Sodobna slovenska dramatika Vinko Möderndorfer: Evropa..............................................................787 Andrej E. Skubic: Pavla nad prepadom..............................................867 Simona Semeni~: tiso~ devetsto enainosemdeset ...............................921 Jani Kova~i~: Zôon Politikon Animalikon........................................1046 Sodobni slovenski dramatiki Nika Leskov{ek: Dramski svet Du{ana Jovanovi}a..........................1121 Gledali{ki dnevnik dr. Bogomila Kravos: Slovensko stalno gledali{~e – Trst, 2013–2014......................................................................................1152 Vinko Möderndorfer Evropa Nagrada Slavka Gruma 2014 Drama s sporo~ilom, hudo blasfemi~na farsa, poeti~na burleska, te`ka evropska mora in {e marsikaj PETER: Kdo si in kaj bi rad? POPOTNIK: Bé`en popotnik, ki je zablodil! JACINTA: Pozdravljen nama, bé`ni popotnik! PETER: Kod si blodil? POPOTNIK (plane prestra{en): Zaprite okno, zaklenite duri! Ves kraj je poln ~rnih senc in strahóv! Ivan Cankar: Pohuj{anje v dolini {entflorjanski, drugi akt, deseti prizor V @IVLJENJU SE POJAVLJAJO: MAKS GAZDA STANKO IRENA FILOZOF KLOŠAR KAMIONAR V TE@KI MORI SE POJAVLJAJO: MAMA MAJDA ANGEL @UPAN @UPNIK @UPNIKOVA KUHARICA GOSTILNI^AR CESTAR KAMIONAR KAMIONARJEVA @ENA V te`ki mori se pojavljajo iste osebe kot v `ivljenju (kar pomeni, da jih lahko igrajo isti igralci): GAZDA v `ivljenju je tudi @UPAN v te`ki mori, STANKO v `ivljenju je tudi CESTAR v te`ki mori, FILOZOF v `ivljenju je tudi @UPNIK v te`ki mori, IRENA v `ivljenju pa je IRENA tudi v te`ki mori. 1. prizor Podnajemni{ka soba. Maks v postelji. Pokrit do vratu. MAKS: Zima. Huda zima. Poplave. Vsepovsod. Evropa je pod vodo. Evropa je pod snegom. Sne`i in de` pada. Vse hkrati. Zebe me. Zato sem ves dan v postelji. Lastnik mi je zaprl kurjavo. Niti brati ne morem, da bi se ogrel ob ognju literature. V~asih grem ven, da se pogrejem v kak{nem lokalu. Grem noter, kot da koga i{~em, in potem sedim, kot da koga ~akam. Ko me natakar vpra{a, kaj bom, re~em: ^akam tovari{a, bom potem naro~il. Pa tovari{a ni, jasno. Tovari{ev `e dolgo ni. In ko pride natakar tretji~ vpra{at, vstanem in grem. V drug lokal. In spet ponovim postopek. Je pa problem, ker me `e povsod poznajo. Kot stranko, ki nikoli ni~ ne naro~i, ki ~aka tovari{e, ki jih ni. Kot stranko brez denarja me poznajo. V nekaterih lokalih sem celo delal. Bil sem prilo`nostni natakar. Nekateri lastniki lokalov so mi pla~ali, drugi ne. Dela{, dela{, dela{, pa dobi{ samo akontacijo. Deset procentov. Potem pokli~ejo varnostnika in te na`enejo. Brez razloga. Ali pa si ga izmislijo. Razbil preve~ kozarcev. Bil prepo~asen. Bil neprija­zen ... To sem se nau~il tam. To, da se hodi{ gret, kadar je zima. Takrat sem jih jaz metal na cesto, zdaj drugi me~ejo mene. Ti{ina. Maks v postelji. Pokrit do vratu. MAKS: Delal sem na ~rpalki, pa potem na {oli, nadome{~al sem nose~ni­co, pa v lokalih, ~asopise sem razna{al, ampak zdaj ni ve~ ~asopi­sov, samo {e internet, klik, pa dobi{ novice, razna{alci ~asopisov izumirajo, tako kot tiskarji, stavci, tudi u~itelji bojo izumrli … Neko~ so izumrli dinozavri, ker je bila tak{na zima. Polovica sveta pod vodo, druga polovica pod snegom. Totalna kriza. Zdaj je isto. Izumrli bomo. Vsi nad dvajset, vsi pod dvajset, peki, kuharji, uradniki, knji`ni~arke, prodajalci ~evljev, predsedniki, tajniki, dr`avni sekretarji, trafikanti, tudi televizijski voditelji. Kot dinozavri. Vse se je ustavilo. ^as je ustavljen in bel. Moje `ivljenje stoji. Vse stoji. In zdaj bo nekdo potrkal. Trkanje. Potem takoj razbijanje po vratih. MAKS: Gazda. GAZDA: Gazda tu! Odpri! MAKS: Ne bo odnehal. GAZDA: Ne bom odnehal! Vem, da si doma! Klju~ ima{ v klju~avnici. MAKS: Nisem mu pla~al. GAZDA: Pa kaj misli{, pizda, da bo{ zastonj v moji lastnini bivakiral. Odpri, sicer vr`em vrata dol! MAKS: Ne bo uresni~il gro`nje. Popravilo vrat bi ga stalo ve~, kot sem mu dol`an. Gazda vr`e vrata dol. MAKS: Zmotil sem se. V sobo vstopita Gazda in njegov sin Stanko. GAZDA: Vrata ti bom zara~unal. Maks v postelji. Pokrit do vratu. MAKS: Nisem jih jaz dol vrgel. GAZDA: Odprl nisi. MAKS: Sli{al nisem. GAZDA: Nisi dovolil dostopa k moji lastnini. Oviranje posesti. Zato sem si jo moral na silo spet prisvojiti. Izboriti sem si moral svojo lastnino! In za to bo{ pla~al. Stanko, za~ni! STANKO: Ja, ata. Stanko za~ne metati Maksove re~i v kov~ek. MAKS: Bolan sem. Bolnega ~loveka metati na cesto. Prito`il se bom varuhu ~lovekovih pravic. GAZDA: Smo `e ukinili. MAKS: To je nehumano. GAZDA: Nehumano je ne pla~evati najemnine. Pol leta je nisi pla~al. MAKS: Bom. GAZDA: Bo{ ti v mojih sanjah! STANKO: Ata, same knjige. Naj jih spakiram ali naj jih anuliram? GAZDA: Tisto prvo! In njegove cunje tudi. Ni~ njegovega no~em imeti tu. STANKO: Ata, ti si car! MAKS: Lepo s knjigami. Prosim! To je intelektualna lastnina. GAZDA: Ti bom jaz dal … To, kar si rekel … Tisto drugo ima{ pa prav. Lastnina je tale soba in jaz sem njen lastnik. In ti bo{ pla~al, pa ~e ta hip crknem. MAKS: Nimam. GAZDA: Sem `e dal naprej. Ko bo{ imel, bom dobil. Usedel se bom na tvoj ra~un. MAKS: Nimam ra~una. Samo ra~une. STANKO: Ata … Za tele knjige … Ene par everjev bi dobila. Gazda razmisli. GAZDA: Ima{ prav … Ni~ mu ne bova pustila odnest. In hla~e, njegove hla~e … STANKO: Tu, ata. GAZDA: Denarnica … Prazna, jasno … Zdravstvena, vozni{ko … Oboje vzamem na ra~un … Zaplenjeno! STANKO: Res si car, ata. MAKS: Ne smete! Nimate pravice! Gazda potegne odejo z Maksa. Pod odejo je Maks oble~en. Celo {al ima okrog vratu in ~evlje na nogah. Roke pa potisnjene globoko v `epe. GAZDA: Alo, gremo! MAKS: Zunaj je mraz. GAZDA: Mene tvoj mraz ne zebe. STANKO: Mene tudi ne. MAKS: Vse je pod vodo. In sneg pada. GAZDA: Stanko, pakiraj, samo pakiraj Stanko! Maks vstane. MAKS: Nimate srca. GAZDA: Res je. Šest mesecev sem ti poklanjal svoje srce, zdaj ga pa nimam ve~. MAKS: Bom pla~al. GAZDA: Bo{, jasno, da bo{. Stanko … STANKO: Ja, ata. GAZDA: Vzemi nekaj na ra~un. Vsega nama itak ne bo nikoli pla~al. STANKO: Z veseljem, ata. Stanko stopi do Maksa in ga udari v obraz. STANKO: A lahko {e enkrat, ata? GAZDA: Ne. Stanko je zelo navdu{en. STANKO: Samo {e enkrat, prosim, prosim! GAZDA: Nismo tako primitivni kot on, ki `ivi in ne pla~a. ^e `ivi{, pla~a{. Razume{? Stanko Maksa {e enkrat udari v obraz. STANKO: Nisem se mogel zadr`at, ata. MAKS: Boli. GAZDA: Kaj {ele mene! Šest mesecev brez dohodka od lastne lastnine. Ve{, kako to boli? Si ne predstavlja{, kaj? STANKO: To na{ega ata tako boli, da vsak dan joka. GAZDA: Se zbudim v joku in v joku grem spat. Krivica boli! Maks gre do vrat in si ho~e oble~i pla{~. GAZDA: Stanko. Stanko Maksu izpuli pla{~ iz rok. MAKS: Potem mi dajte pa vsaj Kafko za na pot. STANKO: Kaj je rekel? GAZDA: Pojma nimam. Intelektualc zafukan! Maks pograbi knjigo z mize, si jo zatla~i pod suknji~ in odide. 2. prizor Pred vrati nekega stanovanja v nekem bloku. Maks zvoni. Irena odpre. IRENA: Kaj bi rad?! MAKS: Da me vzame{ nazaj. IRENA: Si nor? MAKS: Ven so me vrgli. IRENA: Vedno so te. MAKS: Tepli so me. IRENA: Luzerje vedno tepejo. MAKS: Nimam kje spat. IRENA: Pred enim letom sem te pustila. MAKS: Irena, eno leto sem razmi{ljal o tebi. IRENA: Ni~ nisi. MAKS: Sem. IRENA: Nula si. To mislim. MAKS: Diplomo imam. IRENA: Jaz tudi. MAKS: Uspel bom. Dobil bom slu`bo. IRENA: Jaz jo `e imam. ^istim pisarne. MAKS: Jaz bom delal pa na zalo`bi, knjige bom pisal, predaval bom, imel bom stanovanje, otroka s tabo, kredit za stanovanje in avto bova imela, dru`inskega enoprostorca, rabljenega, najin mali bo hodil v vrtec, postarala se bova skupaj, nekaj bova tudi pri{parala, nekaj malega, kupil ti bom darilo, za vsak rojstni dan, na morje bova {la, vsako leto, v restavracijo, ne v kak{no drago, v srednje drago, ponosni srednji razred bova, sre~na bova. Ne zavrzi sre~e, Irena! IRENA: En blesav sanja~ si. Srednji razred! Da me ne bo razneslo od smeha! A si na glavo padel! Srednjega razreda `e zdavnaj ni ve~. MAKS: Ti si moje upanje. IRENA: Zadnje? MAKS: Samo upanje. IRENA: Pustila sem te, ker nisi poskrbel zame. Mo{ki poskrbi za `en­sko. Tako je tudi pri `ivalih. Sem gledala na Animal planet. Pa tudi u~ili smo se o tem. Razvoj in nastanek vrst. To je bila moja magistrska naloga. MAKS: Se spomnim. Pretipkal sem ti jo v ra~unalnik. IRENA: Potem ve{, da se na to, kaj je histori~no biolo{ka naloga samca, zares dobro spoznam. MAKS: Pri `ivalih. Pri ljudeh je druga~e. Ljudje moramo imeti potrplje­nje. IRENA: Jaz sem ga imela. Po hi{ah sem prodajala knjige: Skrivnost samozaposlitve, Bodite sam svoj delni~ar, Tajska kuharica, Kaj mora `enska vedeti o mo{kem ... Take nekoristne knjige sem prodajala od stanovanja do stanovanja. Ti si hodil pa z rokami v `epih po mestu. MAKS: Zmrznil bom. Spusti me noter, lepo te prosim, edina moja. IRENA: Ne padam ve~ na te finte. MAKS: Za eno no~. IRENA: Po enem letu? MAKS: Po enem letu za eno no~, ja. Zaradi vseh orgazmov, ki sva jih skupaj do`ivela. Ki sva si jih nesebi~no delila. IRENA: Ne bit pateti~en. MAKS: V stiski sem. V stiski je patetika doma. IRENA: Nisem sama. MAKS: Je prijateljica pri tebi? Ni~ hudega, bom na kav~u spal. IRENA: Ti si tak idiot! Si mislil, da bom leto dni sama? Da bom na ~aka­nju? V nizkem startu, dokler se tebi ne kolcne in ne pozvoni{ pri mojih vratih. Fanta imam. Doktorja. Filozofa. Skupaj `iviva. In v Avstralijo greva. MAKS: A zdaj, ta hip, to no~? IRENA: ^ez en mesec. ^akava delovno vizo. Tudi ti bi lahko {el. MAKS: Ljubim te. IRENA: Ne zdaj, lepo te prosim. Ko sva bila skupaj, mi tega nisi nikoli rekel. MAKS: Stiska gore premika. IRENA: Izkori{~evalec si. Parazit! Vedela sem to. Tepta~ ~ustev!! Na pragu se pojavi do pasu gol filozof. Ima zelo kosmat prsni ko{. ^rne dlake vsepovsod. KOSMATI FILOZOF: Irenca, te mogo~e ta oseba nadleguje? IRENA: Prislu{koval si. KOSMATI FILOZOF: Dolgo te ni bilo nazaj v posteljo. MAKS: Jaz sem njen biv{i. Me veseli, da sem te spoznal. KOSMATI FILOZOF: Mene pa ne. In ne spomnim se, da bi se tikala. MAKS: Intelektualci z diplomo se vedno tikamo. KOSMATI FILOZOF: Ne bom ve~ intelektualec. Zdaj bom voznik tram­vaja v Sidneyju. MAKS: Jaz bom pa {e malo vztrajal. Kosmati filozof se obrne k Ireni. KOSMATI FILOZOF: Kaj ho~e tu? Zakaj se je obesil na prag najinega doma? IRENA: Ne vem. Jaz nisem kriva. Kar pri{el je. MAKS: Zaradi starih ~asov. KOSMATI FILOZOF: In orgazmov. Sem dobro sli{al. IRENA: Potem si le prislu{koval. KOSMATI FILOZOF: Filozofi vedno prislu{kujemo. Prislu{kujemo `iv­ljenju in odkrivamo njegove resnice. Resnica pa je ta, da mi tvoj biv{i fuka~ gre na `ivce. Alo, mar{, poberi se! MAKS: Nimam kam. IRENA: Pojdi v tujino! Sem ti rekla! KOSMATI FILOZOF: Da ga bova tudi tam sre~evala? IRENA: V Argentino. Tam se ne bomo sre~ali. Je blazno velika de`ela, zelo pogozdena. Ali pa v Brazilijo. Sem sli{ala, da tam rabijo ljudi, ki se spoznajo na umetnost. MAKS: Na kav~u bi. Lepo prosim. Vato si bom zatla~il v u{esa. ^asopisni papir, ~e nimata vate. Ne bom poslu{al, kako se bosta vso no~ ljubila. ^asopisnim novicam bom prislu{koval, ko mi bodo v uho kapljale in {epetale. KOSMATI FILOZOF: Kaj tip blebeta? IRENA: Nekaj o kapljanju. KOSMATI FILOZOF: Da mu ne bom jaz s pestjo na obraz kapnil. Spizdi, sem rekel. MAKS: Zmrznil bom. Tri dni nisem jedel. IRENA: Jaz tega ne morem ve~ poslu{at. Noter grem. KOSMATI FILOZOF: Pogrej mi posteljo in pripravi se. Ko bom opravil z njim, bom zelo razgret, ~e ve{ na kaj mislim, Irenca. Irena se zahihita in izgine v stanovanju. MAKS: Irena!! Irenaaaa! KOSMATI FILOZOF: Ne deri se, ves blok bo{ zbudil. MAKS: Kaj pa klet? Imata toplo klet? Ali drvarnico? Lahko v kak{ni razmajani in od lesnih ~rvov razjedeni omari le`im, pokrit s starimi ~asopisi. KOSMATI FILOZOF: Nimamo lesnih ~rvov. Ker nimamo omare. In nimamo starih ~asopisov. Samo revije. Filozofske. @e ukinjene. MAKS: Bom pa nepokrit. Pokr~en kot {e nerojen~ek. V kleti. Na toplem. Na kupu premoga. KOSMATI FILOZOF: Spizdi! Ne bi te rad tepel. MAKS: Lepo prosim. KOSMATI FILOZOF: Poslu{aj, moral te bom udarit. @e zaradi mo`atosti. Kaj si bo moja `enska mislila, kaj sosedje, ki prislu{kujejo za vrati, ~e ne bom branil doma pred vsiljivimi nadlegovalci. MAKS: Prosim. KOSMATI FILOZOF: Lahko te pa samo porinem po stopnicah. Kaj ti je ljub{e? Izbira je tvoja. MAKS: V tem primeru pa bi mogo~e raje vzel stopnice. KOSMATI FILOZOF: Prav. Filozof ga porine po stopnicah. Maks se zelo hrupno in dolgo vali po stopnicah. Filozof se pomirjeno vrne v stanovanje in zapre vrata za sabo. 3. prizor V obcestnem jarku. MAKS: Dolgo sem vztrajal. Deset let v mestu. V tej d`ungli izgubljenih in alieniranih ~love{kih person. In zdaj se vra~am domov. K mami. Res dolgo sem se upiral. Prena{al te`o mestnega sveta. Hodil na izpite. Na diplome. V knji`nice. Na urade. Mahal z listi. Spri~evali. Stal v vrsti. In v vrstah. Sprejemal po{to, odklonilno ve~idel. In se navadil na odklanjanje. Ljubil sem `ensko, ki me je na koncu zavrgla. Ampak … v tej zimi, roko na srce: sam sem kriv. Ne za uradne zavrnitve, za vrste, ki jim ni konca, sam sem kriv, da sem izgubil ljubezen … Ireno sem izgubil. Samo da ona ne ve, da jaz vem, da sem kriv. Nikoli ne bo izvedela. In prav je tako. Namre~, spet roko na srce, ~eprav je mraz in je premrzlo, da bi jo vlekel iz `epa, torej zgolj v prispodobi roko na srce: imel sem {e eno. Bolj{o. Obe sta bili Ireni, ampak ena je bila bolj{a. Ve~je jo{ke, mehkej{a ko`a. Ozki boki. In oh in ah … Pa tudi lasje druga~ni. Bolj blond. Mlaj{a je bila druga. Gimnazijka v mojem rojstnem kraju, kamor se zdaj vra~am. In isto ime sta imeli. Tako bi moral biti v resnici svet poenostavljen. Dve `enski, popolnoma druga~ni, vendar z istim imenom. Da se nikoli ne zmoti{, ko jih pokli~e{ v vro~ici slasti … Vsak vikend sem {el domov, v doma~i kraj. K bolni materi. Tako sem rekel Ireni iz mesta. Ko pa sem se vra~al nazaj v mesto, sem Ireni, gimnazijki z ve~jimi jo{ki, z mehkej{o ko`o, Ireni iz rodnega kraja, rekel, da imam v mestu slu`bo. In tako je {lo. Nekega dne pa se je bilo treba