Leto 1902
531
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXV. — Izdan in razposlan dne 2. avgusta 1902.
Vsebina: Št. 154. Razglas o natančnejšem popisu (z risbo vred) tipov elektrošteveev XVIII, XVIII H. XVIII K, XVIII HK, XIX, XX, XXI, XXII, XXII H, XXII K, XXII HK. XXIII, XXIII a, XXIII b, XXIV, XXIV H, XXIV K, XXIV HK, XXV in XXVI.
154.
Razglas trgovinskega ministrstva z dne 4. julija 1902.1.
o natančnejšem popisu (z risbo vred) tipov elektro-števcev XVIII, XVIII H, XVIII K, XVIII HK, XIX, XX, XXI, XXII, XXII H, XXII K, XXII HK, XXIII,
XXIII	a, XXIII b, XXIV, XXIV H, XXIV K, XXIV HK,
XXV in XXVI.
V nastopnem se naznanjajo na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva z dne 4. julija 1900. 1. (drž. zak. št. 170) o meroskusnega urada preskušnji in poveritvi mernikov o porabi elektrike (elektro-števcev) po c. kr. komisiji za pravilni meroskus sestavljeni popisi (z risbami vred) tipov elektrošteveev XVIII, XVIII H, XVIII K, XVIII HK, XIX, XX (prim. tudi drž. zak. št. 73 iz 1. 1901.), XXI, XXII, XXII H, XXII K, XXII HK, XXIII, XXIII a, XXIII b (prim. tudi drž. zak. št. 167 iz 1. 1901.), XXIV H, XXIV K.
XXIV	HK, XXV in XXVI.
( ali s. r.-
Popis
(z risbo vred)
tipov elektrošteveev XVIII, XVIII H, XV111 K, XVI1111K, XIX, XX, XXI, XXII, XXIIII, XXII K, XXII HK, XXIII, XXIII a, XXIII b, XXIV, XXIV H, XXIV K, XXIV HK, XXV in XXVI.
Tip elektroštevca XVIII, oziroma XVIII K.
(Podala v poskušnjo tipa družba za elektriko Union, Berlin, podružna pisarnica Dunaj, oziroma avstrijska družba za elektriko Union, Dunaj.)
Elektroštevca tipa XVIII, oziroma XVIII K. se razlikujeta od elektrošteveev tipa VIII, oziroma VIII K (prim. drž. zak. št. 176 iz 1. 1900.) zgolj s tem, da je predstikalni upornik iz železa.
Napovedi teh števcev so torej, v nasprotju k tipu VIII, le malo odvisne od temperature.
Tip elektroštevca XVIII H, oziroma
XVIII HiL
Elektroštevca tipa XVIII H, oziroma XVIII HK, se razlikujeta od elektrošteveev tipa XVIII, oziroma XVIII K z uredbo zavorne priprave, koje uredba je razvidna iz nastopnih treh podob.
Ta zavorna priprava obstoji iz tretje ščetke b3, ki leži ob vsakem vrtežu sidra nekaj časa na podaljšani koleklorjevi lameli, kakor se lahko spozna iz podobe 1 in podobe 2.
l a ščetka je po podobi 3 sklenjena z levim pogonskim vretencem II, čigar drugi del je v zvezi s ščetko
Ob vsakem vrtežu se torej pogonsko vretence II nekaj časa kratko sklene in se s lem zmanjša pogonski moment.
(SlovsuUch.)
122
Podoba 3 daje obris pretika ; v njem pomenja A armaturo, D, D1 vreteni glavnega toka, H, H' pogonski vreteni, V predstikalni opornik, E, F, E' F dovodne kljupe.
Tip elektroštevca XIX.
Ta števec (prim. podobe 1 do 7) je določen, da zapisuje porabo energije v tokovem krogu, v katerem teče enakomerni tok; bistveno sestoji iz dvojnega urnega kolesja s samotvornim navojem.
Na krožnati temeljni plošči G (prim. podobo 1) so pritrjeni razen dovodnih kljup Kt, K\, Kt predstikalni opornik Nt za 4 vretenca s,, s',, s2, s'2, urejena na dveh vodoravnih nihalih, vretencem nasproti vreteni <S, St, po katerih teče koristni tok in elektromagnet E, ki spravlja navijalo v delovanje, čigar tečajna žoka obsegata kolvico A, ki leži v locnju B tako, dà se dâ vrteti.
Na štirih s temeljno ploščo z vijaki združenih stebrih počiva zapisilo in štelo; štelo v podobi ni narisano.
