GOSPODARSKE IZGUBE ZARADI POŠKODB PRI DELU V NEKEM TEKSTILNEM PODJETJU     .
V nekem teiistilnem podjetju t Bcogradu je bilo v letu dni skup-no 2?9 poškp-A pri delu, od ka-tcrih je 94 poškodovancev zah-tcvalo bolezenske dopusie. Ni pa bilo prmerov trajne, popoine ali delne invalidnosti,- niti smrtnfh slučajev. Zaradi 279 poškodb pri delu so fzgubili 1031 dclovnih dni. GospcNiarske izgube zaradi požkodb pni deiu se kažejo v na-slednjem:
1.  Poškoidovan,: delavec ne do-scza   vrednosti   svoje   plače,   niti vrednosti   sredslcv.   ki  se   vp]a<5u-jcio za  socialnj  prispevek.
2.  Skupnost daje delavcu plaJo in  plačuic socialni  pris.pevt{i.
3.   Poški>dbc   pri   ddu   povzro-Jajo   slroške   za   sanitelni   materl-a!   ki   slrt»ke   za  zdiravniSko  po^ tnoi.
4.   PoJkodovani  delavec  ne so-deluj«   pri   ustvarjanju   narodnega dohodka.
5.   Nekateri  strokovniaki mcni-jo, da so f>t>les neposrednih stro-škov   (stm  štejejo   samo   nad<>me-stilo  za   plačo   in   stroške   za   sa-nitetni materia'1 in zdiravniSko po-moč)   tudi    posredni   stroaki,   ka-kor na pr^mer: ko se delavec po-nesreči   sc   tisti   delavci,   ki   dela-to z njim  prestmšijo ali  zamotiio in    prav    goiovo   zmani«aijo    svaj dclovni   učmok.   Bo   predvideva-njifi   teh   sirofcovnjakov     je   raz-merie   med   neposrednimi   in   po-sredniiii  stroSti   1:4  do  1:5.
Anketirano podjetje je po gro-bem računu na tafei podlagi pre-trpelo v ktu dmi zaradi poškodb pri  delu  naslednje izgube:
Ncostvarjene   place           318.042
Neostva,rjcjii   socialai   prisocvek
127.215
Nadomestilo za  pla<!e        318.042 Iziplačani sociailni  prispevek
127.215
Siirožki  /a  san tetnj  material  in zdrravniško pom&č             110.400
Neostvarjena akumujaoija
4,199.840 Posredni strolki              2,222.628
varna v primerjavii z drug:mi in-dusli-ijskimi  vejami.
Pri vsem tcm pa ne smemo po-z.vbiti. da so pošuodbe pri deiu viasih taiip tcžke, da poškodoaa-ni delavec osiane da.1) časa aii pa stalno nesposoben za delo. Ne gre samo za gospodarske posle-dke, temveč je šc mnogo važ-nejše -n ležie to, da naJi delov-nj Ijudic zaradi nezadostne hi-gicnsko-tehnične zaščite dela iz-gubljajo zdravie in postajajo in-validi. Prav na lo človesko stran problema pa dostikrat pozablja-mo, kadar v nasib podjetjih ra-ianamo samo na go&podarske učinice odstranilve d«!avcev z de-Ia zaradii poškodH.
Proučevanje gibov
Kako olajšati dviganje bremen
SKUPAJ:
7,423.328
Iz»uba znasa nad 7 miliionov [linarjev. Številka nj maihna, flasti če upoštevamo, da tokstii-na   industrija   razmeroma   ni   ne-
Dviganje tovora je pr! vseh delih notranjega transporta pr-va operacija. AU lahko dviga-nje olajšamo?
Navodilo za olajšanje dviga-nja tovora sestoji v naslednjemi
Tovor najlažje dvignemo. Ca je skupno težišče telesa in to-vora vertokalno nad podlogo stopala. Torej morajo biti sti-pala 6im bliže bremena, če j< mogoče  pa  pod  njim.
Kako se bomo sklonill prt dvidanju, je odvisno od veli-kosU tovoia. Za majhen pred-tnet (kos papirja) ne bomo upogibali kofen, temveč se bo-mo sklonili v pasu. Za večje breme pa velja obratno.
Mesto prijema mora bitj ver-tikalno nad težiščem tovor". Ce nima r&tice, moramo tovo* tako prijeti, da bo čim vefjj del roke obremenjen z vertikalmrn pritiskom. Tovor je treba opri-jeti od spodaj, ne pa ga držatl tako. da ga, stiskamo s strani.
Tovor dvigamo šele tedaj, ko so noge in roke nasprcrti njemu v pravilnem položaju. Pr.i dviganju je treba gledati, da   čim   prej   uravnotežimo   te-
5če tovora in telesa s podlogo.
Tovor prenašamo tako. da se skupno težišče tovora in telesa giblje v ravni črti z enakomer-no hitrostjo.
Ceprav je spuSčanje razme-roma lahko (v primeri z dvi-ganjem) vendar ga kot gib lahko olajšamo, če je mesto, kamor moramo spustiti tovor 3 do 5 cm nižje od spodnjega roba tovora in če je dovolj prostora.
Tovora ne gre spuščati lz rok, dokler se ni popolnoma vlegel na svoje mesto. Napor se *z metanjem tovora zmanjša, d«lo se pospešj in prodmte.av-nost se poveča. "Toda ie tovor mečemo, lahko mesto, kamor smo ga vrgli. poškodujemo, za-to se taka produkttvnost ne iz.p!afa.
NajboljSe je, 6e tovor na postavljamo na tla (ker ga j« treba pozneje dvšgniti).