odlo~iti: Zdaj se pa odlo~i fant, sem si rekel, ne more{ na dveh stolih hkrati, odlo~i se za tisto, ki ti je bolj v{e~, ki ti bolj na ko`o pa{e, ki lep{e stoka pod tabo, odlo~i se mo`ato, kot mo{ki! In sem se. Prepozno, `al. Ko sem Ireni, tej, katere prekomerno kosmati fant me je pravkar porinil po stopnicah, hotel re~i: Konec je med nama. Ne gre. Adijo. Ne zmorem ve~. Ljubezen je umrla. Vra~am se k mami. Mi je ona, {e preden sem zajel sapo, rekla: Konec je med nama. Ne gre. Adijo. Ne zmorem ve~. Ljubezen je umrla. To~no tako je rekla, samo da se ni vrnila k mami, ampak k novemu fantu, v njegovo kosmato filozofsko naro~je. Oddahnil sem si. Šel sem domov, v doma~i kraj, svoji gimnazijki v objem. Še preden sem odprl usta, mi je rekla: Sor~i, konec je med nama. Ne gre. Adijo. In je {la. Ostal sem sam. Kriv in sam. Pla~ujem za svojo dvojno igro, se mi zdi, zdaj ko v obcestnem jarku na mra­zu ~akam avtobus, da se vrnem k mami. Na koncu se vsi vedno vrnemo k mamici. KLOŠAR: Ima{ kaj toplega? MAKS: Kaj? KLOŠAR: Šnops? Ali pa ~aj. Lahko tudi ~aj s {nopsem. MAKS: Ne. KLOŠAR: Prekleti luzer! MAKS: Pa ti? V jarku le`i{ in prosi{ za toploto. KLOŠAR: Se ne sekiram preve~. Tu sem `e dvajset let. MAKS: Dvajset? KLOŠAR: Sem navajen. Podplat je ko`a ~ez in ~ez postala. MAKS: Avtobus ~akam. KLOŠAR: Gre{ k mami, vem. MAKS: Nimam drugam. KLOŠAR: Jaz sem tudi {el. Pred dvajsetimi leti. K mami v naro~je. In glej, kje sem kon~al. V jarku. MAKS: Jaz grem tja, samo da si opomorem. Na oddih tako reko~. Na po~itnice v doma~o nego. Da si pocelim ranjeno du{o in zalet dobim za nove bitke. KLOŠAR: In potem nazaj? MAKS: Nazaj v mesto, kjer je moje mesto. Mesto izobra`enca z diplomo. Slu`ba, pla~a, kredit, stanovanje, `ena, dva otroka … KLOŠAR: Literatura. MAKS: Kaj? KLOŠAR: Kar pravi{, je literatura. Izmi{ljija. Ni~ res. MAKS: Nisem {e obupal. KLOŠAR: Tudi jaz nisem pred dvajsetimi leti, ko so me vrgli po stop­ nicah. Sem si rekel, nisem zaman spisal diplome iz Kafke, Srednjeevropska la` ali vzpon globalne alienacije svobodnega individuuma. MAKS: Dobil sem desetko. KLOŠAR: Jaz tudi. MAKS: In zakaj si potem obupal? KLOŠAR: Nisem. Sre~en sem. MAKS: V jarku. KLOŠAR: Iz jarka se bolje vidi tuja beda. In zato si lahko sre~en. MAKS: Kdaj pride avtobus? KLOŠAR: Še dve minuti. MAKS: Si prepri~an? KLOŠAR: Pa saj nima{ denarja. MAKS: Res je. Ga ima{ ti? KLOŠAR: Si nor! MAKS: Za posodit? KLOŠAR: Saj ne vra~a{. MAKS: Vse bom vrnil. KLOŠAR: In jaz bom predsednik Zdru`enih dr`av Evrope. MAKS: Štopal bom. KLOŠAR: Nisi punca. MAKS: Zakaj? KLOŠAR: Ustavljajo samo puncam. MAKS: Kaj pa empatija? So~utje? Sredi no~i, sredi mraza, ob cesti na samem premra`en ~lovek stoji in dviguje palec. Jaz bi ustavil. KLOŠAR: One lahko popla~ajo. MAKS: Kaj? KLOŠAR: Tovornjakarji so dolgo na cesti, imajo `eljo in voljo biti popla~ani s telesom mlade punce. Zato ustavijo mladi punci. Lu­zer! Niti punca nisi. Ni~ ne more{ dati v zameno. Kako tragi~no! MAKS: Verjamem v dobroto, v so~utje … KLOŠAR: A si peder? MAKS: Ne. KLOŠAR: Kadar so tovarnjakarji dolgo na cesti, niso izbir~ni. Reve`, niti peder nisi. Res ni~ nima{, da bi popla~al vo`njo. Slabo se ti pi{e. Grem. MAKS: Kam? KLOŠAR: Na drugi bok se bom obrnil in spal naprej. (Se obrne na bok.) MAKS: Zmrznil bo{. KLOŠAR: Ne morem ve~. MAKS: Vsak lahko zmrzne. KLOŠAR: Razen tisti, ki je `e zmrznil. Tovornjak pripelje in ustavi. KLOŠAR: Pozdravi mamo. MAKS: Jo pozna{? KLOŠAR: Svojo mamo bom pa ja poznal. Maks zleze v kamion. 4. prizor V kabini kamiona. Kamionar zanosno prepeva nekak{no narodnozabavno posko~nico. KAMIONAR: Spet domov se vra~am med kozolce, `ena me ~aka in preklada lonce, krave mukajo in biki mo~no rukajo, ko se po {tali sukajo in me ~akajo, da jih pomolzem z vajeno rokó. Spet domov se vra~am med kozolce, `ena me ~aka in preklada lonce, `ivljenje je lepo in je do mene fer, saj sem dober ~lovek, saj sem {ofer. MAKS: Lepo pojete. KAMIONAR: Pode`elski fantje. Bila je hit. Klasika. Kot Mozart. MAKS: Lepo. KAMIONAR: Danes ne pi{ejo ve~ tak{nih. To bi lahko bila na{a dr`avna himna. Vse je not. Kozolci, se pravi tradicija, lonci, se pravi zdrava prehrana in doma~a kuha, krave, biki, se pravi dom, sa­mooskrba, potentnost, dru`ina, `ena, po{tenje, in {oferji. To je na{a de`ela, na{ kraj s {ir{o okolico. Ponosen sem, da sem {ofer. MAKS: Lepo. KAMIONAR: A ne zna{ ni~ drugega? MAKS: Kaj? KAMIONAR: Lepo, lepo, lepo. A si mogo~e prizadet? MAKS: Kaj? KAMIONAR: Kaj, kaj, kaj?! ^e si pobegnil iz zavoda na Hurjul{~ici, mi kar takoj povej. Bom obrnil in te peljem direkt nazaj do vrat. Sem zadnji~ enega pobral, ki je od tam pobegnil. Imel je veliko glavo. Preve~ veliko. Ampak se mi sprva ni zdelo nenavadno. Danes hodijo po svetu razli~ni ljudje. ^rnci, rumenci, temni, plavi, suhi, z velikimi glavami, pa tudi z majhnimi … Samo `ensk ni. Kar je {koda. Ne {topajo ve~. Gledam ob cesto, pa ni `ensk. V~asih so bile, so {topale, danes se pa kar bolj doma dr`ijo. Kuhajo, ro­jevajo, pospravljajo, hodijo k ma{i. Tako je prav. Po drugi strani pa … ni ve~ tako fletno biti {ofer. Odsotnost `ensk na cesti je prikraj{ala na{ poklic za marsikatero lepo urico. MAKS: Ja. KAMIONAR: Ja. MAKS: Ja. KAMIONAR: Nisi preve~ zgovoren? MAKS: Ja. KAMIONAR: A si mogo~e @id? MAKS: Ne. KAMIONAR: Nisem {e nikoli nobenega videl, pravijo pa, da so oni bolj redkobesedni. MAKS: Ne vem. KAMIONAR: Najbr` zaradi jezika. Jezik jim je ~uden. ^e ga stegnejo, vidi{, da imajo modrega. ^isto druga~na rasa. MAKS: Se ne spoznam. KAMIONAR: Kaj pa Cigan? MAKS: Kaj? KAMIONAR: ^e si? MAKS: Ne. KAMIONAR: Hvala bogu! Imam pa `e raj{i @ide. Gre{ k mami? MAKS: Kako veste? KAMIONAR: Danes grejo vsi k mami. Okoli trideset, petintrideset, celo do {tirideset, potem pa alo nazaj k mamici! MAKS: Pa vi? KAMIONAR: Jaz? Imam posel. Slu`bo. MAKS: Lahko ste sre~ni. KAMIONAR: Sem imel kar sre~o, ja. Ampak {ele potem, ko sem se vrnil k mamici. Okoli petintrideset sem bil star. Jo je takoj kap, ko me je zagledala. Pa sem prodal njeno hi{o in kupil kamion. Re{il sem se. Mami~ina smrt mi je re{ila prihodnost. Sicer sem pa glasbenik. Konservatorij. Glasbena akademija. Deset let klavirja. Diploma iz kompozicije. Magisterij iz dirigiranja. Bil pa sem u~itelj glasbe. Na osnovni {oli. Preden so jo ukinili, glasbo. Ne vso. Samo klasi~no. Mozarta, Bacha, Beethovna, ^ajkovskega. Pa jih nisem preve~ pogre{al. Odkril sem etno in narodnozabav­no. Sem se kar hitro navadil. MAKS: Imate sre~o. Jaz nimam tak{ne. Imam diplomo iz literature in jezika. Ne morem in ne morem se navadit na drug jezik. KAMIONAR: Res, ~e imam kaj, imam pa sre~o! MAKS: Ste poro~eni? KAMIONAR: In tudi sekstet imam. MAKS: Honorarno? KAMIONAR: Šest otrok. Zmogljivo `eno. Ni na{e gore list. Ampak ni bilo druge na izbiro. Potem pa vzame{, kar je. Je pa dobra za razplod. MAKS: Potem vam gre dobro? KAMIONAR: Ve~inoma so la~ni. Ampak moralne vrednote pa gojimo. In pojemo namesto ve~erje. MAKS: Imate vsaj delo. KAMIONAR: ^e ga nimam, si ga pa naredim. MAKS: Ko bi jaz to znal! KAMIONAR: Denar le`i po cestah. MAKS: Te dele cest mi morate pa nujno pokazat. KAMIONAR: Ti si moje delo. MAKS: Prosim? KAMIONAR: Peljem te in ti mi bo{ pla~al. MAKS: Kako? Štopal sem. Saj niste avtobus. KAMIONAR: Ponudil sem ti uslugo. In uslugo se pla~a. MAKS: Dvignil sem palec. KAMIONAR: Si, ja. Nisem sam ustavil. Ti si hotel, da ustavim. Zato je treba pla~at. MAKS: Nimam. KAMIONAR: Nekaj ima{. MAKS: Ni~ nimam. KAMIONAR: Vsak ima nekaj. MAKS: Diplomo imam. V nahrbtniku. Malo je zme~kana. To vam lahko ponudim … KAMIONAR: Diplomo ima vsak. Nekaj drugega bi. Nekaj koristnega, nekaj, kar lahko prinesem domov otrokom. Jih imam ... MAKS: Sekstet, vem, ja. KAMIONAR: Šest la~nih ust! MAKS: Nimam. Ni~ nimam. Res nimam. KAMIONAR: Prav. MAKS: Hvala. KAMIONAR: A si peder? MAKS: Ne. KAMIONAR: Ni problema. Jaz tudi nisem. Sicer imam pedre raj{i kot Cigane in @ide. Ampak, nekako mora{ pla~at tole vo`njo. Danes ni ni~ zastonj. Vzel bom, kar ima{, ~eprav nima{, ~eprav nisi in jaz nisem, ampak tak je red sveta, zato bom vzel, stisnil bom zobe in vzel, in ti bo{ dal. Zapeljal bom na tisto jaso. Sem `e vajen. Zadnje ~ase kar naprej vozim tja, nih~e ni~ nima. Sva zmenjena? MAKS: Kaj? KAMIONAR: Vzel bom, kar ima{, ~eprav nima{. Razume{? MAKS: Ne. KAMIONAR: Pofafal mi ga bo{, potem pa gre{ lahko {e malo pe{. ^isto do Majdine hi{e te ne bom peljal. MAKS: Moji mami je ime Majda. Kako veste? KAMIONAR: Svet je majhen. In tvoja mama je znana dale~ naokoli. ^e me razume{. MAKS: Ne razumem. KAMIONAR: Jaz se samo nasmiham. In dvoumno me`ikam. Zdaj razu­me{? MAKS: Ne. KAMIONAR: Potem si pa bolj izgubljen, kot sem mislil. No, torej sva zmenjena? Da{? MAKS: Ne dam. Nisem tak{en. Ne bom! No~em!! KAMIONAR: Potem te bom peljal nazaj. MAKS: Kam? KAMIONAR: Tja, kjer sem te na{el. Nazaj v jarek. Bom na izgubi, jasno, ampak bom imel moralno zado{~enje. MAKS: Norec! KAMIONAR: Poslovne`. Obrnil bom. MAKS: Tam bom zmrznil, voda me bo zalila, sneg zasul. KAMIONAR: Ne bo{ prvi. Obra~am. MAKS: ^akaj, ~akaj! KAMIONAR: Kaj naj ~akam? Mudi se mi. Še so ljudje, ki stojijo ob cestah in se ho~ejo vrniti k mamam. Na milijone jih je. MAKS: Prav. KAMIONAR: Kaj prav? MAKS: Jasa. Kamionar veselo zavriska in zapoje. KAMIONAR: Spet domov se vra~am med kozolce, `ena me ~aka in preklada lonce, krave mukajo in biki mo~no rukajo, ko se po {tali sukajo in me ~akajo, da jih pomolzem z vajeno rokó. Kamion zavije na jaso. 5. prizor Pred materino hi{o. Maks trka. Mama Majda odpre. MAMA MAJDA: Ljubi bog, sine moj! MAKS: Mama!! MAMA MAJDA: A nisi umrl? MAKS: Nisem. MAMA MAJDA: Ob cesti zmrznil z vodó zalit? MAKS: Tisto nisem bil jaz. MAMA MAJDA: Potem so me pa narobe obvestili. MAKS: Postarala si se, mama. MAMA MAJDA: Hvala, sine. MAKS: Še bolj si grda, kot si bila. MAMA MAJDA: ^e si nesre~en, se ti to na obrazu pozna, je rekla `e na{a nona. MAKS: Mama, prinesel sem diplomo. Si vesela? MAMA MAJDA: Steklenice pa nisi? MAKS: Samo diplomo. MAMA MAJDA: Pa dobro ve{, da sem alkoholi~arka. MAKS: Še vedno? MAMA MAJDA: Te`ko to vzdr`ujem v teh ~asih, res, ampak nekako gre. Vedno bolj sem odvisna od dobrotnikov in raznih organizacij. Res nisi prinesel steklenice? MAKS: Res ne. MAMA MAJDA: Vedno si bil hudoben. @e ko sem te rodila, si bil hudo­ben. Ko sem te hotela pobo`ati, si me ugriznil v roko. Popadljiv si bil. MAKS: Zebe me, mama. MAMA MAJDA: Premalo si oble~en. MAKS: La~en sem. MAMA MAJDA: A nisi ni~ jedel? MAKS: Ne, mama. MAMA MAJDA: In kaj bo{ zdaj? MAKS: K tebi sem se vrnil. MAMA MAJDA: Ampak jaz nimam ve~ mleka, sinko. Vse krave so nam pa `e pred dvajsetimi leti pocrkale. Tudi tiste debele. MAKS: Skorja kruha bo zadosti. MAMA MAJDA: Zadnjo skorjo sem zjutraj za zajtrk v `ganje namo~ila. MAKS: Mama, tepli so me. MAMA MAJDA: Ubo`~ek! MAKS: Mama, podili so me od praga. MAMA MAJDA: Rev~ek! MAKS: Mama, po stopnicah so me vrgli. MAMA MAJDA: Aj, aj, aj! MAKS: Grdo so me zlorabili, mama. Na jasi. Med parkiranimi kamioni. MAMA MAJDA: Sem nekaj sli{ala, ja. In kaj naj zdaj jaz naredim? Le kako naj ti reva pomagam?! MAKS: Sprejmi me nazaj v svojo hi{o, mama. MAMA MAJDA: Sinko moj, nisem sama. Angel je z mano. MAKS: Vzemita me z angelom pod svoje peruti. Utrujen sem. Nimam kam. Usmilita se me. Maks pade na prag in omedli. MAMA MAJDA: Sinko moj, na pragu bo{ zmrznil. Kdo te bo pokopal? Niti za steklenico nimam, niti za sve~e; za marjetice, ki bi jih na gmajni zate nabrala, je pa {e premrzlo. Vstani, sine, in spizdi nazaj, od koder si pri{el! Mama Majda zaloputne vrata za sabo. Maks nekaj ~asa negibno le`i na pragu. Potem se dvigne in odide na drugo stran hi{e. 6. prizor V materini izbi. Prazna izba. V kotu `elezna pe~. V njeni notranjosti rahlo gori. Okno se odpre. V izbo zleze Maks. Takoj k pe~i. Greje se. Roke, noge, podplate, rit. MAKS: Ko sem bil {e otrok, sem lezel skozi okno. Kadar sta me s pokoj­nim o~etom ven zaprla, ker sem bil poreden – sosedove kure sem preganjal –, sem prilezel skozi okno nazaj. Pri vratih ven, skozi okno not. O, ooooo, bla`ena toplota, kot godci godli bi okrog `ivota! Toplota pol lakote zapolni, drugo polovico pa topli dom. Se pravi, ~e si doma, `e skoraj nisi ve~ la~en. Mama Majda in Angel vstopita. MAMA MAJDA: A nisi maloprej pred durmi v znak mrtev oble`al? MAKS: Tak{ne `alosti ti nisem upal narediti, mama. MAMA MAJDA: Kaj bom zdaj s tabo, sine? Še ena usta ve~. MAKS: Bodi dobra, mama. Edinec sem. MAMA MAJDA: Edini, ki te nisem v odtok spustila. Še zdaj se kesem. MAKS: Kaj sem ti naredil hudega, mama? MAMA MAJDA: Nisi bogat, da bi mater pre`ivljal. To si mi naredil! Nisi podjetnik, da bi mi hi{o zgradil. Z bazenom zadaj na vrtu. Nisi veleposlanik, da bi svojo mater s sabo v tuje de`ele popeljal, kjer bi sprejeme pripravljala, tiste majhne sendvi~ke za tuje ve­leposlanike in njihove `ene bi na srebrne pladnje polagala. Niti tajkun nisi, lopovska baraba bogata, ki je veliko fabriko uni~il, da bi materi jahto kupil. Ni~ nisi. Kaj ni to dovolj hudo? Kaj naj s tabo? Tam stoji{ in mojo toploto od`ira{. Saj vem, potem bo{ hotel pa {e ve~erjo. ANGEL: Dobra bodi, Majdka! MAKS: Vi ste gotovo Angel. ANGEL: Osebno. MAKS: Nimam. So mi jo zaplenili v gostilni Pod velbom. So mislili, da bom pri{el gola` in pivo pla~at, ~e mi jo bodo vzeli. Jaz pa sem jo kar tam pustil. Identiteto sem zamenjal za gola` in pivo. Nih~e sem. ANGEL: Angel osebno. Se klanjam. MAKS: Aja, to! Seveda. Klanjam se tudi jaz. Se drug drugemu priklonita, kot da sta u{la iz nekega drugega stoletja. MAMA MAJDA: Nehajta ga srat! Lakota je, kuga, vojna, razpad zdrav­stvenega in pokojninskega sistema, vidva se gresta pa barok! MAKS: A perutnic pa nimate? ANGEL: Imam. V omari. Da se mi ne zme~kajo. MAKS: Pametno, v teh ~asih. ANGEL: Ukrasti so mi jih hoteli, pa sem jih dal pod klju~. MAKS: Nobena stvar ni ve~ svéta. ANGEL: Ker ni ve~ svetá. MAMA MAJDA: Sem mislila, da bom zanje dobila steklenico, pa so rekli, da za angelovo perutnico ne dobi{ niti pol uporabljene v`igalice. Pa sem mu jih vrnila. ANGEL: Jaz pa v omaro z njimi. MAMA MAJDA: Na{la sem ga … ANGEL: Padel sem … MAMA MAJDA: … pa sem ga domov vzela. ANGEL: Zadela me je protinevihtna raketa, ki jih v teh krajih radi v ne­ vihtne oblake streljajo. MAMA MAJDA: Ni~ ne porabi, ni~ ne je, toploto oddaja. ANGEL: Padel sem v blato. Zmo~il sem si perutnice. Potem me je pobral zelo vesel {ofer … MAKS: Vas tudi? ANGEL: Zapeljal me je na jaso. MAKS: Potem veste vse. ANGEL: Mi je bilo kar v{e~. Zelo telesno. MAMA MAJDA: In tam sem ga na{la. Je {e ~isto uporaben. Greje me. Vedno je topel. In `ivahen. ANGEL: Greva, Majdka, v posteljo? Pozno je. MAMA MAJDA: Si sli{al, sine? Še sem za`elena. Greva, Angel, varuh moj, takoj v posteljo! Objeta odhajata. ANGEL: Še veliko se moram nau~iti. MAMA MAJDA: Sine, glasna bova, naj te to ne moti. MAKS: Ne, mama. MAMA MAJDA: Nikoli nisem bila glasna, zdaj na stara leta pa sem odkrila popolnoma nova podro~ja. Greva, Angel! Kot pravi tista prelepa narodno zabavna: ^e sta la~na dva in potopljena v brezup, naj se raje celo no~ ti{~ita skup. Mama Majda in Angel odhajata. MAKS: Mama! MAMA MAJDA: Sine? MAKS: Ve~erjo bi. Mama Majda mu prima`e zvonko klofuto. Mama Majda in Angel odideta. 