Osi vodoravnih nihal, katerih ležanje se lahko spozna iz podob 3, 4 in 5, nosita kotvici o,, o3, ki segata v stopnjah kolesi et, e., urnih kolesij.
Os at stopnjatega kolesa dolenjega tokovega nihala, ki ga v njegovem teku pospešuje koristni lok, sega z odrastkom v kronsko kolo kt (podoba 2), na čigar osi sloni locenj <3, ki ob vsakem vrtežu kronskega kolesa enkrat zveže dve vzmeti o; vzmeti sta druga od druge osamljeni razvrščeni na plošči b, plošča & pa je z vijaki pritrjena na sprednji platini zapisila.
Ena vzmet o je, kakor je razvidno iz podobe 7, zvezana z enim koncem vretena elektromagneta E, druga s pozitivno tokovo kljupo K2 ; drugi navojni konec elektromagnetovega vretena je v zvezi z negativno tokovo kljupo A’,.
Z locnjem t3 se, kakor se vidi iz tega popisa, ob vsakem vrtežu kronskega kolesa k2, torej ko se je dovršilo določeno število nihajev dolenjega tokovega nihala, enkrat sklene tokov krog, ki spravlja elektromagnet E v delovanje, in kotvica A se za-sukne proti vplivu vzmeti f.
Pregibanje kotvice A je omejeno z locnjem B.
Na kotvici je pritrjen sebojjemajoči klinček ki sega v rogovilo gx, katera nosi os za zobati lok Rt.
Na tem zobatem loku, v katerega sega odrastek zobatega kolesa H, ki spravlja veterno krilo v delovanje, sta razvrščena dva sebojjemajoča j
klinčka tu ta in kljuka lx z vzmetjo, ki veže zobato kolo R, z zobatim lokom.
Na osi tega zobatega kolesa, ki se vrti, gledano od spred, samo v zmislu urnega kazalca, je odrastek, ki sega v zobato kolo, katero spravlja v delovanje dve vrsti drugo v drugo segajočih koles, ki oskrbujejo navijanje gonilnih vzmeti, uravnavajočih tek urnih kolesij.
Klinček L zobatega loka zadeva na kotni vzvod h3, As, ki ga vzmet /j potiska proti klinčku tb, pritrjenemu v ozadnji platini; kotni vzvod hs, hb se vrti in na kraku /i5 vzvoda nameščena, okoli x., vrtilna kljuka le ' skoči, ko jo spusti klinček tb, v zobato kolo iž12, ki se zasukne za določen kotni znesek, ki ostane ob vsakem delovanju enak.
Os zobatega kolesa Ru gre skozi sprednjo pla-tjno in nosi malo kolesce, kije sestavljeno iz dveh delov 6r2 in N (podoba 3). Ta dva dela sta popolnoma enaka in imata dva prav tako se ujemajoča izrezka; oba dela pa se dasta prestavljati drug proti drugemu, ker je v G., nameščena razpora, v katero gre vijak, ki ima v N svoj matični navoj.
Ta uredba omogočuje, da se izpreminja širina izrezka. V ta izrezek moli klinček štela, ki oskrbuje vez štela z zapisilom.
Na zobatem kolesu Ru je kljuka /7 z vzmetjo, ki sega v drugo zobato kolo Ru.
Tulec osi tega zobatega kolesa, ki obdaja os zobatega kolesa RVi, nosi zobato kolo Rb, v katero sega gonilo A9, na čigar osi sedi zobato kolo Rt„, ki ga ovira kljuka lb, da se ne more vrteti v nasprotnem zmislu kazalca na uri.
To kolo Ri0 je vzmetno skopčano z zobatim kolesom R.i0, ki deluje skupaj s kronskim kolesom /•, po vmesnih kolesih (prim. podobi 2 in 3).
V to kronsko kolo sega odrastek na osi a2
stopnjatega kolesa od gorenjega tokovega nihala.
——■ - - — — «.	... . • . • ... . ..
as*»—..:1 ■ .	*
Gorenje tokovo nihalo deluje" torej’na zobato kolo Rt in ž njim po kljuki /, skopčano zobato kolo ii12 tako, da se Rl2 in po njem G2, oziroma N vrti v nasprotnem zmislu, kakor se je to godilo po kotovem vzvodu As, A5 spravljaje navijalo v delovanje; pri tem je tako urejeno, daje, če vodoravni nihali nihata enako dolgo časa, kot, za katerega se zobato kolo Rti, oziroma kolesce (G. N) zavrti nazaj, enak kolu, za katerega ga prvo tokovo nihalo porine naprej s pomočjo za to pripravljenih spredaj popisanih uredeb.
