-radičovski fraki v Soboti, je sam povedao, da je bratec tisti listov, ki zagovarjajo Kales-ovo preganjanje katoličancov, zato je naša dužnost, kak smo že to na drügom mesti povedali, da pred njimi zapremo dveri. Ne gojimo si kač na svoji prsaj! Uničevalci naši interesov. Nekši srmaček se je Spravo v „Glas naroda“ modrüvat našim lüdem, da se je korupcija razpasla v našoj državi. Verjemo samo kda je to bilo. Dokeč so bili na vladi samostojni demokratje, ste vsaki mesec meli kakšo velko korupcijsko svinjarijo. Prosimo siromakeca naj nam pove, kde je bila v časi, kda smo mi na vladi podpirana korupcija. Ali je ne bio Pašičov sin najvekši korupcijonist v državi? Zakaj pa so te samostojni demokratje podpirali to vlado, brezi vsakšega glasa protik korupciji. Nadale pravi: »Prečansko ljudstvo, ki največ trpi pod tako zanemarjeno in korumpirano državno upravo je celi deset let mirno trpelo vse to.“ Od tej deset let so bili samostojni demokratje na vladi osem let. Lepo svedočanstvo si davlejo ta gospoda. Celi osem let ste samostojneži ne nikaj drügoga napravili za naše lüstvo kak vse ste spravili v Belgrad, le kda je prišla naša stranka na vlado so začele delati naše oblasti, šterim smo mi spravili samostojnost kakšo je celo Radič zahtevao. „Pospeševati hočemo politično izobrazbo.“ Se bije po prsaj mali demokratski Moric. Kakša je ta politična izobrazba? Samo par rožic: Pišejo, da naj se v Gornjoj Lendavi pomirijo, da so oni bili za sodišče v G. Lendavi, samo vlada je predložila zakonske osnove. Vlada je predložila zakonski predlog že pred dobrima dvema mesecoma. To stoji zapisano v zapisnikaj narodne skupščine. Lehko se vsaki osvedoči od toga. Tüdi míškeci okoli glasa naroda bi se lehko osvedočili od toga, pa so se najbrž ne šteli, ali pa celo znajo za istino, pa namenoma pišejo laž. Ali laži tüdi spadajo v politično izobrazbo ? Po demokratskom recepti znankar že. Učitelj-domačin. Učitelj in narod v Slov. Krajini. Ko so prišli prvi slovenski uradniki in učitelji k nam, ji je ljüdstvo z veseljem sprejelo. Približalo se mu je in mu odpiralo svoje duše. Toda, ko je naše ljudstvo opazilo, da so ti izrabljali njegovo odkritost, da so ga za vsako najmanjšo nepremišljeno besedo izgovorjeno v pijanosti začeli ovajati, namesto, da bi ga z lepo besedo poučili, se jim je odtujilo. Kar se tiče kvalifikacije prvih učiteljev pa moram tudi danes potrditi, da ni bilo na svojem mestu. No Sicer pa tudi ni moglo, kajti skoraj polovica jih je bila, ki niso imeli potrebne pedagoške izobrazbe. Da bili so celo učitelji samo z meščanskimi in ljüdskimi šolami. Glede razmerja med duhovništvom in učiteljstvom samo sledeče: Učitelj, ki razlaga v šoli otrokom, da ni Boga, da ni treba hoditi k maši in spovedi, da duhovnik na prižnici samo laže, ne bo užival zaupanja ne pri ljudstvu, še manj pa pri duhovščini. In če taka dejanja vodijo oz. so vodila do raskola menda ja tu ne leži krivda zopet na naši duhovščini. Naše ljudstvo si je, četudi zatirano, ohranilo v sebi oni najdražji zaklad, svojo najdražjo svetinjo — svojo vero. In vsak, ki pride med naše ljudstvo z namenom, da mu vzame to najdražje, kar ima, bo naletel na odpor- V mojem članku sem skušal pokazati pot po kateri bi se najprej prišlo do cilja, po kateri bi učitelj najlažje pripeljal tukajšnje duše tja, kam želi in napravil iz njih res ljubitele naše domovine. Toda gospodom se zdi ta pot počasna oni hočejo napraviti iz tukajšnjih prebivalcev — tudi madžarov — črez noč svoje pristaše. Kajti, či glédam njihova dela vidim, da imajo samo ta edini cilj. Sicer pa Vprašani gospode, ki se tako bijejo po prsih in kričijo, da so nacionalisti in ki potom sokola in Orjune vcepljajo v naše duše slovensko misel: Kaj ste do segli pri nas v narodnostnem oziru v teh 9. letih? Pokažite nam vaše uspehe? Gospodje, da pa ne boste zopet užaljeni vam povem sledeče: Mi vas Sodimo po vaših delih. Kajti gospodje, ki v šoli agitirajo med otroci, da naj kupujejo svoje potrebščine pri Madžaru in ne pri Slovenki, ki je slučajno drugega političnega mišljenja kakor oni, ali pa oni, ki vse dneve presedijo pokavarnah in gostilnah in od tam napadajo vsakega, ki se jim noče priključiti, ki