7. prizor Še vedno v materini izbi. Kasneje ali {e kasneje. MAKS: Vso no~ nisem o~esa zatisnil. Lakota me je bolela. U{esa so me bolela. Ogenj je vmes ugasnil in sem za naro~je parketa izpulil. ^e bo spet ugasnil, se bom lotil lesenih opa`ev in potem okenskih okvirjev in tramov in lesenih stopnic … Mama Majda kri~i nekje v sosednji izbi. MAMA MAJDA: Aaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaa! ANGEL: Kako je to zanimivo, kako je to zanimivo … MAMA MAJDA: Aaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaa! MAKS: Sem mislil, da je bilo za nocoj konec. MAMA MAJDA: Aaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaa! ANGEL: Še na drugo stran, {e na drugo … MAMA MAJDA: Aaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaa! MAKS: Tihoooo! Lepo vaju prosim, ti{e! Otroka bosta spridila. Mamica! MAMA MAJDA: Aaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaaaa, aaaaaaaaaaa! Ti{ina. MAKS: Mogo~e je za nocoj konec. @e {estkrat sta ponovila … Kot bi stanoval ob `elezni{ki progi, kjer vlaki tik pod oknom vozijo vso no~ … Ti{ina. Ogenj v pe~i prasketa. MAKS: Brezup me daje. Ne samo lakota. ^rna tema je v mojih prsih. Star sem trideset. In malo ve~. In sem ni~. Ni~ od ni~a v ni~ potunkan. Brez perspektive. Brez mo`nosti, da bi se postavil v vrsto. Ker namre~ ni ve~ vrst. Ker ni ve~ vrat, pred katerimi se ~aka, da te povabijo not. Ni ve~ povabil. Diplome ne veljajo, doktorati, fal­sifikati, magistrati in magisteriji, ra~uni in pogodbe, rojstni listi, mrli{ki, smrtni, predra~uni, pora~uni, potrdila o pla~ilu davka … Samo {e za podkurit, ves ta nekoristen papir, za podlo`it majavo mizo. Ima me, da bi naredil samomor. Zanihal kot nihalo ure … Pa niti ur z nihali ni ve~ za primerjavo, samo {e elektronika. Številke v temi, ki svetijo. Dokler elektrike ne izklopijo. Ni vrvi za vrat, ni strupa za podgane, ni visokih stolpnic, neboti~nikov, kjer popije{ ajskafe in se potem vr`e{ dol. Ker ni ve~ dol. Niti gor. Samo {e domoto`je je in pa spomin na ~ase, ko smo se v materinem krilu zjokali, ~e nam je bilo hudo. Zato sem zdaj tu. Materi na ple~ih, namesto v pomo~. Obup, obup, potunkan v zlati med, ves sladkoben obup, pocukran in bled. Vrata sosednje izbe se odpro. Nag Angel pre~ka izbo. Na sredi se ustavi. ANGEL: Tvoja mama pa zna. Ko bog. In nadaljuje pot proti vratom. Jih odpre. Zunaj hud leden naliv, ki butne v prostor. Nevihtni vrtinec se za hip zavrti sredi izbe. Angel gol, kot ga je Bog ustvaril, stoji na pragu, potem izgine v sivem nalivu, kot da je poletel. 8. prizor V va{ki gostilni. Vsi so zbrani. Polna gostilna. ^epijo vsepovsod. Nekatere prepoznamo, drugih ne. Sestanek krajevne skupnosti s {ir{o okolico. @upan razteguje harmoniko. Vsi pojejo nekak{no ~udno narodnozaved­no in zabavno polko. Gostilni~ar nataka belo teko~ino pojo~im va{~anom. VSI: In vse je res zares tako, da se imamo radi, oja, to pa zelo! @UPAN (igra harmoniko in poje): Vsi za enega se potegujemo, ko pasove zategujemo in se radújemo naslednjega obroka, kot se mati razveseli otroka. VSI: In vse je res zares tako, da se imamo radi, oja, to pa zelo! @UPAN: V skupnosti se prerivamo, ko zimo iz mrzlih du{ izrivamo in se radújemo naslednjega obroka, kot se mati razveseli otroka. VSI: In vse je res zares tako, da se imamo radi, oja, to pa zelo! @upan odlo`i harmoniko. GOSTILNI^AR: Bravo, `upan, vedno bolj{e ti gre! KAMIONAR: Brez mene in moje `ene bi bilo vse enoglasno. KAMIONARJEVA @ENA: Midva sva vedno ve~glasno ugla{ena. MAMA MAJDA: A lahko dobim {e enega? GOSTILNI^AR: Vinjenim ne dotakam. MAMA MAJDA: Nisem vinjena, alkoholi~arka sem. @UPNIK: Jaz bi pa res enega. Zadnjega. MAMA MAJDA: Zakaj pa gospodu `upniku dotaka{? On je tudi alko­holik. @UPNIK: Zdravljen sem. Zdravljeni pa lahko pijemo. To je po ~rki za­ kona. Poleg tega sem jaz danes tu v funkciji tr`nega in{pektorja. @UPAN: Ja, gospodu `upniku sem zaupal tudi tr`no in{pekcijo. @UPNIK: Preverjam procent. Gostilni~ar @upniku nato~i po{teno merico. GOSTILNI^AR: Gospod `upnik, boste preverili? @upnik nagne. Potem izvedensko po`vrklja teko~ino v ustih. In jo pogoltne. @UPNIK: Zape~e ravno prav. Pogreje tudi ravno prav. Kak{nih {estdeset procentov. Mogo~e dvain{estdeset. Imam prav? GOSTILNI^AR: Imel jih je sto procentov, ko sem ga v lekarni nabavil, pa sem zalil z vodo. Štiri deci na liter. Od oka. Ja, bo kar dr`alo, {estdeset in za kanec ve~. Bravo! Gospod `upnik, res ste ekspert za tr`no in{pekcijo. Vsa ~ast! KAMIONAR: Kaj ko bi {e eno zapeli? KAMIONARJEVA @ENA: Ve~glasno. Zdaj sem lahko koloratura. Z ustnicami oblikujem glasove, katere koli ho~em. @UPNIK: O, to z ustnicami me pa zanima. @UPAN: Dovolj bo. Danes imamo druga~ne posle za urejat. ^e ima kdo kak{no pripombo …? CESTAR: Mene zanima v zvezi s cestami … @UPAN: Ceste so ad acta `e od konca vojne sem. Ne rabimo jih ve~. CESTAR: Cestar sem, pa se zanimam. @UPAN: Zdaj bo{ prevzel po{to. Šef po{tnega urada bo{. Od zdaj naprej. Gremo naprej, k naslednji to~ki! @UPNIKOVA KUHARICA: Sem pripravila seznam. @UPNIK: Ja, z mojo kuharico sva v~eraj pono~i, tik pred spanjem, na papir vrgla vse tisto, kar je narobe v na{em kraju in v {ir{i okolici. @upnikova kuharica potegne list iz torbice … @UPNIKOVA KUHARICA: Ad primus: Ni Boga. @UPAN: To ni kriti~no. @UPNIKOVA KUHARICA: Ad sekundum: Ljudi ni. Cerkev je prazna. MAMA MAJDA: Kaj ne bo, ~e ni klopi! Na mrzlih tleh pa ne bomo se­deli. Lahko dobimo {e kak{no vnetje. CESTAR: Jaz pa volka. Med vojno sem ga imel. Ko sem z armbrustom v roki ~akal tanke. Pa sem zaspal. Z ritjo na mokri zemlji. Pe~e ko hudi~. ^reva ti nabreknejo in ven stopijo. @UPNIKOVA KUHARICA: Klopi ste razsekali in pokurili. Zato je cerkev prazna! MAMA MAJDA: Jaz sem vzela samo kle~alnike. @UPNIKOVA KUHARICA: In lesene angele iz sedemnajstega stoletja. Rezljane. Šest jih je bilo. Sem te videla, kako si jih po blatu do svoje ko~e vlekla. Kje so, te vpra{am? Kje so rezljani angeli? GOSTILNI^AR: Jaz sem odpeljal klopi. To vsi veste. Vsi ste bili za. Kako bi kotel segrel, vodo za juhco zavrel, kako meso kuhal in pekel, kako bi si sicer greli svoje riti v moji o{tariji, vas jaz kar direktno vpra{am, ~e ne bi va{ gostilni~ar imel kaj za podkurit? @UPAN: Glasovali smo za klopi. Res je. Sklenili smo. Soglasno in demokrati~no. Gostilna dobi klopi. Tudi gospod `upnik je bil za. @UPNIK: Ampak ne kot `upnik. To bi rad posebej poudaril. Za sem bil kot predsednik sveta za dru`bene dejavnosti. @UPNIKOVA KUHARICA: Za klopi smo bili za. Ne pa za angele iz sedemnajstega niti za oltar ne. Pozni kme~ki barok. Mojster Ei­sensperger Svetokri{ki. Znan rezbar in slikar. V Bruslju ga imajo na kile. In za kri`, tri metre krat meter pa pol, za vse to nismo glasovali. Kdo je kri` s kri`anim odnesel? @UPNIK: Ja, to je problemati~no, Boga iz cerkve odnesti. Kaj potem {e sploh ostane? Kak{na vrednota? MAMA MAJDA: Toplota sredi zime je tudi vrednota. KAMIONAR: Pustimo to. Pustimo! KAMIONARJEVA @ENA: Kaj bi s kri`anim po~ela! KAMIONAR: Le kaj? Niti enkrat za podkurit ga ni bilo. KAMIONARJEVA @ENA: Poleg tega imava osem otrok. A ni `e to za­dosti hudo? KAMIONAR: Šest. Dvoj~ka sta umrla. KAMIONARJEVA @ENA: Ja, se opravi~ujem, {est. Sedem pravzaprav, ~e {tejem tega, ki si ga prej{nji teden zaplodil. KAMIONAR: Res? KAMIONARJEVA @ENA: Nisem ti {e povedala. Tako zgodaj si od{el. KAMIONAR: Sem imel na jasi opravke. Sem pa res vesel, iskreno. Juhu, juhuhuuuuuu! Jodljodljodljoooooooodl, ljubica! Kamionar zajodla, pograbi `eno in jo sredi gostilne zanosno zavrti. KAMIONAR: Spet bova zibala! ^asom navkljub! Dajmo, prijatelji, nekaj zapojmo! Nekaj pristno po na{e zajodlajmo! Jodl, jodl, jodljodljooooodl!! @UPAN: Kasneje, kasneje … Se bomo doma veselili. Zdaj smo se zbrali zaradi drugih re~i. @UPNIKOVA KUHARICA: Dovolite, da nadaljujem: Ad terco … @UPAN: Kasneje, sem rekel! Tukaj smo se zbrali, da pozdravimo novega ~lana na{e skupnosti. Pravzaprav starega. Na{ega malega Maksa, ki je zdaj velik Maks, ker se je iz glavnega mesta vrnil v rojstni kraj. KAMIONAR: Sam sem ga zapeljal. @UPNIKOVA KUHARICA: Na jaso, predvidevam. @UPAN: Tukaj smo se zbrali, da ga pozdravimo, da mu za`elimo … KAMIONARJEVA @ENA: Dober tek … @UPAN: Dober dan in dobrodo{el! MAMA MAJDA: Upam, da bo kmalu {el. @UPNIK: Kako pa govorite, mati! MAMA MAJDA: Alkoholi~arka sem. Pa kar bleknem. @UPAN: Naprej stopi, Maks! Nikar se ne `eniraj. Maks boje~e stopi iz ozadja na sredo gostilne. Vsi pristopijo. Dotikajo se ga. Ga skoraj otipavajo, ko mu molijo roke v pozdrav in dobrodo{lico. GOSTILNI^AR: Skoraj smo te pozabili. Takle majhen fanté si bil. KAMIONARJEVA @ENA: Jaz se ga ne spomnim. KAMIONAR: Ker si pri`enjena. MAMA MAJDA: Tujka! Pfej! KAMIONARJEVA @ENA: Si sli{al, kaj mi je rekla?! KAMIONAR: Pa saj si res imigrantka. Tega mi nikoli ne bojo oprostili. @UPAN: Tiho! Maks ima besedo! @UPNIKOVA KUHARICA: Kratke hla~e si imel. Bil si tak{en drobi`ek. Gri`ast ves. Neapetitlih. Kost in ko`a. GOSTILNI^AR: Koliko ima{ pa zdaj? MAKS: Trideset. GOSTILNI^AR: Jih ima{ pa `e ve~. MAKS: A tako slabo sem videti? To bo zaradi krize. Enormna brezposel­ nost. Lakota. Var~evanje. Vse to na kupu, pa se ~lovek, sploh ~e je kulturnik, od vsega hudega postara. @UPAN: Koliko kilogramov ima{, spra{ujem. MAKS: Pojma nimam. Se nisem tehtal. Zadnji~ sem se pred kak{nimi tremi leti. V lekarni. Pa so potem tehtnico ukinili. Ljudje so tako shuj{ali, da je bila tehtnica ~ista provokacija. Zaradi eventuelnih nemirov so jo dali na kosovni odvoz smeti. @upan stopi do Maksa, ga zagrabi okoli pasu in dvigne. Potem ga spusti. @UPAN: Nekaj ~ez osemdeset. Mogo~e devetdeset. Dobre vage. GOSTILNI^AR: Fino, fino ... MAKS: Imam pa tudi diplomo. Krajani se vznemirijo. MAMA MAJDA: Tiho bodi, sin! Ne mi sramote delat. @UPAN: Predvidevam, da je humanistika? MAKS: Knji`evnost. Vsi so zelo ogor~eni. KAMIONAR: Pfej, pfej! @UPNIKOVA KUHARICA: Joj, joj! Na bruhanje mi gre. @UPNIK: Zaradi tak{nih nimamo ve~ Boga! CESTAR: In nobenih novih cest! KAMIONARJEVA @ENA: In upad rodnosti. Pri nekaterih. @UPNIKOVA KUHARICA: Zaradi tak{nih nimamo ve~ klopi v cerkvi. @UPNIK: Še tega nam je treba! Kot da ta narod ni `e dovolj trpel. @UPAN: Ujma je pri{la nad de`elo. De` in nalivi. Vse je pod vodo. Vse pod ledenim snegom. Naravna katastrofa. Zdaj pa {e tole … MAMA MAJDA: Si sli{al, sin! Kaj mi dela{, kaj mi dela{! Kot da ni do­volj, da sem alkoholi~arka, da imam zama{~ena jetra, sladkorno in da mi bojo vsak hip nogo odrezali, zdaj pa {e to! Zakaj ne zna{ bit tiho, smrkavec. Še hvali{ se, {e hvali{! MAKS: Se opravi~ujem … Ne bom ve~ omenjal. Nisem vedel … Krajani se malce pomirijo. @UPNIK: Tako je prav. Kdor se pokesa, ima {anso, da pre`ivi. CESTAR: Kesanje ne gradi novih cest. @UPNIK: To vam dam pa tudi prav. MAKS: Oprostite, res, oprostite … @UPAN: No, pa saj nisi edini. Vsi, ki so se v zadnjih letih vrnili, so bili podobni zgubarji. Neuporabni pri tridesetih. Moj sin je bil {e huj{i. Filozof. MAKS: Franci! Moj so{olec. Je tu? Kdaj ga lahko vidim? CESTAR: Cesta ga je vzela. KAMIONARJEVA @ENA: Bolj kotel. Mislim, graben. Jarek ob cesti. CESTAR: Ja, ampak to {ele kasneje. @UPAN: Na kratko: Izginil je. Pustil `eno in izginil. MAKS: Nisem vedel … GOSTILNI^AR: Imel jih je ~ez sto. @UPNIKOVA KUHARICA: @e kot otrok je bil rejen. @UPAN: Pustimo preteklost. Kdor preve~ o preteklosti govori, prihodno­ sti ne vidi. CESTAR: In moja h~erka je {la takoj za njim. Ona je bila pravnica. KAMIONAR: Pfej, pfej! GOSTILNI^AR: Moj Friderik pa slikar. Nikoli si nisem mislil, da se mi bo tako izpridil. Moje podjetni{ko seme, pa tak {kart! MAKS: Vsi so se vrnili? @UPNIKOVA KUHARICA: Tudi najin sin … @UPNIK: Janez Pavel, ja. MAKS: Pavlek? @UPNIKOVA KUHARICA: Sociolog. Marksist. MAKS: Kdaj so se vrnili? @UPNIKOVA KUHARICA: Vsak mesec eden. Ravno prav. Pri{li so, se o`enili in poslovili. V tem vrstnem redu. @UPAN: Ti si zadnji. MAMA MAJDA: O, da ne bi bil! MAKS: In kam so od{li? Moji so{olci, prijatelji, generacija … CESTAR: Tja, kamor bo{ {el tudi ti. @UPAN: Ven. Stran. Stran iz Evrope. Pro~ od Evroazije. Mogo~e na At­lantido. Velikono~ne otoke. Tam imajo slu`be za take. Sto deset tiso~ slu`b za diplomarje. Na{ kraj s {ir{o okolico je bila njihova zadnja postaja, potem pa samo {e bela tujina. @UPNIK: Bela, ja. Zelo bela. CESTAR: Kot je bela cesta. @UPNIKOVA KUHARICA: Tako je to. Nehvale`nost! Pridete se najest, pojokcat v mamino krilo, potem pa adijo, hvala za skrb, za {ti­pendije, za {olanje, gremo drugam v vrsto ~akat, na druga vrata trkat, drugega boga za svojega vzet … @UPNIK: To v zvezi z Bogom! To je tragi~no! @UPNIKOVA KUHARICA: Nobene hvale`nosti za na{e trpljenje … @UPAN: ^lovek misli, da bo imel kaj koristi od svojega semena … CESTAR: Samo bole~ino pridela{, ko potomce plodi{ … MAMA MAJDA: Jaz sem se zapila zaradi tebe … MAKS: Pila si `e prej, mama. MAMA MAJDA: Mulc prekleti nehvale`ni! Prasec sinovski pokvarjeni! V bole~ini sem te iztisnila iz sebe. Tako me je bolelo, da nisem zdr`ala in sem spila enega. Pa potem {e enega. Ker bole~ina ni popustila, zato sem