S koristnim tokom se potem gorenje tokovo nihalo zakasni, dolenje pa pospeši, kolesce (G.ä N) se torej ne vede več za tisti znesek nazaj, za katerega se je porinilo naprej, in ta razlika, ki jo kaže štelo, bo tem večja, čim večja je razlika teka obeh nihal, ki je zopet mera za uporabljeno energijo.
Števec se med prevozom ustanovi z zapahom T (podoba 6) in z gumbom w, ki gre skozi razporo okrova W.
Ta zapah ima dve vodoravni elastični rami, ki se kakor pernica vležeta na vodoravno nihalo in aretujeta števec.
Gumb u pokriva zunanja zaporna kapica stičnih kljup, katero lahko plombuje oddajalec elektrike, tako da montiranega števca ni moči aretovati, ne da bi se pokvarila plomba.
Uradno plombovanje je razvidno iz podobe 1.
Tip elektroštevca XX.
Tip elektroštevca XX je v obči gradnji enak tipu elektroštevca I, popisanemu v državnem zakoniku št. 176 iz 1. 1900.
Značilne razlike so v razvrstitvi tokovih dovod-nikov in v bistveno izpremenjenem navoju magneto-vih vretenc, vsled česar je dobil aparat kakor mersko orodje bistveno druge lastnosti.
Zaviralna plošča je narejena iz tehniško čistega bakra ali iz tehniško čistega aluminija.
Dovodniki toka (prim. podobo 1) so razvrščeni lako, da se more števec rabiti izključno le za dvo-vodni števec ; koristni tok teče po vretencih glavnega toka, katerih skupni vpliv pride edino do veljave.
Pri manjših aparatih je samo eno vretence glavnega toka.
Posebna meroskusno-uradna preskušnja vsakega navoja na vretencu glavnega toka zase, ki je potrebna pri tipu l (drž. zak. št. 176 Iz 1. 1900., podoba 4 in 5), porabnem za dvovodni in trovodni števec, odpade torej pri tipu XX.
Popravna priprava, ki dovoljuje, da se gibanje števca skrči na neznatno majhen znesek, če se prekine poraba toka, ni dostopna; zadevna odprtina v števčevem okrovu je zaprta z meroskusno plombo.
Kakor v uvodu omenjeno, je med tipom I in XX gledé lastnosti kakor mersko orodje ostra razlika.
Tip XX je namreč od števila period in od obratne napetosti znatno manje odvisen nego tip I.
Za sedaj poprečne pogoje rabe in najnavad-nejšo velikost števca je proračunih razmerje dotičnih odvisnostnih koeficijentov s prilično 1 : 4, oziroma 1 : 5.
Tudi odvisnost od faznega premikanja se je bistveno izpremenila.
Odvistnost napovedi elektroštevcev tipa XX od temperature je prav tako majhna, kakor pri elektro-števcih tipa 1.
Določujč porabo energije v napravah z vrtilnim tokom se števec po podobi 2, kakor je znano, stika po dvoje tako, da pokaže vsota napovedi obeh števcev porabo energije.
Tip elektroštevca XXI.
Tip elektroštevca XXI je v obči gradnji in gledé svojih lastnosti kakor mersko orodje enak spredaj popisanemu tipu elektroštevca XX.
Značilna razlika je v tem, da sta na magnetu glavnega toka slično kakor pri tipu I (drž. zak. št. 176 iz 1. 1900.) položeni dve drugo od drugega neodvisni vretenci glavnega toka, katerih konca vodita k dovodnim kljupam K K K' K' (prim. podobo 1).
Števec se torej lahko stika po podobi 2 kakor dvovodnik, po podobi 1 kakor trovodnik, po podobi 3 po dvojno sestavljen kakor števec za vrtilni tok.
Iz tega sledi v primeru k tipu XX bistvena razlika v meroskusno-uradnem ravnanju, da števcev tipa XXI ni preskušati samo ob enakomerni obremenitvi obeh krogov koristnega toka A in B (podoba 1), temveč se morajo preskusiti tudi ob obremenitvi tega ali drugega teh krogov.
Vretence stranskega sklepa ima za namene meroskusa posebne kljupe stranskega sklepa k k', od katerih se, če se števec stakne s tokom, leva kljupa k' zveže s sosedno kljupo glavnega toka K' po kratkem locnju b.
