Gospodarske stvari. O vinstvu, ali kako se vino v kleti oskrbuje. (Spisal Franjo Jančar.) Pazljivost o vrenji mosta? Ze nekteri je čutil prijetno, toda nezdravo dišavo, ko je n:imo kleti mahal, v kteri je mošt hranjen bil. V tako klet jo naravnost udariti, bi bilo sila nevamo, posebuo ako je mnogo novega mošta v njej, pri tem so pa še okna zaprta. Pred vsem treba okna odpreti, skozi ktera se iz kleti kužni in umorivni zrak odpravi, potem se duri odprejo in odprte puste nekaj časa, dokler se ni zrak v pivnici prevetril. Še le za tem se zamore človek polagoma, najbolje z lučjo v roki, dalje v pivnico pomikati. Ako luč ugasne, ne stopi ne za stopinjo dalje, marveč počakaj, da se klet bolj prevetri. Brez take skrbi in varnosti je že marsikdo smrt uašel v pivnici, ker ga je silni duh ob času moštnega vrenja nagloma umoril. Kako se mošt prej zgodnja? Nekteri hočejo mošt koj zgodnjati, in ga silijo prej vreti. Drugi sopet želijo dalje sladko vino imeti, ktero toraj nebi nagloma povrelo; oboje ni velike vrednosti. Kteri želijo dalje sladko vino imeti, zapirajo o toplili dncvih okna, ponoči jih pa odpirajo, ali pa nirzle gunje (koce) polagajo in ogrinjavajo sode, češ da to priponiore k daljši vinski sladkoti, ker mošt ne more tako bitro in burno vreti in se zgodnjati. Kteri pa hočejo brž godno vino imeti ter žclijo, naj bi mošt prej ko prej povrel, spuščajo toploto skozi okna in duri v pivnico, ali pa sode s toplimi ruhami in koci ogrinjajo in grejejo, nekteri imajo že celo železne peei, ki se močno kurijo, da je klet toplejša od zakuvjene liiše. S tem se res pospeši Mtreje iu burnejse vrenje, pa tudi, kdor vsega tega ne stori, na zgubi ne bo, kajti mošt se že sam zegreje, kakor nam je znano, in svojo pot gre, ki mu je od Stvarnika odkazana; vino pa bo; kakoršua je letina. Kako se mlado vino Sisti? Ko je mošt povrel, se zainore preeej sČistiti tudi še jako mlado vino; in sicer najboljše z mehurjem od ribe vis, ki se iz Ruskega na vse kraje razpošilja iu po prodajalnicab tudi pri nas dobiva. Mora ga pa precej biti, ki se razkosa in stanjšan navleče, potem v mlado ali inače kalno vino vrže in nekaj časa v njem pusti; ko se je vino sčistilo, se pretoči, in je za rabo. Tako scisčeno mlado vino je skoro staremu podobno po barvi, le sladkota ga precej ovaja. Ribji niebur je v ceni visok. — Še drugi francoski piipomočki so za čiščenje vina; pa tudi domačih je več. Ali v vinu puščajo svoje drobce, in še več napak je ž njimi; zato jih opustimo; tudi niso silno potrebni. 0 govedarstvn. (Poduk v ljutomerski kmetijski šoli.) Kolikokrat se zgodi gospodarju nesreča po pastirjih! Dečko goneč goveda na paso udriha neusmiljeno z gonjačo po živini, in debela gonjača zadene tudi brejo kravo! Tak zarobljenec tudi podi živino, da se vsa tare! Zanikrni pastirji tudi puščajo, da se druži njib živina z živino sosedovo. Tako se začenjajo goveda bosti in nevedni pastir pa z vcseljem opazuje tak polom, mesto da bi razgnal vojsko. Pri tem si ne sname le marsiktero lepo govedo roga, nego tudi krava se zaleti v vamp druge krave in zopet je gospodar ob lepo tele in često tudi ob kravo, ker je morala izvreči! Gospodarji! ker ne morete nadzorovati otrok na paši; in ker si sama mladež skoro nikedar česar pametnega ne umisli, pošiljajte raji otroke, svoj najdražji zaklad, v narodno šolo, da postanejo kedaj umniši gospodarji in gospodinje, nego je bilo to mogoče vam, ki niste imeli tako lepe priložnosti glede poduka, kakor baš vaša deca, ktera se v šoli tudi v gospodavskih zadevah podučevajo; zagotavljam vas, da vam bodo iz srca bvaležni, ko vas bode uže krila hladna gomila. Ce že spušcate goveda na pašnike, rabite za to starejše Ijudi, koji že ne mogo več hlapčevati. Pa saj ni treba tolikrat ven goniti goved, kakor je aploh navada! Le tolikokrat naj bi hodila na pašo; da bi sc dostojno prehodila in navzela dobrega zraka. Na ta način je živina debelejša ter krepkejša, kiave bolje molzejo, ne prepeka goved solnce in ne nadlegujo jih tako mube, pa tudi ne raztresajo gnoja, ki je duša kmetijstvu. Marsikdo bi se utegnol prenagliti z ugovororo: ,,Kje pa je tolika polage?!" Takemu bi jaz to-le odgovarjal: Prijatelj! sej raodro lucevno, kraljico vseb detelj, in prepričal se bodeš, da bode m n o g o prav dobre polage za goveda ; lucernerca daje na leto po 6 košenj. Ker že govoriin o lucerni, naj onienim še to-le o njej: Modra lucerna (ki je boljša nego rumeuo cvetoča) zahteva osušna tla, ki so globoka, precej apnena in niso za drevjem, kajti senca in voda jej niste ljubi. Pognojiti jej treba v pričo prav dobro s blevskim gnojem, in globoko naj se jej zorje, ker ima še črcz 15 črevljev dolge korenine, ako rase 12 let. Pred 10. letom nje je škoda preorati, 5e tudi je 3., 4., 5. in 6. leto najboljša. Vseje naj se pač gosto, da je v mladosti zel ne premore. Omerno mora biti njenega semena 30 funtov za oral, da je prav gosta. Nikar je sejati med žito, ki morda cel6 poleči utegne. Moj brat je poskusil s to deteljo pred par leti, a ne popusti je nikoli po nobenej ceni, kajti komaj neba na enem konci njive, in že dosti velika za košnjo je na drugem. Ve5 o polagi pozneje.