pila, samo zato, ker sem trpela ob tvojem rojstvu. Ti si kriv, baraba sinovska, da mi bojo vsak hip odrezali nogo, da bom zdaj zdaj jetra izpljuvala!! MAKS: Jeter se ne pljuva. @UPAN: Nehaj, Majda! MAKS: Plju~a izpljuva{! Tako kot Kette, kot Murn. MAMA MAJDA: Ne mi Murna naprej metat! S starim Murnom sem samo enkrat, ker sem mislila, da ima {e vre~ko koruzne moke nekje spravljeno. Ni~ ni imel. Zlorabil me je, mene, dninarko ubogo! MAKS: Mama … Nisi dninarka. Glavna ra~unovodkinja v hotelu Pri po{ti si bila. @UPAN: Basta! Ne bomo se kregali. Ni~ ve~ o~itali. Izgubljeni otrok na{ega kraja s {ir{o okolico se je vrnil in zato mu moramo biti hvale`ni. KAMIONARJEVA @ENA: Jaz sem `e hvale`na. Tako sem hvale`na, da mi kar kruli. MAMA MAJDA: Tiho, gastarbajterka primitivna! Od`iralka zraka in prostora! KAMIONARJEVA @ENA: Sli{i{, kaj mi pravi! KAMIONAR: ^e je pa res. @UPAN: Poskrbeti moramo, da bo na{ Maks, ki je za na{ kraj in {ir{o okolico ta trenutek edina in zadnja re{itev, tudi zares ostal pri nas. @UPNIK: Za vedno. VSI: Amen. MAKS: Kako to mislite? Mislil sem … CESTAR: Si mislil slej ko prej cesto pod korak vzeti in ajd stran? Kar priznaj, to si mislil! MAKS: To ne. Mislil sem … Kasneje, ko se situacija uredi, ko neha dolga zima, ko visoke vode odte~ejo, ko se Evropa spet izpod snega poka`e, ko se popravi prosperiteta, ko se odprejo delovna mesta, ko bo spet nekaj veljalo, ~e ima{ … MAMA MAJDA: Tiho, sin! MAKS: ^e ima{ … diplomo. @UPNIK: Apage satanas! MAKS: No … potrdilo o izobrazbi, ko bo spet nekaj veljalo … Takrat, sem mislil, bi se spet vrnil nazaj na svoje … V mesto. Prerasel sem na{ kraj z okolico. ^lovek `eli biti samostojen. To je samo za~asno. Materino krilo, hi{a o~etova ... MAMA MAJDA: Hvala bogu, da je crknil. CESTAR: Padel s ceste v obcestni jarek. MAKS: Kar odkrito vam priznam. Ja, ~ez ~as bom spet od{el od vas. Od vas v mesto. @UPAN: Razen, ~e se ne poro~i{. @UPNIKOVA KUHARICA: O`eni{. @UPNIK: In ostane{ z nami na veke vekov. VSI: Amen. @UPAN: Se tu razplodi{. Poskrbi{, da na{ kraj s {ir{o okolico biolo{ko ostane {e naprej zapisan v zemljevid Evrope in sveta. @UPNIK: In nam spet povrne{ kri` in kri`anega v na{o cerkev. @UPNIKOVA KUHARICA: In klopi. MAKS: Nisem vzel! Ne Boga ne klopi! @UPNIK: Mislim v prispodobi. @UPAN: Zato smo ti pripeljali eventualno nevesto. Poznata se. Gimnazij­ ska ljubezen. Neko~ sta bila par. Pravijo, da sladostrasten. Irena! @upan odpre vrata in Irena, ki je vse do zdaj o~itno stala na de`ju pred vrati, srame`ljivo vstopi. IRENA: Zdravo! MAKS: Irena! CESTAR: Vdova. @UPNIK: In zdaj bo nevesta. CESTAR: Dvanajsti~. @UPAN: Trinajsti~. KAMIONARJEVA @ENA: Kurba. KAMIONAR: Ljubosumna si, ker nima{ njenih potencialov. MAMA MAJDA: Stara `upa tudi pogreta smrdi. @UPAN: Glede na to, da sta neko~ `e bila par, lahko fazo prepoznavanja, otipavanja, ugla{evanja, usklajevanja telesnih sokov in kemije enostavno presko~imo. @UPNIKOVA KUHARICA: Kdaj bo ve~erja? @UPAN: Poroka je lahko ~ez kak{en dan. Na{ kraj s {ir{o okolico bo poskrbel za priprave, za organizacijo, jaz bom pokrovitelj, vse tri zastave bojo visele na mlaju, ki ga bomo v znak potence in per­spektive tudi visoko dvignili. Plapolale bodo tri zastave: plapolala bo na{a, krajevna, podoba svetega Janeza, ki na `ivem ognju obra~a zmaja, pa dr`avna bo tudi plapolala, znana trobojnica, in seveda evropska, z obledelimi zvezdami bo vihrala med njima. Vse tri bomo imeli. Torej, zmenjeno? Damo jima dva dni in dve no~i, da obudita strast in sokove. KAMIONARJEVA @ENA: A ne bi {lo en dan? Otroke imava. MAKS: ^akajte, ~akajte! MAMA MAJDA: Ne kompliciraj, sin. Shrambe so prazne. MAKS: Kaj? GOSTILNI^AR: Majda, daj, da ti nato~im, da ti mo`gane razmo~im. MAKS: Oprostite, oprostite … Takole pa ne bo {lo! IRENA: Me no~e{ ve~? MAKS: Irena, seveda ho~em … @UPNIK: Potem je pa urejeno. @UPAN: Na{ kraj s {ir{o okolico ne bo izumrl. MAKS: Po~akajte! Ireno imam v dobrem spominu. Rad sem jo imel, ~eprav me je na ~evelj dala. KAMIONARJEVA @ENA: Kak{en ~evelj? KAMIONAR: Ti si tujka, pa ne razume{ na{ih fraz. MAKS: In vsa ta leta, ko sem v mestu {tudiral, stal v vrstah za slu`bo, stregel po lokalih, se kesal, ker nisem zmo`en nizkotnih dejanj vsakdanjega pre`ivetja, sem mislil nanjo. Nate, Irena. Na tvojo prijazno, `ivahno du{o, polno empatije… KAMIONARJEVA @ENA: Sta si `e simpati~na. KAMIONAR: To je dobro. Simpatija je dobra. Huje je, ~e je strah vmes. Potem se to pozna. Ko sem zgazil zadnji~ psa, ga je bilo strah, in potem se strah v meso zaleze, podobno kot pri govedu v klavnici, in na koncu nima ve~ pravega okusa … @UPAN: Mol~i, govedo kamionarsko! Tridesetletnika si izpovedujeta izgubljeno in spet najdeno ljubezen. MAKS: Irena … Vesel sem, da te vidim, da se bova lahko dru`ila v teh mrzlih ~asih. IRENA: Grela. @UPNIKOVA KUHARICA: Na nizkem ognju. MAKS: Ampak, poroka in vse to … Dovolite, dragi krajani … To se bova pa sama odlo~ila. @UPNIK: Sta `e rekla ja. @UPNIKOVA KUHARICA: Ne predolgo ~akat. Ljubezen se shladi kot juha. @UPNIK: Juhca pa je dobra, ~e je vro~a. @UPAN: Gremo, krajani kraja in {ir{e okolice! Naj se mlada dva drug drugega v samoti nau`ijeta! Odhajajo. Vsi se rokujejo z Maksom. @UPAN: Maks, vesel sem, da si se vrnil. Ti si na{a edina nada. KAMIONARJEVA @ENA: Katera Nada? Jo poznam? KAMIONAR: Spet fraza. Tujka butasta! @upan pristopi k Maksu. Mu pri{epne. @UPAN: Pazi se Gostilni~arja, on je koruptiven. Ni~ ne podpisuj. Te bo nategnil za najbolj{i del. Odide. Pristopi Kamionar. KAMIONAR: Vesel sem, da sem te do jase zategnil. Ne mi zamerit, ~e sem bil grob. Osem otrok imam. KAMIONARJEVA @ENA: Šest. Sedmi je na poti. Kamionar se pribli`a Maksu, mu {epne v uho. KAMIONAR: Ti je @upan, kaj o meni rekel? ^e ti je, ni ni~ res. Obratno je res. Nikoli nisem bil v njegovi stranki. On je bil v moji. Še pla~al je, da je lahko dobil ~lansko. Najlep{i kos ozimnice. Celih pet kil, brez kosti, mi je dal zanjo. Odide. Pristopi Kamionarjeva `ena. KAMIONARJEVA @ENA: Jaz sem od drugod, izza Urala, direkt iz zibelke, zato me sovra`ijo. Sem priveslala sem takoj, ko se je potopil. Sto dvajset nas je bilo v ~olnu. Vsi so utonili. Komaj sem pre`ivela. ^e me ne bi moj bodo~i mo` na{el in me na jaso zape­ljal, bi me pustili v jarku. Vse, ki niso iz kraja in okolice, pustijo v jarku. Še zdaj mi niso dali dokumentov. Niti imena nimam. Pojma nima{, kako mi je te`ko. In moji otroci so {e vedno pankrti. Odide. Pristopi Cestar. CESTAR: @upnik je skuril kri`anega. S kuharico `ivita v pre{u{tvu {e od takrat, ko je bilo to prepovedano. In ceste mi je naro~il razorati, da nih~e ne bi mogel pobegniti od njegovega Boga. Jaz sem ga pa ubogal. Pragmatik sem. In alkoholik. Cestarji smo to `e tra­dicionalno. Aja, {e to: Kamionar in njegova pritepenka pravita, da imata {est otrok. Nih~e jih {e ni videl. Se pa dobro dr`ita. Ni~ ne huj{ata. Odide. Pristopi @upnikova kuharica. @UPNIKOVA KUHARICA: Imate lepa stegna. Kar pojedla bi vas. ^e me razumete. Apropo: va{a mama je kurba. Ampak to vam je kot sinu `e itak jasno. Zdaj si je omislila nekega Angela, za katerega se govori, da je pobegnil iz strogo varovanega zapora za teroriste. Zunaj Evrope ga mrzli~no i{~ejo. Odide. Pristopi Mama Majda. MAMA MAJDA: Kuharica je flosarka. Saj ve{, kaj mislim, sinko? MAKS: Ne, mama. MAMA MAJDA: Splavari vsako leto najmanj sedemkrat ali devetkrat ali enajstkrat. In to ne samo z `upnikom. Meni je mojega Angela hotela nategnit. Še sre~a, da je tako kreposten. Sine, sre~na sem, da si se vrnil, bova skupaj vlagala, bova ocvirke v kozarce vlivala. To mi kot materi pripada. Odide. Pristopi @upnik. @UPNIK: Sami ateisti. Lahko si misli{, kako mi je med njimi. Sparjeni so drug ~ez drugega. Vse so uni~ili. Šole, zdravstvo, ceste, do­bra podjetja, celo Vatikan so skorumpirali, varnostne slu`be v prah poteptali, solidarnost zagrau`ali, zdaj ho~ejo pa {e Boga razvrednotiti. Pa ne bojo. Ga imam varno spravljenega. V skrinji, v kleti. Klju~ek imam pa vedno okoli vratu. Še nekaj: ^e pride{ na skrivaj k meni, mislim, k moji kuharici in meni, danes pono~i, ti bom Boga pokazal. V{e~ ti bo. Vsi odidejo. Preden odidejo, {e postojijo pred vrati in zapojejo. Oktetno ugla{eno. Malo domoljubno, malo zabavno. VSI: Mlada dva naj se kar igrata, ~e bo sin, bo prata, ~e pa h~i, pa solata. Naj se igrata, kot se znata, ker mladost je oglodana kost. Zrela leta so pa kot most, ki pelje na drugo stran, kjer se zbudi{ zaklan. Naj `ivi na{e pode`elje, kjer se vse v svetlobi kopa, saj smo kljub vsemú Evropa. Vsi izginejo v neurju. 9. prizor Še vedno tam. V va{ki gostilni. Ostanejo samo Irena, Maks in Gostilni~ar. GOSTILNI^AR: Poslu{aj, sinko, a se spomni{, kako si mi {ipo na oknu razbil? MAKS: Ja, se spomnim. Z va{im sinom … GOSTILNI^AR: Ne omenjaj ga, ni bil dober, kar drisko dobim, ~e se spomnim. MAKS: Otroci smo se igrali pred gostilno. Vsi iz kraja. Franci pa Silvo, Jo`e, Janez Pavel, Dobrivoj, ^rtomir pa Tugomer, in punce tudi, Irena, tudi ti … Nogomet. Svetovno prvenstvo 1989. IRENA: Bila sem prva navija~ica. Ste rekli, da moram kar naprej {pago delat in na rokah stat. Kar mi ni bilo preve~ v{e~, ker mi je pla­sirano krilce vedno ~ez obraz padlo in zato nikoli nisem videla, kaj ste z mano po~eli. GOSTILNI^AR: O, lepi ~asi. ^ista prosperiteta. Nad {ankom uokvirjena slika, v blagajni `venket, pa ni~ ra~unov, vse na oko in na rôko … No, in takrat, sinko moj, nisem ni~ kompliciral okoli tiste razbite {ipe. Še leta je bilo okno s ~asopisnim papirjem prelepljeno. MAKS: Res ne. GOSTILNI^AR: Zato pa mislim, da si mi zdaj dol`an. @ivimo v ~asu, ko se vse vra~a, ko se vse pla~a. Tudi za nazaj. Podpi{i, prosim. MAKS: Kaj? GOSTILNI^AR: Ni~ ne spra{uj, samo podpi{i. Po{teno je, brez skrbi. MAKS: Ne bom podpisal. GOSTILNI^AR: Te je `upan nahujskal, kaj? MAKS: Niti tega {e ne vem, ~e se ho~em poro~iti. IRENA: Ni treba, Maks, ~e se ti zdim grda. MAKS: Ne bodi kar naprej u`aljena, Irenca, prav super ohranjena si, kot da ni deset let minilo. Še vedno te imam v lepem spominu. Ampak, sam se ho~em odlo~iti … GOSTILNI^AR: Ne bi silil, ~e ne bi bilo tiste {ipe. Zalo`il sem svoj denar. Evropa je ukazala. Od zdaj naprej: Vse {ipe cele! je rekla. In sem ubogal. Kaj pa sem hotel. Zalo`il sem svoja sredstva in novo steklo vstavil, ~eprav ni bilo nobene sile. Zdaj mi pa vrni! Podpi{i, daj, samo to si `elim! Gostinec sem, moram imeti pred­nost. MAKS: Ni~ ne bom podpisal. Poleg tega je {ipo va{ sin razbil. Bal se je, da ga boste pretepli, mu spet stegnenico zlomili, {e preostale zobe izbili, pa me je prosil: Tebe ne bo tepel, ker s tvojo mamo spi. Tako je rekel. GOSTILNI^AR: Se mi je zdelo, baraba slikarska, da je bil on! No, Maks, bom po~akal, da se odlo~i{. Moja ponudba je po{tena. Ne bo{ dobil bolj{e. MAKS: Sploh ne vem, kak{na je. GOSTILNI^AR: Rutina, ~ista rutina. Grem spat. Vidva pa kar tu ostanita, pe~ je topla. Lahko sta naga, ~e ho~eta, ne bom {pegal. Lahko tudi marsikaj po~enjata, svobodno, sploh me ne bosta opazila. ^astna. Samo da mi stolov ne skurita. To so zadnji kosi v kraju in {ir{i okolici. Popevajo~ neko znano domoljubno pesem odide. 10. prizor Še vedno tam. V va{ki gostilni. Samo da je bolj mra~no. Pe~ uga{a. MAKS: Takrat si me dala na ~evelj. IRENA: Smrdel si po drugi. MAKS: ^udno. Pa je bila tudi Irena. IRENA: Ne smrdijo vse Irene isto. MAKS: Jaz te nisem pozabil. IRENA: Jaz pa sem te. Zelo hitro. Bil si slab. Mislim, v postelji. In v~asih ti je zaudarjalo iz ust. MAKS: Poro~ila si se. IRENA: Trinajstkrat sem vdova. MAKS: Smola. IRENA: Kriza. MAKS: Kriza srednjih let. IRENA: Lakota. MAKS: Po ljubezni. IRENA: Tudi. MAKS: In so od{li? IRENA: Nekje noter, drugje ven. MAKS: Starej{i? IRENA: Pa saj jih pozna{! Franci, Silvo, Jo`e, Janez Pavel, Dobrivoj, ^rtomir pa Tugomer … Generacija! MAKS: Najini so{olci, sosedje, prijatelji?! IRENA: V~asih pa tudi prijatelji prijateljev. Odvisno, kako dobro so me priporo~ili. Kaj me tako gleda{? Kje naj si punca iz malega kraja in {ir{e okolice mo`a dobi, ~e ne prav v malem kraju in v {ir{i okolici? Nisem po mestih vandrala, niti v srce Evrope silila, tukaj sem ostala, na delovnem obrobju, tako reko~ v kleti, v kurilnici, v drobovju Evrope. In ko so pri{li, ~e so sploh pri{li, sem bila na razpolaganju. Lepa, pou~ena, tesno s skupnostjo povezana, sem se jim vdajala. Malo zaradi ljubezni, malo zaradi krajevne pripadnosti ... Kot turisti~na posebnost. MAKS: Mislil sem, da bo{ {la {tudirat. Pametnej{a si bila od mene. Ma­tematika ti je {la. Jeziki. In fizkultura. IRENA: Saj bi {la, pa me je bilo strah. Doma poznam vse, zunaj nikogar. Doma vedno pustijo na hodniku pri`gano lu~, da ne pade{, ko se rahlo nalit vra~a{ iz gasilskega doma. V tujini jim je vseeno. MAKS: In zato nisi {la {tudirat? IRENA: Pa tudi fantov je bilo tu dovolj. Nisem {e vseh spoznala. Ko bi jih, bi mogo~e {la {tudirat jezike. Ali pa ekonomijo. Ali sociologijo. Vedno sem bila zelo socialna. No, in ko sem vse fante spoznala, ko sem z vsemi prekinila, potem bi mogo~e {la {tudirat. Sem mislila. Pa je `al pri{la kriza. Veliko de`evje. Evropa pod vodo. Va{ko trgovino so zaprli. Trafiko tudi. Tra~nice so cigani odnesli in jih prodali kot staro `elezo. Sem {topala, da bi pri{la ven, stran od tod, pa sem vedno na jasi kon~ala. MAKS: Pisala bi mi. Poiskala bi me. Pogre{al sem te. Mislil sem nate. IRENA: Jaz sem pa nate pozabila. Šele zdaj, po mnogih letih, ko sem trinajsti~ lo~enka postala in ko smo sestavljali seznam, sem se spomnila nate. MAKS: Seznam? IRENA: Seznam, ja, Vrstni red. Kdo je kje in kdo se {e ni vrnil. Ti si bil zadnji. Vsi so se prej vrnili: filozofi, slikarji, ekonomisti, socialni delavci, pravniki, igralci, jezikoslovci, zdravniki, kirurgi, psiho­logi, dru`boslovci, umetnostni zgodovinarji … O~itno pisatelji najdlje zdr`ite. MAKS: Nisem se imel namena vrniti. ^e me ne bi vrgli iz sobe, ~e ne bi knji`nic zazidali, vseh gledali{~ spremenili v ~akalnice, se sploh ne bi spomnil na rojstni kraj. IRENA: Vidi{, mi smo te pa ~akali. Ra~unali smo nate. Ko sem po zad­njem spet ostala sama, sem vedela, da se bo{ vrnil. To je tvoj dom, Maks! Kraj s {ir{o okolico je tvoj najgloblji