noče v njihovo družbo, da je da je madžaron, da je protidržavni element, gospodje take ljudi jaz ne smatram za prave Jugoslovane. Vsak pravi Jugoslovan, ki ljubi svojo domovino in svoj rod, ki mu ne služi nacionalizem samo v politične svrhe, bo šel med ljudstvo in bo tam delal, bo tam vcepljal v duše ljudstva ljubezen, pravo ljubezen do naše grude, pravi nacionalizem. Njemu bodo vsi ljudje enaki, vsi bratje in ne živali s katerimi se lehko dela kar se hoče. Gospodje jaz sem Slovenec, Slovenske šole so mi vcepljale v dušo ljubezn do domovine, vcepljale pa tudi ljubezen do zatiranih v katerih vidim vkljub jezikovni razliki ljudi in ne živali. Arpadovih šol pa gospodje nisem obiskoval in jih tudi ne poznam. Nacionalist sem, nacionalist v pravem pomenu besede, če tudi nisem demokrat in ne orjunaš. GOSPODARSTVO. Kak pomágajmo našoj živini pri krmi. Vapno za krmo. (Klajno apno) Naše seno, pa tüdi drüga krma ma povečini pra malo fosforovokisloga vapna v sebi, to pa je neobhodno potrebno za rast i vzdržavanje čont v živalskom tejli. Či teda primenküje krmi vapna, nastopijo pri živini betegi i kostolomnica (ka se čonte terejo). Zato k takšoj krmi štera nema zadosta toga, vapna, mešamo fosforovokislo Vapno. Najbogši je te dodatek za brejo i mlado živino, ar ta raste i zato potrebüje to za napravo čont i drügi telesni delov, ravno tak za teoce, šteri so ešče v maternom tejli. Vidi se najmre velki razloček pri teocaj, šteri so od takši krav, ki so bile krmlene pravilno i stem dodatkom i od drüjgi, štera so nej bile tak krmlene, ar či nega toga fosforovokisloga vapna poleg, so teoci v čontaj slabi, breje krave pa betežajo na lizavnosti, mršavosti i kostolomnici. Vapno za krmlenje je posebno važno, či polagamo seno s kisili travnikov, ali či polagamo v zimskom časi preveč korenstva (repe i drüjgo) i premalo močne krme. Za dodatek je dobro to vsem domačim živalim, posebno Svinjam, šterim polagamo prinas preveč korenstva. Dojnim kravam damo na den 20 do 30 gramov, mladoj živini po 10 do 15 gr. prascom po 3 do 5, starejšim svinjam pa 10 do 15 gramov „vapna za krmo.“ To vapno primešamo navadno drügoj krmi, ali med sečko. (rezanico) Vapno za krmo se dobi pri kmet. podružnici v M. Soboti. Sou za žiivino- Sou za živino je bilou prejšnja leta žmetno dobiti i je bila tüdi draga. Gnes je v tom pogledi bougše. Brez soli naša živina slabo raste, ar jo potrebüje za žmaj, za prebavlanje i da krmo bole vse v nüc spravi. Tüdi človeki rana slabo diši, če je nej osolena. Sou damo živini pou do edne žlico na den na edno govedo. Za dodatek je šou posebno pri polaganji slabejše krme posebno potrebna i pri polaganji korenstva. Tüdi živinska sou se dobi pri kmet. podruž. v M. Soboti. Živinorejci! Dobro Premislite i se ravnajte po tom, ka ste tü čteli. Zagvüšali se bodete, da se vam tej mali izdatki za tü povedano močno krmo i dodatke bogato poplačajo. Pošta upravništva. Sukič Janoš, Martinje. Na lani i letos vse plačali. Vse je v redi, nikaj neste dužni. — Püvar J. Sodišinci. Na letos vse v redi. Poslano iz Beltinec. Pri nas mamo ednoga šoštara, vsi Beltinčarje znajo što je to, šteroga smo mislili, da ma kaj več poštenja i kaj soli v glavi. Zadnje čase se je tak daleč spozabo, da niti ne ve, da je cesta javna i za vsakoga i da nihče nesmi nikoga stavlati na cesti. Te šoštar pa se je podstopo zadnje dneve mirne lüdi stavlati na cesti i njim tak bodikaj gučati, da so se vsi, ki so to vidli zgražali nad takšov nesramnostjov. Imena ešče zdaj ne Povemo, ar vüpamo, da se spametüje, či ne pa bomo primorani toga javnoga motilca mirü ožigosati z imenom. Več Beltinčarov. Dne iz avgusta 1928. popoldne ob 2 vöri se bo vö davao občinski lov na licitaciji v Krogi pri župani. Za občino TITAN FRANC podžupan. Hiša v Ljutomeru (poleg cerkve) z njivo, travnikom in gozdom se proda. Vprašati iz prijaznosti pri učitelju ZACHERLU v Ljutomeru. 4. NOVINE 5. augusta 1928. Priporočamo KOLINSKO CIKORIJO, ki je izvrsten pridatek za kavo. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francoski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., kukorica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4-5 D., mlada živina 7—7.50. Din., teoci 10-12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: v Maribori: prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože : V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavce 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Mali oglasi. Veleposestvo. 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi inventar, blüzi mesta i kolodvora, se fal oda vküper ali posebej. SLIVAR Ljutomer Slovenija. Posestvo 15 do 20 oralov zidano z opeko pokrito stanovanjsko in gospodarsko poslopje na ravnini, pri državni cesti pri Ljutomeru se fal odda. LJUTOMER poštni predal 20. Išče se kolarski poslovodja šteri bi samostalno vodo kolarnico. Ponüdbe na „Poste restante“ DOBROVNIK (Prekmurje). LOKOMOBIL. Engleški fabrikat „SCHUTTLEWORT“ na 10 konjskih sil, malo rabljen in v zelo dobrem stanju — primeren za pogon mlina — se po ceni pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. PREKMURSKA BANKA, Murska Sobota. Razglas. Županstvo občine Tišina razglaša, da se vrši v novo vpeljani ŽIVINSKI in KRAMARSKI SEJEM dne 10. aprila in 7. septembra vsacega leta— in tudi že letos. Vabimo vse prodajalce in kupce na ta novi veliki sejem. Za govejo živino se ne plača nobena pristojbina. Županstvo občine Tišina. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Podperajte i čtite „NOVINE“! Zdravo lice se lehko očuva do késne starosti či se za to brigamo prle kak začne lice venoti. Mladostno svežost moramo varvati dokeč je ne minola. Rabite za gojitev svojega tela, svojega lica, svoji rok i vlas. I. Fellerovo pravo Kaukasko pomado za čuvanje lica i kože, ona gladi grbe i brazgotine dela kožo gibko i nežno odstrani pojave staranja dela mladost i zdravje. Iznenadi Vas, s kakšov hitrostjov minejo sunčne pege, spokana koža, rdeči nos, piščajci, masni mozolčki i vsefelé falinge kože. II. Fellerova močna pomada za rast vlasi, štera brani izpadanje vlasi prerane pišlivosti, odstrani lüske mehča trde vlase i je dela bujne, gibke i pomaga rasti. Za probo 2 lončiča edne, ali po eden lončič od vsake Elsa-pomade s pakivanjom i poštov 38 dinarov. III. Elsa žájfe zdravja i lepote, štero so ne samo z diševa mi napunjene žajfe, nego majo v sebi vrastvo, štero dobro dela, ide v Vašo kožo i jo vzdržavle zdravo, lepo, mlado, Vašo zvünešnjost pa mladostno svežo. Fellerove prave žajfe zdravja i lepote so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELŠA-žumanjcasta žajfa ELSA-glicerinska žajfa ELSA-boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je ! Nigdar več nete šteli meti drüge žajfe. Za probo 5 falatov ELSA-žajfe 52 din. i to s pakivanjom i poštov. V Vašem haski je, da pošlete, peneze naprej zato, ka či naročite po povzetji, pride nikelko Naročite pri naslovi: Lekarnar EUGEN V. FELLER, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! HALO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ima nad 1,500.000 Din., štere obrestüje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijo v VACLAV PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. B a c a. Ant. Rud. Legat-ov enoletni trgovski tečaj. (Koncesijoniran od ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu.) NOVO! NOVO! UČNI PREDMETI; ednostavno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo trgovsko računstvo, trgovska korespondenca in kontorna dela, nemška stenografija, strojepisje, slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, italjanščina, (neobvezen predmet) trgovinsko in meništvo, blagoznanstvo, trgovski zemljepis, lepopisje, Slovenska stenografija, Začetek dne 3. septembra 1928. Prospekti in Vpisovanje pri tvrdki Ant. Rud. Legat & Co., Maribor Slovenska ulica 7, telefon 1000. K natančnemu uvažanju. Opozarja se posebno na to, da je trgovski tečaj Ant. Rud. Legat prvi in edini v Sloveniji, kateri je državno koncesijoniran. Imenovani tečaj se toraj ne sme zameejavati z drugimi oglasi pod »posamezni pouk« kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovoljeni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant. Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva podpisana in imajo toraj državno vrednost. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.