Kljupe stranskega sklepa so v namen priročnega meroskusa razvrščene slično kakor pri tipu XX in se zvežejo s kljupami glavnega toka s pomočjo malih locnjev b (prim. podobe), kadar se stakne števec z vodom.
Tip elektroštevcev XXII, XXII H, XXII K,
XXII	HK.
(Podala v preskušnjo tipa firma dražba za elektriko Union, Berlin, podružna pisarnica Dunaj, oziroma avstrijska družba za elektriko Union, Dunaj.)
Elektroštevci tipov XXII, XXII H, XXII K. XXII HK so določeni, da zapisujejo porabo energije v dvovodnih napravah izmeničnega toka in se konstruktivno nikakor ne razlikujejo od števcev strinja-jočih se tipov VIII, VIII H, VIII K, VIII HK.
Značilna razlika je v meroskusno uradnem ravnanju in v načinu praktične rabe.
Števci tipa VIII se preskušajo samo z eno-mernim tokom in se ne smejo uporabljati v napravah z izmeničnim tokom.
Števci tipa XXII se preskušajo z izmeničnim tokom tiste frekvence, za katero so deklarirani.
Preskušujejo se z blizu indukcije prosto in z induktivno obremenitvijo (prim. m. u. z dne 4. julija 1‘JOO. 1. [drž. zak. št. 176], oddcl. VI točko 30).
Odvisnost napovedi teh števcev od frekvence j«; malenkostna, odvisnost od faznega premikanja med tokom in napetostjo pa ni neznatna.
Z ozirom na odvisnost od napetosti in temperature velja, kar je omenjeno za tip VIII.
Elektroštevci tipa XXII si“ smejo porabljati tako v enofaznih napravah izmeničnega toka kakor tudi v napravah vrtilnega toka za določitev porabe.
V	tem primeru jih je stakniti slično, kakor je to predočeno v podobi 2 spredaj popisanega tipa elektroštevca XX.
Poraba v napravah z enomernim tokom za sedaj ni dopustna.
/
Tip elektroštevca XXIII, XXIII a,
XXIII	h.
(Podala v preskušnjo tipa firma družba za elektriko Felix Singer & Go., Dunaj.)
Elektroštevci tipov XXIII, XXIII a, XXIII b so določeni, da zabeležujejo porabo energije v dvovod-tiih napravah z izmeničnim tokom.
V	obče kažejo isto sestavo kakor elektroštevci strinjajočih se tipov VIII, VIII a in Vlil b (prim. drž. zak. št. 176 iz 1. 1900.), samo predslikalni opornik
je pri elektroštevcih tipa XXIII s postranskimi oblikami vreli narejen iz bakra.
Razlika v meroskusno-uradnem ravnanju in v praktični uporabi je v tem, da se smejo števci tipa VIII, oziroma VIII a, Vili b preskušati samo z enomernim tokom in se ne smejo uporabljati v napravah z izmeničnim tokom, števci tipov XXIII. oziroma XXIII a, XXIII b pa se morajo preskusiti z izmeničnim tokom tiste frekvence, za katero so deklarirani.
Preskušajo se z blizu indukcije prosto in z induktivno obremenitvijo (prim. m. u. z dne 4. julija 1900. I. [drž. zak. št. 176] oddel. VI, točka 30).
Odvisnost napovedi teh števcev od frekvence, napetosti in temperature je neznatna, odvisnost od faznega premikanja med tokom in napetostjo pa ni majhna.
Elektroštevci lipa XXIII. oziroma XXIII a,
XXIII	b se smejo rabiti tako v enofaznih napravah izmeničnega toka kakor tudi v napravah vrtilnega toka za določitev porabe.
V tem primeru jih je stakniti slično, kakor kaže to podoba 2 spredaj popisanega tipa elektroštevca XX.
Poraba v napravah enomernega toka za sedaj ni dopustna.
Tip elektroštevcev XXIV, XXIV H, XXIV K, XXIV HK.
(Podala v preskušnjo tipa firma avstrijska družba za elektriko Union, Dunaj.)
Elektroštevci tipov XXIV, XXIV H, XXIV K,
XXIV	HK. ki so določeni, da beležijo porabo energije v trovodnih napravah enomernega toka, se razlikujejo od strinjajočih se tipov XI, XI H, XI K, XI HK (prim. drž. zak. št. 176 'z 1. 1900.) zgolj s tem, da je predslikalni opornik iz železa.
Odvisnost napovedi teh števcev od napetosti je neznatna, odvisnost od temperature malo znatna.