dom! Vpisan ti je v kri. In v meso. MAKS: Dom je tam, kjer lahko dela{, kjer se ne potika{ po mrzlih sobah in ne trka{ na zaprta vrata. Dom je tam, kjer te cenijo, kjer vejo, da potrebujejo tvoje roke in noge, kjer te pla~ajo, da si lahko ku­pi{ kruh, ~asopise, elektriko, knjige, vstopnico za filharmonijo, parkirno mesto, zobozdravnika. Tam je dom, kjer ni vojn, kjer lahko gleda{ obraze, poslu{a{ glasove in nisi kar naprej jezen. Kjer ne sli{i{ la`i kot resnice. Tam je dom, kjer si po{ten med po{tenimi in ne po{ten med samimi barabami, da te je potem sram, ker nisi tudi ti baraba. Dom so ~rne in bele ptice, tudi pi­sane. Enake med enakimi. Dom je poletje. Dom ni ve~na zima. Dom ni tekma za naklonjenost niti sprenevedanje, pohlep, velika trgovina. In zato doma ni ve~. Nobenega doma. Samo poplavlje­no obmo~je. Velike vode. Veliki ukazi. Zama{eni jarki. Nobene razlike med nebom in zemljo. Nobene razlike med besedami. Ni doma, ni ga ve~. IRENA: Dom je tam, kjer te ~akajo. Ti{ina. IRENA: To si pozabil. Mi smo te ~akali. Ko smo ugotovili, da se samo {e ti nisi vrnil, smo te ~akali. Jaz sem te ~akala. Zlakotnela sem te ~akala. Dom je tam, kjer te nekdo ~aka. Samo to. 11. prizor Še vedno v va{ki gostilni. Okno se na ste`aj odpre. Na okenski polici nag Angel. Zunaj de`uje. Zelo mo~no. ANGEL: Sem vesel, da {e kdo lepo govori in komplicirane misli tvori. Zunaj je namre~ samo silicij. Nobene posve~enosti v izvirno ~love{ko misel. Katastrofa! MAKS: Sko~ite noter. Mraz je. IRENA: Vas ni~ ne zebe? ANGEL: Angelov ne zebe. Nismo la~ni. Nimamo ritk. Niti prebavnega sistema. Samo angeli smo. IRENA: Sem sli{ala, da vas izven Evrope i{~ejo zaradi terorizma. ANGEL: Sovra`na propaganda. MAKS: Sko~ite noter. Res je mraz. Angel sko~i v prostor. Zapre okno za sabo. MAKS: Vas res ni~ ne zebe? ANGEL: A smo v mlinu? MAKS: Zakaj? ANGEL: Majda pravi, da se samo v mlinu dvakrat pove. IRENA: Kaj bi radi? Gostilna je zaprta. In midva z Maksom imava intim­ ne pogovore. ANGEL: Pogret sem se pri{el. MAKS: A niste trenutek nazaj rekli, da vas ne zebe? ANGEL: Zlagal sem se. Sicer pa je to samo tak{na fraza. Pogret sem se pri{el. Fraza. Angela nikoli ne zebe. Fraza. Angel je odposlanec dobrega. Fraza. Angeli ~uvajo otroke pred pedofili. Fraza. Ni ve~ vojne. Fraza. Ni ve~ niti revnih niti bogatih. No, to pa `e ni ve~ fraza, to je huda la`. V resnici sem pri{el kar tako. Angeli lahko pridemo tudi kar tako. Na poti domov lahko Angel zaide tudi v gostilno. Saj je to gostilna? IRENA: Ja. ANGEL: A imajo internet? Mislim vajrles. IRENA: Kaj pa govorite! ANGEL: Rad bi e­maile s~ekiral in novice pogledal. IRENA: Nimamo elektrike, nimamo gretja, nimamo ~asopisov, nimamo niti interneta, niti televizije, niti radia, niti glasbe. ANGEL: Kaj pa potem sploh imate v tem kraju s {ir{o okolico? IRENA: Samo banko. MAKS: In po{to sem videl. IRENA: Po{to v~asih oropajo. Banko pustijo pri miru. Je prazna. ANGEL: ^e imate banko in po{to, imate tudi upanje. Sicer sem bil pa v sosednjem kraju. IRENA: Tako dale~? ANGEL: Za angela ni ni~ dale~. Blizu je. Dve postaji z avtobusom, po­tem ~ez zid sko~i{ in `e si tam. Krasno! ^isti turizem. Urejeno kot iz hudi~eve {katlice. ^isto sonce. ^ista voda. ^ista zemlja. ^ista dav~na politika. Toplo. Vro~e. Ljudje hodijo okrog kot jaz. Nagi. Ali pa vsaj pomanjkljivo oble~eni. In srkajo koktajle. Long drinks. Visoki kozar~ki, not pa zataknjene pali~ice s pisanimi papirnatimi de`ni~ki. Nobel. Zelo. MAKS: Kje ste bili? ANGEL: Tu zraven. Bli`nji kraj z bli`njo okolico. Kaj, a ste mislili, da ste edini? Da ste edini v vesolju? Kak{en napuh! Šel sem v hotel Evropa imperial de lux s~ekirat mejle. Brezpla~no. So me vpra{ali, ~e sem turist. Sem rekel, da tranzitni. Pa so rekli: Tran­zitni imajo pri nas popust. IRENA: Tak{ni kraji {e obstajajo? ANGEL: Evropa ima dva obraza. Tudi va{ kraj s {ir{o okolico ima dva obraza. Va{ega in drugega. Tistega na drugi strani zidu, dve posta­ji od tod. Drugi obraz mi je bolj v{e~. Ima internet. Pa sem malo pobrskal po novicah. Vsepovsod de` `e pojenja. Ledeni sneg se topi. Samo va{i kraji so {e v megli. Nekaj boste morali ukrenit. Spremenit sistem. Vse. Pa ni problema. Bo `e, ko bo. Ljudje veliko zdr`ijo. Angeli {e ve~. Saj nimamo ritk niti prebavnega sistema, kot sem `e povedal. Vesta, odkar me je protinevihtna raketa zadela, sem ves prestreljen. Zasvojen. Rahlo zmeden, kot kak{en ~lovek. Internet pa to. Pa telesnost. Tudi. To me je zdelalo. Sem videl, da je Majda Cestarja k sebi peljala. Mi dobro dene. Bom pri{el na ogreto. MAKS: O moji materi govori{, krilatec nesramni! ANGEL: Saj res! Moja krila. Jih moram s sabo vzeti. V sosednjem kraju z okolico sije sonce, zato vsi s krili okrog hodijo, da si senco delajo, pa tudi nobene nevarnosti ni, da bi se zmo~ila. Krila so zdaj blazno in. Tu in tam. V peklu in v nebesih. MAKS: Smo mi v peklu? ANGEL: Ne seri! To je bila prispodoba. Pregovor. V resnici teh neumnosti ni. Pravljice. Tudi hudi~a ni. In Boga ni. No, Boga `e kar nekaj ~asa ni. Je pa zato moda. Visoka moda. Oja, to pa je! Namesto Boga imamo modo. Modne dodatke, hla~e, barve, krila, perutni­ce gor pa perutnice dol. Hudi~ in Bog sta mrtva, ampak moda je pa `iva. Še kako `iva. To je va`no. Grem zdaj, ~e ni interneta. Vidva pa kar naprej. Dom je tam, kjer te nekdo ~aka. Lepa misel. Ampak zastarela. Dom je tam, kjer ima{ banko in v njej ra~un. To vama Angel pove. Ampak, zaljubljenci morajo `iveti v zablodi, kajti zaljubljenost je zabloda sredi hude zime. Kako sem to lepo povedal! Grem zdaj zares. Mi intuicija govori, da je Cestar svoje `e opravil. Grem na mehko in na mokro orat. ^e mi sploh sledita, kaj govorim? Angel odpre vrata in izgine v de`ju, ki se spreminja v leden sneg. Maks zapre vrata za njim. IRENA: Zaljubljenost je zabloda sredi hude zime. Lepo je povedal. MAKS: Blebeta~ krilati. Angel, pa toliko namigovanj. IRENA: Zebe me. MAKS: Mraz je notri spustil. To je vse, kar lahko angel v dana{njih ~asih naredi. Mraz v du{o spusti. IRENA: Pesnik. MAKS: Diplomiranec. IRENA: Objemi me. MAKS: Kaj? IRENA: Imej me rad. Prosim. (Ga potegne k sebi in ga objame.) Tako sama sem. Tako la~na ljubezni. MAKS: Tudi jaz sem sam. Sam v tej stra{ni zimi. (Jo objame tesno in mo~no.) IRENA: In ne pomnim, kdaj sem zadnji~ ve~erjala. MAKS: Pove~erjal bi tvoj poljub. To mi je zadosti. IRENA (ga bo`a po rokah, po prsih): Mo~ne roke ima{. Sama mi{ica. Tudi malo ma{~obe na ramenih. MAKS: Vesel sem, da sem tu. Da si tu. Da sva tu. Dom je tam, kjer me ~aka{ ti. (Jo objame.) IRENA: Se bo{ poro~il z mano? MAKS: Bom. Nekje nekdo zaploska. Potem {e nekdo in {e nekdo. Srame`ljiv aplavz od nekod. Potem vse srame`ljivo potihne. MAKS: Kaj je bilo to? IRENA: Kaj? MAKS: Mi{i? Podgane? Pokanje pohi{tva v mrzli zimi? IRENA: Ne bodi trapast! Mi{i in podgane ne ploskajo. Pohi{tvo smo pa pokurili `e leta enaindevetdeset. Poleg tega mi{i in podgan `e tudi dvajset let ni ve~. Tudi psov in ma~k ne. MAKS: Kdo pa potem? Gostilni~ar in njegovi? IRENA: Duhovi. Ne skrbi. Moji mo`óvi. Vseh trinajst. Greva k meni v cimer, da ti vse lepo po~asi razlo`im in ljubezen izpovem. Odideta. 12. prizor V materini izbi. Za okni {e vedno padavine. Mama Majda, @upnikova kuharica, Kamio­narjeva `ena in Maks med samimi `enskami. MAMA MAJDA: Hla~e dol! MAKS: Mama! Nisva sama. KAMIONARJEVA @ENA: Vsi mo{ki ste enaki. Malo bele ko`e, napih­ njen trebuh in izrastek. @UPNIKOVA KUHARICA: Nima{ pravice na{e krvi ocenjevat, prise­ljenka! MAMA MAJDA: Te bom jaz slekla, sinko! Mama Majda z ve{~o roko potegne sinu hla~e dol. In potem {e jopico s srajco vred. KAMIONARJEVA @ENA: Kak{na priseljenka?! @e od vsega za~etka sem pri vas. @UPNIKOVA KUHARICA: Od kak{nega za~etka?! KAMIONARJEVA @ENA: Novega. @UPNIKOVA KUHARICA: Pa tudi, ~e bi bila tu od kri`anja! Poglej, kak{na si. Spaka! ^rne lase! Rjave o~i ima{! KAMIONARJEVA @ENA: Rjave ta prave. @UPNIKOVA KUHARICA: Mi smo pa plavolasi in modrooki. In kratke noge imamo. In roke dolge. Delovne. Velike dlani pa kot lopate, ker smo vajeni zemeljskih del. Poglej se! Ozkorita dolgonoga degenerativka! MAMA MAJDA: Takole, pa sva, sin moj! Za~nimo! Maks stoji sredi materine izbe v samih spodnjicah. Ne preve~ ~istih. KAMIONARJEVA @ENA: Otroke imam. Moja kemija se je `e pretopila z vami. Genetika je naredila koktajl. A ni to zadosti? @UPNIKOVA KUHARICA: Nobeden {e ni vedel vajinega smrklovja. Jih hranita za ozimnico? KAMIONARJEVA @ENA: Tudi Boga sem vzela. Svojega pa zavrgla. @UPNIKOVA KUHARICA: Kdor svojega boga zavr`e, tujega vreden ni. KAMIONARJEVA @ENA: Pa kaj naj {e naredim, da bom va{a? @UPNIKOVA KUHARICA: Nazaj odplavaj. KAMIONARJEVA @ENA: Koga boste pa potem sovra`ili? @UPNIKOVA KUHARICA: Brez skrbi. Vedno najdemo koga. MAMA MAJDA: Moj sin je pripravljen. MAKS: Kaj boste z mano, gospe? Kak{en ritual je to, ki ga ne poznam? @UPNIKOVA KUHARICA: Izmerile te bomo. Razparcelirale. To je `en­ ska dol`nost. @e tradicionalno. Pred poroko to vedno naredimo. Novi standardi. Jaz sem prva. Bogu, kar je Bo`jega! MAMA MAJDA: Meni drugo mesto pripada `e po difoltu. KAMIONARJEVA @ENA: Jaz sem tretja. MAMA MAJDA: Da te ne bom sanjala, gastarbajterka od`iralska! KAMIONARJEVA @ENA: Kaj pa naj potem po~nem? MAMA MAJDA: Senco delaj. @upnikova kuharica iz `epa potegne debel ~rn flomaster in Maksu zari{e ~rto vse od konca reber ~ez trebuh do levega stegna. In potem lepo zaokro`i. Kot kak{en majhen kontinent na ~lovekovi ko`i. @UPNIKOVA KUHARICA: Tole bo kar v redu. MAKS: Kaj to pomeni? MAMA MAJDA: Telovnik. Polovica. Rde~ `amet. Druga polovica … Mama Majda vzame flomaster in zari{e drugo polovico, malce ve~jo na nasprotnem stegnu. MAMA MAJDA: Zelen damast. Rde~e zeleno. In pa frajtonarca. Barve na{ega kraja s {ir{o okolico. @UPNIKOVA KUHARICA: Preve~ nizko si zarisala. Ne bo simetri~no. Ne bo pravi~no. Mama Majda popravi. MAMA MAJDA: Nimam o~al. MAKS: Kaj pa zdaj? MAMA MAJDA: Hla~e. In zari{e spodnji del stegna do gle`njev. @UPNIKOVA KUHARICA: To gre v @upanovo hi{o. KAMIONARJEVA @ENA: Kaj pa zame? @UPNIKOVA KUHARICA: Priseljenci dobite obrobe. KAMIONARJEVA @ENA: Ostanke. MAMA MAJDA: Za nekatere delikatese. MAKS: Kaj se pa greste?! @UPNIKOVA KUHARICA: Vsaka hi{a nekaj dobi … MAMA MAJDA: Za {ivat. @UPNIKOVA KUHARICA: Tako je najbolj pravi~no. Zdaj pa srajca in suknji~. Prsni del. Mu zari{e od vratu navzdol, ~ez sredino reber zadaj do lopatic, veliko in lepo parcelo. @UPNIKOVA KUHARICA: Zarebrnica. MAKS: Po~utim se … @UPNIKOVA KUHARICA: Tu bom gumbke se{ila. Po sredini. MAKS: … kot v mesariji. Vrata se od{krnejo. V izbo pokuka Gostilni~arjeva glava. GOSTILNI^AR: Meni hrbet. @UPNIKOVA KUHARICA: Mol~i! GOSTILNI^AR: Podpisal je. MAKS: Ni~ nisem podpisal. GOSTILNI^AR: Si. Poglej! (Mu skozi re`o vrat moli list.) MAKS: Nisem. GOSTILNI^AR: Trdi{, da sem ponaredil? MAKS: Ja. GOSTILNI^AR: Se bova pa na sodi{~u sre~ala. Mama Majda gre do vrat, potisne Gostilni~arjevo glavo ven in vrata zapre. MAMA MAJDA: Tukaj trdo delamo. MAKS: Mama, res nisem ni~ podpisal. @UPNIKOVA KUHARICA: Jaz se ne bi `rla. Sodi{~e bo itak razsodilo … MAKS: Jasno, da bo. @UPNIKOVA KUHARICA: Njemu v prid. MAKS: ^e pa ni mojega podpisa gor. KAMIONARJEVA @ENA: Na{ gostinec je tudi vrhovni sodnik. MAMA MAJDA: In ustavni. @UPNIKOVA KUHARICA: Mu je @upan podelil mandat. KAMIONARJEVA @ENA: Dokler izredne razmere trajajo. MAMA MAJDA: Dokler voda ne odte~e. Dokler se sneg ne stopi. @UPNIKOVA KUHARICA: Kar pomeni trajen mandat. KAMIONARJEVA @ENA: Ker voda ne bo nikoli ve~ odtekla. In sneg bo zamrznil. MAMA MAJDA: Zdaj se pa obrni, da ledveni, najslaj{i del ozna~im. Za @upana. MAKS: Za @upana? @UPNIKOVA KUHARICA: Tudi on mora `ivet. MAMA MAJDA: Pra`en `akelj ne stoji pokonci. @UPNIKOVA KUHARICA: Apropo praznega `aklja, sem sli{ala, da je bil Cestar pri tebi. MAMA MAJDA: Kost in ko`a. ^e ne bi potem Angel pri{el, bi zelo slabe volje zaspala. Kuharica zari{e dele na Maksovih rokah. Maks je vse bolj bled v obraz. Vse bolj zaprepaden. Vse tri `enske pa vedno bolj navdu{ene, slina jim te~e in brade se jim tresejo … @UPNIKOVA KUHARICA: Ta male kra~e dobi gospod `upnik. Prsti so pa za `olco dobri. MAKS: Kak{na kra~a? MAMA MAJDA: Rokavi. @upnik stra{no dobro rokave kuha … Mislim, {iva. @UPNIKOVA KUHARICA: Vseh pet prstkov za obliznit. Mislim, za po{ivat, rokavi~ke naredit, to bom pa jaz zame{ala … za{ivala, mislim … Za cel kraj. @olca, ki se trese, za cel kraj z okolico. MAKS: To je mora! Morasta mora! Kaj po~nete z mano? @UPNIKOVA KUHARICA: Pomiri se, fant. ^love{tvo mora pre`iveti! @enske si ga ogledujejo, ga otipavajo, slina jim te~e in brade se jim tresejo {e bolj kot prej … MAMA MAJDA: Sinko moj, ledja ima{ kar so~na, {imbas je lep. KAMIONARJEVA @ENA: Šimbas se tudi meni dopade. MAJDA MAMA: Tiho! Tujenárodna navlaka! @UPNIKOVA KUHARICA: Flam je tudi krepek, ampak podple~je je pa suho. MAMA MAJDA: Tak fant, pa ni~ bo~nika. @UPNIKOVA KUHARICA: Je pa zato kri`ni del zajeten. KAMIONARJEVA @ENA: Jaz bi tudi rada … MAMA MAJDA: Mar{, strejnd`erka! Moj sin je predober zate! @UPNIKOVA KUHARICA: Hrbet je lepo razvit. Mama Majda, dobro si ga vzredila. ^estitam! MAMA MAJDA: Ah, kaj bi tisto! Pa saj je tudi sam pripomogel. Vedno je rad telovadil. Na sto metrov je bil prvi. Nekje na podstre{ju, sinko, {e vedno hranim diplomo. @UPNIKOVA KUHARICA: Tule pa … En do dva ramsteka. Ve~ ne bo. Ostalo so same `ile. MAMA MAJDA: Njegov o~e je bil `ilast. Slaba vratovina, rebra brez ma{~obe ... Maks ponori. Pograbi obleko in se obla~i. MAKS: Pa kaj je z vami! Ste znorele! @ivega me ho~ete razkosati! @UPNIKOVA KUHARICA: Da se potem ne bomo na mrtvo skregali. MAMA MAJDA: Da ne bo vojne. KAMIONARJEVA @ENA: Tujci itak vedno dobimo samo ostanke. @UPNIKOVA KUHARICA: Dr`avljanska vojna je hudi~. Samo tega se je treba bati. MAKS: To je noro! Pa sem mislil, da sem vse prebral. Da vse poznam. Da mi je Kafka vse nemogo~e re~i povedal. Mama, namesto da bi mi skodelico kave prinesla, me kot pra{i~a parcelira{! MAMA MAJDA: Nisem kriva. Vlada je kriva! Kralj je kriv. Krona in ce­sar. Predsedniki so krivi. Parlament! Voda, ki do grla sega, je kri­va. Kaj pa uboga mama ve, ki je za povrh vsega {e alkoholi~arka! MAKS: Mama sinu ob strani stoji, ne pa da mu no` pod rebra ti{~i! MAMA MAJDA: Mama je `ejna, mama je la~na, otrok pa velik in stasit, da bi gore premikal. Kaj si mati ve pomagati, te vpra{am, mati, ki je celo `ivljenje garala, pijanca o~eta gledala in reva uboga {e sama piti za~ela. Kaj ve, revica, ki so ji na koncu elektriko odklopili, kanalizacijo zama{ili, ma~ko in psa ubili in ji rekli, gospa, {tirideset let dela v fabriki, kurc vas gleda, kaj pa niste raje kaj drugega po~eli, se s podjetni{tvom ukvarjali ali vsaj kradli po skladi{~ih in na ~rno prodajali. MAKS: Nisi v fabriki delala. Ra~unovodkinja si bila v hotelu Pri po{ti … MAMA MAJDA: Kaj pa uboga mati ve, kaj je prav in kaj narobe, ~e je vse narobe in vse prav. Lakota in mraz, draginja in krediti svoje nare­dijo. Poplave tudi. In direktive. Zakaj mati ne bi kaj dobrega od svojega sina imela, pa magari del stegna, pa magari {est gla`ev, polnih masti in sinovih ocvirkov, ~e je `e ves svet pod vodo padel. MAKS: Mora! To je mora! @UPNIKOVA KUHARICA: @e lep ~as je mora. KAMIONARJEVA @ENA: Najve~ja mora je biti tujec v de`eli tej. MAKS: Grem. @UPNIKOVA KUHARICA: Mi pa brez ve~erje? MAKS: Takoj. Stran! Ireno, svojo mladostno ljubezen, vzamem s sabo. Svojo mladost vzamem in grem! KAMIONARJEVA @ENA: Irena v cerkvi ~aka. MAMA MAJDA: Sin, ne mi tega delat! Te sramote. @UPNIKOVA KUHARICA: Potem res ne bo ve~erje? KAMIONARJEVA @ENA: Niti kosila. MAKS: Kak{na mati si, da bi sina razprodala! Kot tele razkosala! MAMA MAJDA: Kak{en sin si, da bi mater brez ve~erje pustil. Maks odide v sivi de` in zaloputne vrata za sabo. @enski se spogledata in pomodrujeta. @UPNIKOVA KUHARICA: V pristopu je bila napaka. MAMA MAJDA: V vzgoji. @UPNIKOVA KUHARICA: Ne bi mu smeli dat vedet, da gre za najbolj{e dele. MAMA MAJDA: Do konca bi moral verjeti, da ga za poro~no obleko meriva. @UPNIKOVA KUHARICA: Resnica bi ga morala tik pred oltarjem grdo in usodno presenetiti. MAMA MAJDA: Ko pa se nisem mogla zadr`at. Sline so mi pri{le na usta. Sem `e videla ledveno pe~enko. @UPNIKOVA KUHARICA: Kriza `e predolgo traja. KAMIONARJEVA @ENA: Zdaj nam bodo pa {e davke nabili. MAMA MAJDA: Pa ja ne na rodno meso? KAMIONARJEVA @ENA: Bojda. @UPNIKOVA KUHARICA: Jaz pa mislim … Dramatur{ko sva zajebali. Prehitro sva razkrili … KAMIONARJEVA @ENA: ^e mene vpra{ate … Pri nas doma bi ga naj­prej po glavi. Pa kri bi mu spustili. Potem bi ga {ele razparcelirali. @UPNIKOVA KUHARICA: Primitivka! Vrata od male izbe se odprejo. Vstopi Angel. Ima perutnice. Oble~en je v lepo belo opravo, ki {e najbolj spominja na spalno srajco. ANGEL: Kdaj bo poroka? Jaz bom pri~a. 13. prizor V prazni cerkvi, kjer ni ne klopi ne Boga. Irena stoji sredi cerkve, oble~ena kot nevesta. ^aka. Od nekod, po vsej verjetnosti s kora, se sli{i prelepo in sve~ano zborovsko petje. Štiriglasno najmanj. Z rahlim nadihom ljudskega melosa in prepro{~ine. VSI: @enin in nevesta drug druzga pred oltarjem jesta. Ona njemu roko da, on takoj jo pomljaska. Ona njemu zrezek spe~e, on {e hvala ji ne re~e. On se res grdo oblizne, ko mu ona nos odgrizne. @enin in nevesta drug druzga pred oltarjem jesta. Maks prite~e v cerkev. MAKS: Greva! Be`iva! IRENA: Kam? MAKS: Stran! Na avtobus! Na vlak!! IRENA: Zadnji avtobus je leta dva tiso~ {tiri odpeljal. Prvega maja. MAKS: Potem pa na vlak. IRENA: Cigani so tra~nice … MAKS: Vem, ja … Cesta! Cesto pod noge! IRENA: Cestar jo je pridno vsa leta razkopaval. Ne ve se ve~, kje je pot in kje je gmajna. MAKS: Znoreli so. Vsi so nori! ^e bi ti vedela … Na hitro odpne srajco in poka`e ~rne risbe na ko`i. MAKS: Narisali sta, komu kaj pripada, kateri hi{i. @upanu tale del … IRENA: Upam, da mi nista spet dali trebuha. Dovolj imam vampov. Na bruhanje mi gre, ~e mi samo re~e{ jetrca. MAKS: Irena! Tudi ti! Si vedela? IRENA: Ne delaj se tako butastega! Skup se vzemi in se `rtvuj. Poro~i se, da bo vse po pravilih. MAKS: Po pravilih? Po kak{nih pravilih, jebomboga?! IRENA: Ta razlomljeni kruh je moje telo in ta po`irek vina je moja kri. MAKS: Ampak to se samo tako re~e ... IRENA: Tako je rekel in se pustil pojesti. MAKS: V prispodobi … IRENA: To je tak{na direktiva. Vse je dobesedno, ni~ ni ve~ v prispodo­bah. MAKS: Jaz ne bom sodeloval! IRENA: Saj ne bo{. Ti bo{ samo objekt. MAKS: In zato se je treba poro~iti? IRENA: Ena du{a, eno telo. Šele potem lahko. ^e ne bi bilo poroke, bi bilo vse zelo neeti~no in nemoralno. Tako pa … Zate bom skrbela, kot da si meso mojega mesa, zvesta ti bom, kot da se v mojih `ilah pretaka tvoja kri. Poroka je direktno dovoljenje za … MAKS … ve~erjo. IRENA: Za ljubezen. Tako te imam rada, da bi te kar po`rla. MAKS: Preklet svet hudi~ev! ^ez prostran cerkveni prostor prileti krilatec Angel. ANGEL: Sem `e tu. Zamujam? Mehko pristane ob `eninu in nevesti. ANGEL: Jaz sem pri~a. MAKS: Še ti! ANGEL: Kje so pa {e druge pri~e? MAKS: Drugih ne bo. ANGEL: Bom pa jaz pri~a od obeh. Angeli smo lahko na mnogih mestih hkrati. MAKS: Poroke ne bo. Ker mene ne bo. Ker grem iz teh norih krajev. Maks se obrne in ho~e oditi. Irena ga zagrabi za roko in je ne izpusti. Gleda ga z norimi, vro~i~nimi o~mi, iz katerih strele {vigajo. IRENA:Pa kaj misli{ da si, ~e si {el stran od nas, ~e si {el mo`gane na kisle travnike humanistike past?! Še vedno si ves drekast od na{ega kraja. Gospod usrani! Kamor koli gre{, pa magari s trebuhom na Dunaj, na severni te~aj, tudi ~e se na Atlantido potopi{, vedno se te bojo na{e tace dr`ale, na{ smrad bo{ imel vedno na srajci in na ko`i na{a znamenja. Kdo si, Maks? Maksimiljan, Marjan~ek, da na{o harmoniko postrani gleda{, da na{o zastavo zasmehuje{, brez domoljubja na ustnicah, in z o~mi zavija{, ko pojemo na{e pesmi, in grau`a se ti, kako se {latamo ob ve~erih, ob tabornem ognju na{ega kraja z okolico. Samo nekoristen intelektualec si, ki je pozabil, da je gnoj pri gostilni~arju kidal in je potem zato gla` malinovca dobil in je mislil, da so se mu sveta nebesa odprla, da je malinovec svetovno ~udo. In mene si {latal, ker sem ti dovoli­la. So me nagovarjali, daj mu, no, da te po{lata, daj mu pizdeku rahiti~nemu, ki pod pazduho knjige nosi! Ta gri`asti tip~ek ne bo nikoli Martin Krpan, nikoli ne bo gasilec, nikoli `upan, niti dacar mev`asti, naj vsaj enkrat muco poduha … so me nagovarjali. Iz usmiljenja sem ti dala. In ko si {el, smo bili veseli. Grintavo seme vkraj vr`e{ in se nanj po{~ije{, da niti koprive ne morejo iz njega vzklit. Pa so se ~asi spremenili. Voda je vse zalila. Vse potopila. Bog je pobegnil, davki so zadavili kure, pra{i~e in podgane. In zdaj te rabimo. Zdaj rabimo to grintavo seme. Nikoli si nismo mislili, da te bomo potrebovali. Vse je pod vodo in zato: Vrni {tipendijo, butec mozoljasti, ki smo ti jo dali, vrni nam vsaj ne­kaj! O`eni se z mano, da bodo zakoni zadovoljeni, da bo Evropa zadovoljna, da bo vse po pravilih, ko te bom po`rla. Funt mesa, ~e ga doma pridela{, ~e ga doma vzgoji{, je neobdav~ena roba! Daj mi roko, prekleti Franc! MAKS: Nisem Franc. IRENA: Milan, Jo`ef, Lojze, ^rtomir ali Janez Pavel, saj je vseeno, eni so bili bolj za zrezke, drugi bolj za gola`. Maks izpuli roko iz njenega kle{~nega prijema. MAKS: Pusti me, ~arovnica! ANGEL: Prvi ljubezenski prepir. Dobro znamenje. MAKS: Ti, krilatec, pa tiho! ANGEL: Opazujem. In sem vesel. Dober prepir se vedno dobro pod koutrom porihta. MAKS: Irena, {e zadnji~ te vpra{am: Gre{ z mano? IRENA: Daj mi stegno! Da bom imela zadosti do odjuge. MAKS: Zbogom, lajdra! Zbogom, Angel! Zbogom, kraj s {ir{o okolico. Grem, pa magari crknem! 14. prizor Še vedno v prazni cerkvi, kjer ni ne klopi ne Boga. Iz vseh tema~nih kotov cerkve prilezejo krajani. @UPAN: Irenca, bravo! GOSTILNI^AR: Ni nas izdala. @UPNIK: Dobro vzgojena. CESTAR: Dobro vzrejena. Tisto v zvezi s cestami je moja {ola. @UPAN: Dobro smo si jo vzgojno podajali. MAKS: Ostanite, kjer ste! Ne se mi pribli`evat!! Jaz grem!! @UPAN: Gostinec, d. o. o., ima{ no`? GOSTILNI^AR: Vedno pri sebi. @UPAN: Priden. Spomni me, da ti Veterinarsko slu`bo zaupam. GOSTILNI^AR: Si mi jo `e, ko smo mojega Franca zaklali. @UPNIKOVA KUHARICA: Tiho! Ne tak{nih besed v sveti hi{i! GOSTILNI^AR: Kako pa naj re~em? @UPNIKOVA KUHARICA: Ko smo ga spet medse sprejeli. Ko je spet postal na{ ~lovek. Na{e meso, na{a kri. @UPAN: Do pred kratkim smo ga imeli {e na zalogi. KAMIONAR: A cerado s kamiona privle~em, da ne bomo Bo`jih tal s krvjo posvinjali? @UPNIK: Nikar se ne trudi, bo moja kuharica poribala, jaz pa blagoslovil. Pa bojo spet sveta. Krajani se pribli`ujejo Maksu. Gostilni~ar res velik no` v rokah preme­tava. MAKS: Mama, ne bo{ ni~ rekla? Me ne bo{ v bran vzela? Še `ivalska mati to naredi. @UPNIKOVA KUHARICA: Še `ivalska mati zase poskrbi. MAMA MAJDA: Kjer se lakota za~ne, se materinstvo neha! MAKS: In zakaj mene? @UPAN: A ~e bi koga drugega, se pa ne bi sekiral? GOSTILNI^AR: Vse druge smo `e porabili. Zato. CESTAR: Pametnjakovi~e! Diplomirance! Vse! @UPAN: Tisti, ki z mo`gani delajo, so vedno na prvem mestu. @UPNIKOVA KUHARICA: Ker so mehki. Brez mi{ic. @UPAN: Od listanja knjig ni {e nih~e mi{ic dobil. @UPNIKOVA KUHARICA: Šolani so, kot mladi pujceki. MAMA MAJDA: Manualci so pa `ilavi, bolj za gola`. GOSTILNI^AR: Nehajmo modrovat! MAKS: ^akajte! ^akajte! Dajmo se pogovorit. GOSTILNI^AR: No` v roki me te`i. MAKS: Pa ti, priseljenka! Ti ta svet druga~e vidi{ … Se ne bo{ zame potegnila. Danes mene, jutri bojo pa tebe! KAMIONARJEVA @ENA: ^e ho~em z njimi `ivet, moram njihove na­vade prevzet. @UPAN: Si jih `e. Misli{, da ne vemo. Otroke plodita in se z njimi redita. In ni~esar z nikomer ne delita. KAMIONAR: Nikoli ne bi, ~e nama ne bi voda v grlo tekla. GOSTILNI^AR: Zato pa bosta zdaj manj Maksa dele`na. CESTAR: Ostanke. Obrobe. Ko`o. KAMIONAR: Jaz nisem priseljenec. Jaz sem na{. Njo kaznujte, ne mene! GOSTILNI^AR: ^isto preve~ govorimo. Dajmo poprijet! Se Maksu nevarno pribli`ajo. MAKS: Ne mi hodit preblizu! V mestu sem hodil na te~aj samoobrambe! Svarim vas. GOSTILNI^AR: Ne tako krilit z rokami, da te ne bom preve~ po{kodoval. @UPAN: Gospod `upnik, za~nite! @upnik, kot se za njegovo slu`bo spodobi, za~ne liturgijo. Skoraj poje. @UPNIK: Irena, meso na{ega mesa, kri na{e krvi, vzame{ tega fanta, ki je meso na{ega mesa in kri na{e krvi, za svojega edinega … IRENA: Vzamem, vzamem! @UPNIK: In se z njim zdru`i{ v mesu in v krvi … IRENA: Ja, ja … @UPNIK: In bo on tvoja edina skrb, tvoja edina svoboda … IRENA: Svoboda! MAKS: O kak{ni svobodi govorite? Morilci!! @UPNIK: In ga bo{ potem po{teno z nami delila, ki smo meso tvojega mesa, kri tvoje krvi … MAKS: Kaj pa moja svoboda? Moje `ivljenje je moja svoboda! @UPNIK: Osvobodili te bomo nadle`nega telesa in bo{ res svoboden. ANGEL: ^eprav je, ~e smem pripomniti, telesnost tudi zelo prijetna. Maksu se nevarno pribli`ujejo, skoraj so `e sklenili krog okoli njega. Nevesta Irena ga zgrabi pod roko in ga dr`i, kot se dr`i `enina za poro~no fotografijo. MAKS: @al vam bo. Zapisali se boste zlo~inu. Svet vas bo kaznoval. Vtak­nili vas bodo v zapor. Pari{ka Bastilja, ameri{ka Guantanamo in Alcatraz, londonski Tower, berlinski Spandau … Svet in Evropa sta polna zaporov. @UPNIK: Evropa ceni svobodo bolj kot vse. MAMA MAJDA: In ti si na{a svoboda! @UPAN: Kajti … ~e ne more{ pla~at elektrike, nisi svoboden. CESTAR: ^e ne pla~a{ cestnine, tudi ne. KAMIONAR: … in brez najemnine … @UPNIKOVA KUHARICA: … in brez vodarine in uporabnine … @UPAN: … in dohodnine. @UPNIK: Brez pristojbine ... @UPNIKOVA KUHARICA: ^e nima{ slu`be, tudi nisi svoboden. IRENA: ^e nima{ mo`a, nisi svoboden. CESTAR: ^e nima{ avta in ceste in gara`nega mesta, nisi svoboden. @UPAN: ^e nima{ ra~una, akontacije, podkupnine, dav~ne {tevilke, nisi svoboden. @UPNIK: ^e nima{ Boga, nisi svoboden. Mama Majda zagrabi sina z druge strani. MAMA MAJDA: In ~e si la~en, si najmanj svoboden! VSI: La~en ~lovek je najbolj nesvoboden! @UPNIK: Na veke vekov … VSI: Amen. Maks se iztrga iz rok matere in neveste (kot bi moral narediti vsak pameten mo{ki). Se`e v `ep suknji~a in potegne iz njega rjavkast predmet, ki {e najbolj spominja na knjigo. MAKS: Stran! Sicer vam bo `al! @UPAN: Pazite! Bombo ima! GOSTILNI^AR: Terorist! Saj sem vedel. @upnik si pokrije obraz in zajoka. @UPNIK: Ne mene! @UPNIKOVA KUHARICA: Janez, zadr`i se! Ljudje te gledajo. @UPNIK: Tako sem {e mlad. @UPNIKOVA KUHARICA: Janez, misli na nebesa, na nebesa misli! @UPNIK: Ne mi zdaj srat z nebesi! No~em umreti, samo to! No~em … MAMA MAJDA: Sine, daj to bombo sem! MAKS: Kdor se mi bo pribli`al, jo bo dobil v glavo! KAMIONAR: A ni podobna knjigi? CESTAR: Pojma nimam, jaz sem nepismen. Gostilni~ar se opogumi in gre z no`em proti Maksu. GOSTILNI^AR: Jaz ga bom kar {tihnil. Kar bo, pa bo. Maks z vso silo vr`e knjigo Gostilni~arju v glavo in zbe`i. Vi zakri~ijo in se vr`ejo na tla. Gostilni~ar se dr`i za glavo. GOSTILNI^AR: Au! Razneslo me je. Po~asi se pobirajo. @upan pobere knjigo. @UPAN: Ni bila bomba. Knjiga je. @UPNIK: Še huje, {e huje! KAMIONAR: V knjigo zakamuflirana bomba. MAMA MAJDA: Kaj mi ta fant dela! Pa s tak{no muko sem ga na svet iztisnila! @UPNIKOVA KUHARICA: Pobegnil je, reva! CESTAR: Nima kam. Ni cest. Se bo `e vrnil. KAMIONAR: Spet ga bom pobral in na jaso zapeljal. Nevesta v prekrasni beli obleki (se ji ni~ ne pozna, da je bila `e trinajstkrat uporabljena) stoji sredi cerkve in kri~i … IRENA: La~naaaaaaa! La~naaaaaaaaaaaaaaaaaa! @UPAN: Do takrat si bomo pa morali nekako pomagati ... GOSTILNI^AR: Nekaj drugega moramo razparcelirati. Voda v kotlu `e kak{no uro vre … Vsi se ozrejo k Cestarjevi `eni. KAMIONARJEVA @ENA: Zakaj pa mene gledate? @UPNIKOVA KUHARICA: Na seznamu si. MAMA MAJDA: Tujci ste vedno na seznamu. KAMIONARJEVA @ENA: Asimilirana sem. Adaptirana. Va{a. Z va{im semenom oplemenitena. @UPNIK: Kdor je tuj, ni nikoli na{. Tako pravi Pismo. @UPAN: In tudi Evropska direktiva. IRENA: Pustite Evropo! Evropa je pod vodo. La~naaaaa sem, la~­ naaaaaaaaaaa! Zdaaaaaj sem la~na!! KAMIONARJEVA @ENA: Dajte koga drugega, lepo vas prosim! Se ji zelo nevarno pribli`ujejo. KAMIONARJEVA @ENA: Brani me, moj mo` si! KAMIONAR: Najprej sem zaveden krajan, {ele