Tip elektroštevca XXV.
Ta elektroštevec (prim. podobo 1, 2 in 3) je določen, da beleži porabo energije v trovodnih napravah enomernega toka.
Podoba 1 kaže števec s snetim okrovovim pokrovom deloma v prerezu, deloma v pogledu.
Podoba 2 je pogled od strani, oziroma prereza števca z okrovovim pokrovom.
Podoba 3 je stikalni obris.
Na temeljni plošči G sta pritrjeni koristni tok vodeči glavni vretenci //, /L, ki obdajata kotvično vretence A, čigar vrtilna os z leži na eni strani na kozlu a, prav tako z vijaki pritrjenem na temeljni plošči, na drugi strani v nosilcu p >, kakor je natančneje razvidno iz podobe 2.
Nadalje je na temeljni plošči nameščen železen ščit F, ki naj zabrani vpliv vretenc jakega toka H, If, na zaviralno ploščo R iz bakra, ki je zgoraj in z osjo z trdno zvezana.
Tečaja obeh zaviralnih magnetov JI/, M., obsegata rotorno ploščo R.
Konca kotvičnega vretenca vodita navzgor k dvema druga od druge osamljenima dotikalnima vzmetema e, e,, ki sta trdno zvezani z osjo z.
Dotikalni vzmeti se vlegata menjaje na doti-kalna klinčka J, in U, nameščena na plošči F, ki sta vodilno zvezana z zunanjimi vodi tokove mreže.
Od kotvičnega vretenca se odcepijo nadalje tri žice in sicer od obeh koncev in od sredine vretenca, kakor je to razvidno iz obrisa (podoba 3).
• Te tri žice so zvezane s tremi kljupami, ki so osamljeno trdno privite na plošči b3, premikajoči se z osjo 2; od teh treh kljup vodijo tri fine kovinske žice k trem kljupam, osamljeno razvrščenim na plošči b3.
Ta plošča h:l je vzmetno zvezana s ploščo j»,, ki se lahko z vijakom d in z vodilnim drogom u premika, da se napnč tri dovodne žice.
Na okviru m, ki nosi štelo, sedi osamujoča plošča s tremi kljupami n3, »4, %; od teh sta kljupi «a, «4 zvezani z dotikalnima klinčkoma tu t3, kljupa n5 z relê-vzvodom fz. ki se po vrsti vlega v dotikalna klinčka t3, t3, ki v podobi 1 in 2 nista narisana, pač pa označena v stikalnem obrisu (podoba 3).
Ta dotikalna klinčka sta na eni strani zvezana z relê-vretencema /2, na drugi strani z dvema kljupama plošče b3, ki sta v zvezi s koncema kotvičnega vretenca; tretja kljupa plošče b3 je zvezana s kljupo h5.
Na osi rol č-vzvoda f., sloni kljuka eu ki sega v zobato kolo g in spravlja to kolo in pa ž njim skopčano štelo v delovanje.
F, V2 sta predstikalna opornika, ki sta v zvezi z zunanjimi vodi, S pogonsko vretence, Kt, K3,K,, Kt
kljupe glavnega toka, n,. n2 kljupi stranskega sklepa, ki se lahko s stransko nameščenimi vijaki zvežeta s kljupama Kt, /vv
V	okrovu h., sta narejeni dve gledalni luknji o,, oa, na eni strani za opazovanje rotorne plošče, na drugi strani za štelo.
Ob delovanju števca se dadö razločevati štiri faze, od katerih je ena narisana v stikalnem obrisu.
Pri tej fazi je leva polovica kotvičnega vretenca in vretence L stikalnega releja kratko sklenjena; kotvično vretence se vrti pod vplivom polja, narejenega po koristnem toku, in prekinja dotik e%, t%, vzvod e pa ostane v svoji legi in leva polovica kotvičnega vretenca, potemtakem tudi v tej drugi fazi kratko sklenjena.
V	trenutku pa, ko je vsled vrtenja kotvičnega vretenca dotika e, dosežena, se desno kotvično vretence kratko sklene, in ker sta obe polovici kot-vičnih vretenc nasprotno naviti, se zaviralna plošča vrti v nasprotni smeri.
Hkratu se relê-vretence /t kratko sklene, tako da se rele-vzvod dotakne vretenca lit po katerem teče tok, in pri tem spravi v delovanje stikalno kolo g, ki se zavrti za zob naprej.
To stikalno kolo je skopčano s štelom, ki torej beleži število oscilacij, ki jih izvršuje zaviralna plošča.