potem mo`. KAMIONARJEVA @ENA: Zakaj vedno tujci najebemo, vas vpra{am? @UPAN: Gospod `upnik, bomo za~eli? @UPNIK: Za tujce ne rabimo posebnega protokola. Lahko jih kadar koli in kjer koli. KAMIONARJEVA @ENA: ^akajte, ~akajte … Kaj pa Angel, vas vpra­{am? Angel je {e bolj tuj! Njega ni {koda. Dajte njega, dajmo najprej njega! Vsi se ozrejo k Angelu. Malo razmi{ljajo. Pa ne preve~. MAMA MAJDA: S krili lahko podkurimo. KAMIONAR: Na lastnem ognju se lahko spe~e. @UPNIKOVA KUHARICA: Kaj pravi{, Janez? @UPNIK: V Svetem pismu ni izrecno prepovedano. Angel se angelsko hahlja – ko jih gleda, kako se mu zlove{~e pribli`ujejo – in jim z blagim glasom pripoveduje ... ANGEL: Vino je bolj omamno kot kri in celo kri bolj rde~a od ljubezni. Nebo je temnej{e od no~i in o~i, ki i{~ejo, so bolj sinje od morja. Kako lep in preprost je gore~ grm v svojem cvetenju, v svojem plamenu. Kako popoln je grozd krvavih jagod, kot okru{ek marmornega kristala, iz katerega so zgrajene gore. In spet je vino bolj omamno od krvi in kri lep{a od ljubezni. Celo nebo ne najde svojega konca; in o~i, namenjene tebi, po~ivajo v tvojem daljnem pogledu. Vse je kon~no in kon~ano, da mi je `al, da ne bom do konca zraven. Krajani planejo nad Angela, ga poderejo na tla in se sklonijo nadenj. Iz njihovega sklenjenega kroga perje fr~i na vse strani. Kot kadar skubimo kuro. 15. prizor V obcestnem jarku. Maks se s krikom prebudi in plane pokonci. MAKS: Aaaaaaaaaaaaaaaaa! (Ves zadihan pogleda okoli.) KLOŠAR: Dobro jutro. MAKS: Kaj …? KLOŠAR: Ne mi re~t, da si me `e pozabil. MAKS: Ti? KLOŠAR: Ti. MAKS: Sanjal sem. KLOŠAR: Nemogo~e. MAKS: Pa sem. KLOŠAR: V tej de`eli nih~e ve~ ne sanja. MAKS: Potem je bila pa mora. KLOŠAR: O, to pa ja. Mora, to pa ja! MAKS: Z bombo sem se re{il. KLOŠAR: Potem si ga le na{el? MAKS: Koga? KLOŠAR: Kafko. MAKS: Knjiga me je re{ila. KLOŠAR: Kafka je prava bomba! MAKS: Komaj sem jim pobegnil. KLOŠAR: Res huda mora. MAKS: Bilo je kot resnica. KLOŠAR: Resnica je pa sploh najve~ja mora. MAKS: Ne bom {el domov. Odrasel ~lovek se ne sme vra~at, tudi ~e je kriza. Tudi ~e je vse pod vodo in zakopano v led. KLOŠAR: Zdaj to govori{, ko si `e skoraj na cilju. MAKS: Raje umrem v cvetu let ... KLOŠAR: Ne bo treba. MAKS: Raje zmrznjen in z vodo zalit oble`im v jarku tik pred doma~im pragom ... kot da bi se vrnil. KLOŠAR (poka`e ~asopis): Pi{e, da se bo otoplilo. Vode bodo odtekle. Atlantida se bo spet dvignila. Tudi Kip svobode bo pokukal iz vode in Eifflov stolp, pa Kölenska katedrala, Dunajski vrtovi in Versailles, Berlinski zid in celo Angelski grad se bodo spet prikazali. Sr~no upam, da bo Sikstinska kapela po vsem tem {e uporabna … MAKS: Si prepri~an, da je tvoj ~asopis od danes? KLOŠAR: Ali od jutri. Ali od v~eraj. Ni va`no. Pomembno je, da se bo otoplilo. Vedno se. Svet je v resnici velik zabavi{~ni park. Evro­pa pa sploh. Najstarej{a v vesolju. Ni hudi~, da se {e enkrat ne pobere. Brez skrbi se lahko vrne{ v mesto. Spet bojo vrste, spet bo elektrika, vozni redi, najemnine, razprodaje, angeli v nizkem letu … MAKS: Bog ve, kaj se je zgodilo z Angelom? KLOŠAR: V resnici ni bil Angel, ampak Angéla. @enska po uspe{ni operaciji. MAKS: Perutnice je imel. KLOŠAR: Tudi hudi~ ima perutnice. MAKS: Je bil Hudi~? KLOŠAR: Ne bodi trapast! Golob je bil. ^isto navaden golob. Mestna podgana. Okus je `e imel tak{en. MAKS: Kako ve{ …? Sam si rekel, da je bila samo mora. KLOŠAR: Najina mora. Zdaj pa pojdi nazaj v mesto. Poi{~i Ireno. Ona je tvoj par. Ne se pustit enemu kosmatemu filozofu. Avtobus sli{im. Grem. MAKS: Kam? KLOŠAR: Na drugi bok se bom obrnil in spal naprej. (Se obrne na bok.) MAKS: Zmrznil bo{. KLOŠAR: Ne morem ve~. MAKS: Vsak lahko zmrzne. KLOŠAR: Razen tisti, ki je `e zmrznil. Maks vstane in se o~edi. Potem zleze iz jarka. Avtobus res pripelje. MAKS: Ampak … Nimam denarja. KLOŠAR: Ne rabi{. Za avtobus se ne pla~uje ve~. Pa za zdravstvo tudi ne. Pa {ole so zastonj. In univerze. In avtoceste. In elektrika. Vsak ima penzijo in nih~e ne krade ... MAKS: Zajebava{? KLOŠAR: Blebetam pred popoldanskim spanjem. Avtobus potrobi. MAKS: Prav. Zbogom. KLOŠAR: Kafko mi pusti. Za pod glavo. Maks mu vr`e knjigo. Klo{ar si polo`i knjigo pod glavo. MAKS: Adijo. Klo{ar `e spi. Maks zleze v avtobus. Avtobus odpelje. Andrej E. Skubic Pavla nad prepadom OSEBE: STARA PAVLA (okrog 65) STARI ^OP (malo ~ez 70) MLADA PAVLA (okrog 45) MLADI ^OP (malo ~ez 50) KHAM (okrog 40) BRENK/BREINER, Gaufilmleiter iz Trsta (zelo mladosten) MA^EK/GABIN (starej{i od Brenka, mlaj{i od Pavle) TO@ILEC/SODNIK/GIOVANNINI (sredi tridesetih) odvetnica PRENNER/RAVHEKAR (mo{ki igralec) Igralci razen Pavle in ^opa v nekaterih prizorih nastopajo tudi kot BREZIMNI PLEZALCI, lahko z brezobli~no masko. INTRO Stena. Mlada Pavla pleza, navezana na vrv. Plezanje je spektakularno, previsno. V nekem trenutku nategne vrv, nato se nekje vi{je o~itno izpuli klin, saj vrv popusti in Pavla s krikom pade in oble`i. Izgine z odra. Ozadje se spremeni: plesna dvorana. Na prizori{~e pridejo Stara Pavla, Gabin, Brenk, Kham, Prenner, Sodnik, vsi v gala oblekah. Za~ne se ples: glasba `ivahen dixieland s stare, pokljajo~e plo{~e. ^ez ~as vstopi Mlada Pavla, zdaj v gala obleki, in med plesalci spro`i precej{nje zanimanje: na ples jo povabi Gabin. Stara Pavla ple{e s Khamom, Prenner s Sodnikom, Brenk se ob strani naslanja na zid. Zatemnitev, glasba po~asi zamira, potem se vanjo vme{a GLAS RADIJSKEGA NAPOVEDOVALCA: Na{o odli~no plezalko, gd~. Pavlo Jesih, je 18. avgusta 1934 zadela nesre~a. S tovari{em Jo`etom Lipovcem je utirala novo smer med Veliko Mojstrovko in Travnikom, ko sta se ji izdrla oba klina, s katerima se je varovala; padla je kakih trideset metrov globoko. Lipovec je tovari{ico za silo obvezal in dobro zavaroval, nato pa hitel obvestit re{evalne ekspe­dicije. Ponesre~enka ima zlomljeno roko in nogo ter hude notranje po{kodbe. Prihodnji dan so jo re{evalci spravili na Vr{i~, od koder jo je o~e z avtom odpeljal v Ljubljano. Ponesre~enka je pri zavesti in nezgodo vedro prena{a, ~eprav zelo trpi in je njeno stanje te`ko. Upati je, da morda {e okreva. Postopna zatemnitev. 1. prizor Ozadje: skromna mansardna soba. Stara Pavla in Stari ^op sedita za mizo, mol~e, on vle~e pipo, opazuje njo, ki nervozno kadi cigareto – na mizi je zelo poln pepelnik, zraven {teka cigaret, v vazici majhen {opek ro`. Pod oknom gruljenje golobov. ^OP: Preve~ kadi{, Pavla. PAVLA: Ti si pa s to smrdljivo fajfo ta zadnji, ki bi mi imel kaj za re~. ^OP: A nisi v~asih rekla, da ti fajfa di{i? PAVLA: Sem se lagala. ^OP: Dobre volje si pa tudi, a ne? – A gre{ ti sploh kdaj na sve` zrak a si samo tukaj, med temi golobjimi dreki? PAVLA: Pa kaj to spra{uje{? – Grem dol, na Stari trg. Pol pa spet nazaj v breg, za vajo. Pa spet dol, pa spet gor. (Se heheta.) ^OP: Grem stavit, da golobi kar za tabo v jatah letajo. PAVLA: Kaj ima{ toliko proti golobom! Tudi Kugy je imel rad golobe. ^e ima kdo rad golobe, ka`e plemenitost duha. ^OP: Ka`e, da mu je vseeno za zdravje. Imej jih rada, samo ne jih futrat! To so lete~e podgane, ni~ drugega. – Kupi si kaj za pojest! Ti samo od kave pa ~ikov `ivi{. Taka si ko telegraf{tanga. PAVLA: Pusti ti mene pri miru! ^e misli{ takole, lahko tudi kar gre{! Pavza. ^OP: A pride {e kdaj kdo k tebi? Se s kom pogovarja{? PAVLA: Kaj me zdaj tukaj zasli{uje{? Seveda pridejo. Josip, v~asih. Rechbach. Vodeb … (^op ho~e nekaj re~i, a ga prekine:) Si ne more{ mislit, kdo je bil zadnji~. Pozvoni spodaj, nisem sli{ala, je bil tukaj Josip. Gre pogledat, zunaj mercedes pa {ofer, karton buteljk dr`i pa pravi: tovari{ podpredsednik skup{~ine je tukaj, bi rad obi­skal tovari{ico Pavlo Jesih. Pride Josip, ves zbegan, s kartonom … ^OP: Je bil Marjan tukaj? PAVLA: Kje pa, tukaj. Sem popenila: on meni tovari{ica. (Se zaheheta.) Sem rekla Josipu: klinc ga gleda, ga no~em videt. – A bi en gla` vina? Odide, vrne se z nadvse imenitno buteljko in kozarcema, v katerih je bila neko~ gor~ica, nato~i obema. ^OP: Pa ti res nisi ve~ pri sebi. Kaj ti je pa Marjan naredil? PAVLA: Ti si bolj{a dru`ba. Legendarna naveza, a? A bova {la kdaj kaj v hribe? ^OP: He, he, he … PAVLA: ^isto zme{ana sva bila. ^OP: Malo sva bila zme{ana. PAVLA: Ne, je bilo noro. V redu tisto, kar smo v dvajsetih pa tridesetih delali. Sem bila mlada kot gams, sem skakljala gor. ^OP: Kak{en gams, ko suha ju`ina. S tabo je bilo fajn plezat, si bila kot pajek. PAVLA: Ampak takrat! Mater, sva bila norca … Ampak je bilo pa treba. ^OP: Ti vsaki~ druga~e o tem govori{. PAVLA (se razvname): Treba je bilo! – Jaz sem hotela bit samo malo racionalna! (Pije.) A misli{, da sem {la za tabo, ker si me znal ti tako dobro prepri~at? Te`ko je `abo prisilit v vodo! ^OP: Malo te je bilo treba. Si {la prvi~ zadaj ves ~as. Druga~e si se zmeraj naprej rinila. PAVLA: ^e pa enajst let nisem res plezala! (Spakljivo:) Samo ~e ne bi bilo tistega … Bi se mi do danes zme{alo. ^OP: A se ti ni? Nenadoma udari `ivahen dixieland. 2. prizor @ivahen dixieland, stara, spraskana plo{~a. Projekcija na drugo steno: film z Jeanom Gabinom iz zgodnjih tridesetih let. Vstopi skupina plezalcev: Mlada Pavla, Mladi ^op in {e ve~ brezimnih plezalcev. Stara Pavla in Stari ^op jih opazujeta. Medtem ko Pavla in ^op plezata razmeroma zadr`ano, previdno, so drugi spektakularni in ju prehitevajo. Plezanje ~ez steno traja nekaj ~asa. Potem drugi priplezajo do vrha in odidejo. Stara Pavla in Stari ^op ognjevito ploskata, potem odideta tudi onadva. Ozadje in glasba se spremenita: Triglavska stena, glasba prvinska, rezi­janska. Tudi Pavla in ^op se mukoma potegneta ~ez previs na vrh stene, tam obstaneta in si oddihujeta. Glasba zamre. ^OP: No, kako? PAVLA: Še kar. ^e pomislim, da sem {tiri leta v pisarni sedela … Ti boga: ta prostor. ^OP: Kot bi pti~a spustili iz kletke. – Daj, nehaj, to je ko plavat: ko enkrat zna{, ne pozabi{. PAVLA: Vsaj to je, da smo `abarji tebe plavat nau~ili. – A ve{, kako je? Zdaj ~isto druga~e vidim, ko ni ve~ vojne. Zdaj to steno vidim, kot da je tukaj ve~ prostora. ^OP: Saj zdaj ni noben tako nor, da bi gor lezel. PAVLA: Ne! Mislim, takrat, deset let nazaj, sem plezala, ker je bilo to tako, samega sebe premagat. Pa tudi ~e se do smrti premaga{: smo bili malo nori. ^OP: To pa jaz nisem bil. PAVLA: Zdaj je to tako, ko … ~e hodi{ po dolini, gre{ samo sem ali pa tja, v dveh dimenzijah. Tukaj se ti pa odpre {e prostor gor pa odspod. Se da ~isto druga~e dihat. Še nebo pa prepad dobi{ zraven. In oboje je tvoje. ^OP: Ja, samo direkt naprej v steno bi {lo pa te`je. PAVLA: Ja, to je pa tudi po ravnem te`ko. ^op sko~i ~ez prepad na nasprotno steno, Pavla mu sledi. Strmita v vi{avo na drugi strani. ^OP: Lej, tam odzad je, takoj za turnom. PAVLA: A ti to resno. To nama je danes prvi~. Bo ~isto zadosti, ~e greva danes samo direkt gor, za trening. ^OP: Pa kaj bi {la gor, ~e ga ne bi tudi pogledala ne? PAVLA: Jah … pogledala. Ti zmeraj samo gleda{, a ne? ^OP: Pogledam! Kaj pa stane. (Ka`e s prstom.) Lej, glih se mu greben vidi. Sva po slikah gruntala, samo kaj. Una `mula se recimo `e ni videla. Lahko ga greva potipat malo, tako, za ob~utek. – Lej, ~isto tam se da komot spet nazaj na Zlatorogove, ~e bo problem, sva pa en­dva­tri na Plemenicah, ~e bi rada. Samo tam ga ni pa {e noben tipal. To bo spet malo star ob~utek. Pavla ga gleda. ^OP (skomigne): Kaj? PAVLA (se smeji): Ja, saj sem vedela. ^OP: Kaj? PAVLA: Štiri leta si najve~ na Šmarno goro zlezel. – Lej, ~e nisi ti stokrat te stene preplezal … ^OP: Kaj, dvestokrat! PAVLA: … zdaj, ko jo po {tirih letih spet vidi{, bi pa kaj novega potipal. Po {tirih letih je vse novo! Sva rekla, da se greva premigat! ^OP: To se vi ljubljanske srajce premigavate. PAVLA: ^e si ga dve leti na slikah … ^OP: Daj, samo povej, ~e te ne matra. – Glej, tukaj dol se spustiva, ~ez Turn imava pol urice! Za potipat! Imava {e cel popoldan pol do vrha! Pavla ga gleda in se smeji. PAVLA: Fajn te je spet tukaj videt, a ve{? Tukaj, doma. ^op odlo`i nahrbtnik, Pavla prime vrv. ^op se zavarovan z vrvjo za~ne spu{~ati po steni navzdol. Mukoma se prebija ~ez previs. To pleza­nje se nadaljuje tudi med naslednjim prizorom. 