Kolikor je torej doba enega tresaja odvisna od produkta sil polja, ki jih proizvaja naponski in koristni tok, meri števec porabljeno energijo.
Odvisnost števčevih napovedi od napetosti je neznatna, odvisnost od temperature pa prav znatna.
Tip elektroštnvca XXVI.
Kiektroštevci tega tipa (prim. podobe 1 do 4) so določeni, da beležijo v dvovodnih napravah izmeničnega toka porabljeno energijo.
Podoba 1 kaže števec tega tipa s snetim okrovovim pokrovom deloma po pogledu, deloma v prerezu, podoba 2 je pogled na števec od strani s pokrovom vred, podoba 3 kaže obliko železnega jedra in razvrstitev vretenc na njem, podoba 4 je stikalni obris.
Na temeljni plošči števca je trdno privito železno jedro E s tečajevimi rogovi It. katerih oblika se lahko spozna iz podobe 3 in katerih namen se naznani pozneje.
To železno jedro E oklepa drugo železno jedro E', ki je trdno zvezano z železnim jedrom E, toda magnetično od njega osamljeno.
To drugo železno jedro E nosi spodnje ležišče za os Z rotorja, ki je iz bakrenega valjarja G ki je med obema železnima jedroma, kakor kažeta podoba 1 in stikalni obris podoba 4.
Gorenje ležišče osi Z je nameščeno v delu E, ki ima obliko okvirja in je na temeljni plošči pritrjen z vijaki.
Os Z nosi vijak brez konca r. v katerega sega polžasto kolo štela, in ploščo iz aluminija S, ki je nameščena med dvema z okvirom R trdno zvezanima zaviralnima magnetoma.
Os Z se aretuje z vijakom A, ki spravlja v delovanje tri klinčke, ki gredo skozi železno jedro E, in stem dviga od spodnjega ležišča bakreni valjar z osjo Z vred.
Vretence glavnega toka H obsega del železnega jedra E, prav tako vsako dveh stranskih vretenc N, ki sta narisani v podobi 3 in pa v obrisu v stikalnem črtežu podoba 4.
Tem vretencem stranskega toka vzporedno staknjen je opornik brez indukcije, vsem predstak-njeni sta dve hrustanški vretenci D D, katerih magnetski krog se da uravnavati.
Uravnavaje opornik in urejevaje magnetski krog se lahko doseže, da postanejo na eni strani napovedi števca od načina in velikosti obremenitve v določenih mejah neodvisne tudi od faznega premikanja med tokom in napetostjo, na drugi strani da se morejo čitati na cifrenici neposredno v navadnih enotah.
V uvodu omenjena razvrstitev tečajevih rogov provzroča motenje magnetske simetrije, tako da daje samo tok stranskega sklepa vlačno silo, ki se naredi lahko tako velika, da se s tem poravnajo izgube ob drganju.
Da se zabrani, da števec ne beleži, ako glavni tok ni staknjen, je na rotomi plošči S nameščen kaveljček iz železne žice, ki provzroča magnetsko aretovanje, ker ga skuša permanentni magnet nase potegniti in pridržati.
Napovedi števcev tega tipa so znatno odvisne od izprcmemb temperature, in pa od izprememb števila period, od variacij napetosti pa so povsem neznatno odvisne.
Na Dunaju, 14. dne junija 1902.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
Tip elektroštevca XVIII H, ozir. XVIIIHK.
(Podala v preskušnjo tipa firma avstrijska družba za elektriko Union na Dunaju.)
Pod. 2.
3 b3
Pod. 3.
Tip elektroštevca XIX.
(Podala v preskušajo tipa firma E. Bergmann, Berlin.) Pod. 1.	Pod. 2.
/
Tip elektroštevca XX.
(Podala v preskušnjo tipa firma Leobersdorfska tvornica strojev Ganz & Comp.)
Pod. 1,
0 0 0
000
000
000
m
(Sloveni noh.)
Tip elektroštevca XXI.
(Podala v preskušnjo tipa firma Ganz & Comp., Budimpešta.)
Pod. 1
Pod. 2.
Pod. 3.

Tip elektroštevca XXV.
(Podala v preskušnjo tipa firma Jordan & Treier, Dunaj.)
Pod. 1.	Pod. 2.

Tip elektroštevca XXVI.
(Podala v preskušnjo tipa firma Jordan & Treier, Dunaj.)
Pod. 1.	Pod. 2.
Pod. 4.
Pod. 3.