3. prizor Medtem ko se ^op spu{~a po steni na eni strani, na drugi nastopijo Kham, To`ilec in Brenk. BRENK: Usedite se. Kham sede. Brenk in To`ilec se sprehajata okrog njega. TO@ILEC: Vi dosti dobro veste, kaj imate na glavi. KHAM: Meni je frizer rekel, da je v redu. – Jaz sem delal za OF! TO@ILEC: Posneli ste Protikomunisti~no zborovanje na Kongresnem trgu, Domobransko prisego in Jelendolske `rtve. Te zadnje ste {e v va{em kinu predvajali, da bi sramotili narodnoosvobodilni boj. KHAM: Ej, takole pa … BRENK: Za`gali ste najva`nej{i film o odporni{ki dejavnosti v Ljublja­ni – italijansko snemanje slovenske zastave po ilegalski akciji na fran~i{kanih. Trupla kolaborantov ste snemali, kako se Italijani sme{ijo, to ste pa uni~ili! KHAM: Pa saj sem ga tudi jaz posnel! Samo je bil neuporaben, ker sem na skrivaj snemal … Dvesto metrov filma, da se ni~ ne vidi! Kaj bi tisto {paral, a da me kdo prijavi? Zato sem ga … BRENK: Videlo se je, tovari{ Kham, videlo se je. TO@ILEC: Samo danes nas zanima nekdo drug, o katerem tudi dosti veste. O vas se bomo pogovarjali drugi~. KHAM: ^e tukaj mene blatite, bi se jaz o tem pogovarjal. TO@ILEC: Povejte mi, kaj veste o poslovnih aktivnostih Pavle Jesih? Kham je zgro`en, potem le odmahne. KHAM: Vi ste nori. TO@ILEC: Jaz bi se zamislil nad tem, kdo je tukaj nor. BRENK: Pavla Jesih je lastnica najve~je verige kinematografov na Slo­ venskem. Med vojno je ponujala predstave okupatorju, tudi takrat, ko je veljal kulturni molk. KHAM: To smo delali vsi. Od Furlana, Pfundnerja … TO@ILEC: To vam ~isto ni~ ne pomaga. BRENK: To lahko za zdaj pustimo ob strani. Rekli ste, da ste delali za OF. Pa delajte za OF. TO@ILEC: Povejte nam o njenih poslovnih praksah. Bila je va{a najve~ja konkurentka. Za zdaj bo ~isto zadosti, ~e poveste, kako je {irila konkurenco va{emu kinu. KHAM: Pa kaj zdaj vam to pomeni? Bila je podjetna baba. Taka, da se je bilo z njo fajn skregat! BRENK: ^e kdo to ve, vem jaz. Kako je pri{la do svojega prvega kina? TO@ILEC: Tovari{ Kham, vemo, da sta imela veliko konfliktov. ^e pove­ste, kar veste, ne bo va{emu primeru ~isto ni~ {kodilo. Pavza. ^op je na sosednji steni medtem priplezal do dna. Zmagoslavno pomaha gor Pavli. ^OP: Evo, ~e bi kdo rad videl {tempelj: ^opov Jo`a, spet `iv! PAVLA: A jaz naj pa zdaj brez {page z dvema rukzakoma dol prilezem? ^OP: Saj te jaz od odspod dr`im. ^e te bo v luft neslo, se bom z vso te`o obesil. PAVLA: Ma, si ti en kavalir … Tudi Pavla se za~ne spu{~ati, pleza negotovo, otovorjena z obema nahrbt­nikoma, nezavarovana. KHAM (obotavljivo): Ja … za~ela je v Celju. BRENK: Kdaj? KHAM: Enkrat takrat, ko sem jaz odprl Union v Ljubljani. Petintride­setega, {estintridesetega, po nesre~i, ko je z Mojstrovke padla. Skupaj z enim dru`abnikom se je menila, da bi najela dvorano od Ljudske posojilnice. Ko ji je ratalo, je njega menda zrinila, da bo sama odprla kino Metropol. (Ker ga Brenk in To`ilec le brez besed pozorno opazujeta, ~ez ~as nadaljuje.) Prej je bil v Celju `e en drug kino, Jo`e Horvat ga je imel v najemu, v Celjskem domu. Ko mu je najemnina potekla, je Jesiharci nekako ratalo, da je tudi tega dobila v najem, da je imela dva. Potem je pa {e na Ptuju enega odprla, v nem{kem Vereinhausu. TO@ILEC: V nem{kem? KHAM: Ja, saj je imela nekaj te`av zaradi tega. BRENK: Kak{nih? KHAM: Vsi so imeli ta kino za nem~urski, vojakom pa dijakom so prepo­vedovali, da bi tja not hodili. Samo to ni bilo res, ker ga je podpirala Prosvetna … TO@ILEC: Kaj pa v Ljubljani? KHAM: Ja, poleti {tirideset se je z Glasbeno matico zmenila za koncesijo za kino, tam je tudi prej{njim najemnina potekla. Takrat so vsi kon­cesionarji hoteli opremo prenavljat, da bi bila moderna kot moja, samo noben najemnik ni imel denarja … TO@ILEC: Od kod pa potem denar Pavli Jesih? KHAM: Tukaj je tudi najprej imela dru`abnika, samo je potem sama osta­la … Njej ni bilo {koda denarja, da je vse tako, kot je ona hotela. Njena familija je imela od nekdaj kredit. Trgovci … Štiri kine je imela. Pet … BRENK: Kaj pa med vojno? Kako je {lo poslovanje? KHAM: Ja, kako ~e it? Na trdo, bolj. Samo za zabavo imajo ljudje zmeraj denar. Malo kruha poje{, cigareto pokadi{, pa gre{ gledat avanturo, kjer en proletarec re{i princeso pa je junak … TO@ILEC (ironi~no): Ja, to je vzgojno. In s takim ste kr{ili kulturni molk? KHAM: Veste kaj, ~e ne bi mi filmov vrteli, bi jih okupatorji. In to huj{e filme. Italijanov z denarjem ni manjkalo. Mi smo vsaj lahko {e kaj drugega naredili, tudi za OF. TO@ILEC: Kje ste dobivali filme? KHAM: Pod Italijani … je bil v Trstu distribucijski center. Tam so imele vse italijanske firme podru`nice. Bilo je dosti filmov, italijanskih, nem{kih, {e ameri{kih, prvo leto. Si lahko izbral, kar si hotel. Potem pod Nemci … TO@ILEC: Ja? KHAM: Pod Nemci je pri{el Gaufilmleiter. Ta je dodeljeval filme, kolikor jih je bilo, ni~ kaj dosti. Slab{a izbira je bila. TO@ILEC: Propagandne filme? KHAM: Niso bili propagandni. Vseh sort so bili. Razvedrilni … literar­ni … BRENK: Bismarck, na primer? TO@ILEC: GPU? KHAM (tiho): Bismarck je biografski film. Zgodovinski. Pavza. TO@ILEC: V kak{nih odnosih je bila Jesihova z Gaufilmleiterjem? Pavza. KHAM: Jasno, da je vsak od nas hotel od njega dobit najbolj{i film. Sa­mo potem so bile metode … Lejte, enkrat, ko je Gaufilmleiter `e skoraj dal en barvni film Unionu, je Jesiharca rekla: “Pa kdo je do zdaj igral nem{ke filme? Union jih {e pred vojno ni, pod Italijani ni. Jaz sem imela nem{ke filme.” (Pomenljiv premolk, ko se Brenk in To`ilec spogledujeta, nakar se Kham raz`ivi:) Glejte, da je ki­no Union ves ~as nem{ke okupacije imel najslab{e filme, to cela Ljubljana ve. Jaz nisem imel z Gaufilmleiterjem odnosov … Ma, oprostite, a veste. Za OF sem zdeval ve~ denarja, kot mi ga je Bi­smarck prinesel. Tudi za Bismarcka sem od OF dobival ponarejene karte, da je {el davek ljudski oblasti, ne okupatorju. Dve kameri sem prispeval partizanom, pa filme tudi. Ne morete meni … Hrupna glasba, zatemnitev, Kham, Brenk in To`ilec izginejo. 4. prizor Pavla se je spustila do dna, ^op jo pri~aka. Sedeta, Pavli se tresejo kolena. ^OP: No, a si videla? PAVLA: Tole sem jaz zdaj razmi{ljala: kaj hudi~a je bilo tega meni treba? ^OP: A ni bilo fajn? PAVLA: Ne. Sem mislila, da mogo~e bo, samo ne. Brez varovanja … ^OP: Eh! PAVLA: Ne – pejva midva lepo nekje naravnost gor. Meni je stara Skala{ka ~isto v redu. Sploh ~e se najprej {e kar malo Grabna dr`iva. ^OP: Malo strahu ni {e nobenemu {kodilo. Kaj pa ti je? PAVLA: A ve{, kaj tebi manjka? Ti nisi {e nikoli fejst odletel. ^OP: Ja, samo tega se mi manjka! PAVLA: Malo prehitro je meni tole. Strmita v vi{ino. PAVLA: Ta Turn je zdaj kru{ljiv ko Jalovec, glej ga, vse dol pada, od zime odmrznjeno. ^OP: Ja, pa saj si ga `e preplezala! Kaj kru{ljiv? To je Triglav! Trden ko partija! Glej, daj, ne mi re~, da te ne vle~e. Ne mi … Stokrat sva ga pre{tudirala. Še kar strmi v vi{ino, Pavla pa zdaj ledeno vanj. PAVLA: Poslu{aj, dajva se lotit pametno. Dajva premislit. ^OP: No, dajva. PAVLA: Dajva se nekaj odlo~it, pa se potem tega dr`iva. Obadva, sto­ procentno. Strmi v ^opa, ta skomigne. PAVLA: Vreme. Glej, kak{no je: rosit bo za~elo. ^OP: V kak{nem smo mi plezali! Pa v kak{nem si ti gor bivakirala. PAVLA: Ja, samo zdaj sem {tiriin{tirideset stara in zarjavela. Koleno imam operirano. Takrat sem jih mela trideset. Pa ta spust dol v Graben brez varovanja, to si me dobro nategnil, moram `e re~. ^OP: Ja, tega ne naredim vsakemu. PAVLA: Drugi~, klinov nimava dosti. Kaj ~e bova v sredi Stebra ostala brez? A bo fajn? ^OP: Bova pa par avion naro~ila! Ti si mi ta prava za govorit. Prav prosit te je bilo zmeraj treba, da si kak{nega zabila. Da nas je bilo vse strah. Ti pa kar z glavo v zid. Pavla strmi vanj, dolgo. ^op se le nasmiha. Pavla si grize ustnice. PAVLA: Dobro. (Vstane.) Zmenila sva se. – Potem sva v tem. Obadva, stoprocentno. ^OP: Evo! To je moja Jesiharca! Jaz grem naprej, da se ne bo tebi preve~ koleno treslo! Ima {lingar {e zmeraj ve~ mo~i. (Preverja si vrv, potem pogleda Pavlo.) Z nobeno drugo ne bi {el tega plezat. PAVLA: Daj, nehaj, ker bom solzna ratala. ^op se loti stene. Pleza. Pavla sede in ga opazuje. 5. prizor Medtem ko ^op pleza, k sede~i Pavli prikoraka Kham. Prisede. Gala obleka, o~itno starej{i ~as (leto '39). KHAM: Kaj si se mi tako te~na sli{ala po telefonu? PAVLA: Saj ti ne bi bilo treba hodit. Samo meni ta politika ni jasna. KHAM: Eh, daj, Pavlinka … PAVLA: A se ti s Prosvetno razume{? Menda ti njih pozna{, kot je treba. KHAM: Oni se ne vtikajo vame, jaz pa v njih ne. Partnerji, pol dobi~ka dobijo, pa so zadovoljni, tako kot zmeraj cerkev. PAVLA: Glej: oni so mene priporo~ili Ptuj~anom, naj pohitijo in meni zrihtajo koncesijo. Kakor, najprej zato, da jih ne bi Nemci sami prehiteli, drugi~ pa, da bi bili sokolskemu kinu konkurenca. KHAM: Vse ~isto logi~no. PAVLA: Pol pa … To meni ni razumljivo. Glej, zdaj so se vsi name spra­vili. Da sem odprla nem~urski kino. Zato, ker je v Vereinhausu. Pa kaj, a je to Jugoslavija? A so jugoslovanski dr`avljani? Pravijo, da mi je Hitler osebno nakazal tri milijone, spet imam bojkot vojske … Pa ve{, kdo je tukaj odzad? KHAM: Kdo? PAVLA: Una Horvatova, coprnica, kdo pa. Una, ki je sama pri Nemcu, pri Skobernetu kino odprla. Ona je dobila od Natla~ena koncesijo, ~eprav je rekel, da je ne bo. Pa koga ta zveza podpira? @enski delajo usluge, ki hodi za mano pa mi serje na `ivljenje, zdaj se je s Sokoli spajda{ila, da bi me uni~ila … KHAM: Od kje pa ve{, da ona? PAVLA: Saj je imela v Celju iste metode! Mestno kasarno na{untat! Oni ji pa {tango dr`ijo! (Zmaje z glavo.) To je preve~ za mojo pamet. A ne morejo it do konca za nekom, ~e v njega verjamejo? KHAM: A ni mo`no, da si ti vse tole o Olgi po glavi napleta{ samo zato, ker si ljubosumna? PAVLA (osuplo): Ljubosumna? Jaz? KHAM: Lej, saj sta si podobni. Ona je ruska emigrantka: a ve{, kaj je morala vse skoz dat v `ivljenju? Potem pa se je poro~ila z enim Jo`etom in je zdaj podjetnica. Samo kaj, ve babe bi si raj{i med sabo grlo pregriznile. PAVLA: To pa … KHAM: Zakaj se z Debelakovo ne moreta videt? Najbolj{i plezalki sta bili – ma, v Evropi, ne v Jugoslaviji! Svetovni trademark! Pa sta {li skupaj v steno enkrat in nikoli ve~. A ve{, kak{na pojava bi bili, ~e bi zmeraj skupaj plezali? Slovenski `enski duo? Ameri~ani bi film o vaju posneli, Hollywood. Tako pa: ne. Sta si nabrali vsaka svoj klub obo`evalcev … (Pavla se za~ne nezadr`no smejati.) Plezalci se slinijo eni okrog ene, drugi okrog druge, ko petelin~ki okrog dveh koko{k … PAVLA: Ja, potem pa govorijo: saj Jesiharca ima itak denar, da dedcem pla~a, da jo z nosilnico gor odnesejo … KHAM: Priznaj, da ne prenese{, da bi bila {e kak{na baba uspe{na razen tebe. PAVLA (se {e zmeraj smeji): Ti si mi pa slika. Ti si nor. (Se zresni.) ^e ho~e{ to sli{at, gospod tajnik dru{tva Skala, ko se znajde{ sred stene, opravljanje pa klevete ~isto ni~ ne pomagajo: je treba gor. Je treba ~ez, pa se zanest, da te bo kolega ujel. Ne pa da te bo v prepad porinil. Opravljanja pa jaz ne maram. Kar si pa imava v steni povedat, gor ostane. Tako, lepo prosim, jaz ne vodim poslov. (Pavza.) A ti bo{ z njimi pa {e filmsko tvrdko ustanavljal? KHAM: S Prosvetno. Ja, samo so tudi samo sofinancerji. Dva krasna partnerja. Pa se ne misli{ ti tudi snemanja lotit, a, menda? PAVLA: Jaz? (Se spet smeji.) A se me boji{? Kham igra zbeganost, kot da ga je zalotila, Pavla se koketno smeji. PAVLA: Ne, filmov pa ne bom snemala. To si ti v to padel, ob tistem Kraljestvu zlatoroga …, ki je, ~e po pravici povem, dosti mizerija. Samo fotografija je fajn. KHAM: Ti zna{ vse kritizirat. Poslovni uspeh je bil krasen. PAVLA: Seveda je bil. Vsak Slovenec po bo`je ~asti Triglav. – Bom pa nekaj drugega naredila. V Ljubljano bom pri{la. Res! Pri{la bom, prej ko slej. Oba se smejita. KHAM: Ja, pa v hribe bo{ tudi {e {la plezat. Oba se nekoliko zresnita. Zatemnitev. 6. prizor Ozadje: stena. Pavla v steni ni`e, na razmeroma ugodni la{ti, ^op zgoraj, v previsu, besno udriha s kladivom, da seka stope v `ivo skalo. PAVLA: Pa kaj si se tako zagnal! Ne bo{ to tukaj ~ez pred no~jo. ^OP: Madona, ~e bi si to mislil … Nisem ti jaz ve~ za na skali spat. Me `e v postelji v sklepih trga, ~e se vreme me{a! PAVLA: Ja, zdaj `e menda vidi{, da danes ne bo{. Tukaj spodaj je ~isto komot la{ta. Dajva si malo spo~it! Glej tam na levo. A vidi{ Ladjo? ^OP: Klinc jo vidim, v tej megli. PAVLA: Tam spod sva z Gosti{o spala. Dajva se tukaj ustavit. Pa bo jutri nov dan. ^OP: Spala, spala. A smo pri{li spat a smo pri{li delat? (Godrnja.) Vidva sta trikrat spala v steni, da sta Skala{ko pogruntala. Z Mihatom sva to v desetih urah splezala. Pa je Gosti{a zdaj pod zemljo, jaz pa {e zmeraj brcam. (S kladivom mlati v skalo, se vle~e po poli~kah.) O, Madona, Bog, Elija … PAVLA: Pa ti si frdaman Krjavelj! ^OP: Bohinjskega plota kol! PAVLA: Kam gre{ zdaj! Saj vidi{, da ne bo{ mogel do nobenega pamet­nega placa od tam! ^op se {e nekaj ~asa onegavi, nazadnje omaga, obvisi na zadnjem klinu. Pavla zmagoslavno strmi vanj. PAVLA: No, kaj bo pol zdaj? ^OP: Jaz od tukaj nikamor ne grem. PAVLA: Nikamor? A ne bo{ ve~ delal? ^OP: Madona, ~e pa ne gre, ne naprej ne nazaj. Jaz bom kar tukaj bil. PAVLA: To ni slovni~no prav. ^OP: Slovnico bom mogo~e na Plemenicah najdu. Ti si pa bolj slovni~no smer poi{~i. ^op se za~ne pritrjevati na steno za preno~evanje. Komaj da ima zadnjico na minimalni poli~ki, noge mu visijo v prepad. Pavla gleda, potem se za~ne tudi sama na svoji la{ti pritrjevati. Svetloba za~ne pojemati. PAVLA: A pol bova kar tako? Vsak zase spala? ^OP: Ja, pardon, ker je bilo pri tebi v Ljubljani bolj komot. Lahko pa k meni zleze{, te bom grel, da ne bo{ rekla, da smo Gorenjci nego­stoljubni. PAVLA: Hvala, se lahko vsaj stegnem. Pavla se {e naprej pritrjuje. ^op je le za silo udobno name{~en, obmiruje. Mimo Pavle se nenadoma po petelinje sprehodi Brenk, jo ironi~no po­gleda, naredi krog, potem spet lagodno odide s prizori{~a. Pavla osuplo strmi za njim. Glasba. Nazadnje se tudi Pavla nekako namesti. Ko se udobno ule`e, se mimo nje sprehodi Ma~ek, jo pozorno opazuje. Pavla le`e strmi vanj, a se ne odzove. Ma~ek odide. Pavla zapre o~i in obmiruje. Glasba se nadaljuje, zdaj je `e skoraj tema. Medtem ko Pavla miruje, se za~ne ^op na svojem zasilnem polo`aju kma­lu kobacati, mu~ijo ga zaspale noge. Pavla se ~ez ~as le lagodno obrne, ^opovo onegavljenje pa postaja vse huj{e. ^ez ~as se Pavla nazadnje oglasi. PAVLA: A ne more{ spat? ^OP: Ko sem bil v Begnjah zaprt, sem se vsaj lahko na trebuh obrnil pa se z ritjo pokril. Tle pa {e to ne gre. Frdamane noge, one spijo … PAVLA: Mene bodo `agali. A ve{ ti to? Ti{ina. Trda tema. PAVLA: A ve{ ti to? ^OP: Pusti ti Ljubljano v Ljubljani, ~e ho~e{ na Plemenice prit. PAVLA: Pocahnali so me. Tisti smrkavec. Kaj je ta v `ivljenju naredil. Poslal me je v Trst slovensko distribucijo ustanavljat, pa ~ez {tiri­najst dni nazaj povlekel … In jaz to~no vem, kdo je odzad. Ta se v vseh re`imih znajde. Njej v njen kino namesto meni v mojega filme po{iljajo. ^OP: Pa kaj imate to babe med sabo … Kdo bo tebe `agal? Pavlo Jesih? Noge ti v Vrata visijo, tebe pa `agajo … Misli na to, kako se bo{ jutri znajdla. ^op se umiri, menda zaspi. Pavla je tiho, {ele ~ez ~as: PAVLA: Ma, ti du{ica moja. 7. prizor Razsvetlitev na del, kjer je Pavla: ta stoji, {e zmeraj privezana. Na vzvi{enem polo`aju To`ilec; vmes odvetnica Prenner. TO@ILEC: Tole je za zdaj samo razgovor. Zoper vas je bila vlo`ena pri­java, vlo`ilo jo je Dr`avno filmsko podjetje. PAVLA: Brenk. TO@ILEC: Nekaj resnih stvari se vam tukaj o~ita. PAVLA: Dr`avno filmsko podjetje. Tovari{ to`ilec, jaz sem Komisiji OF za filmsko podjetje poleti 43. pla~ala 17.000 lir za ustanovni dele` za to podjetje. Sem tej isti komisiji izro~ila kompletno filmsko kamero Zeiss­Ikon, vredno 16.000 lir. Dr`avno filmsko podjetje si upa mene ovajat? TO@ILEC (jo samo gleda prek o~al): Tukaj pi{e, da ste pod Italijani, se pravi, {e preden so Nemci pri{li, od podjetja Union kupovali nem{ke filme in {irili nem{ko propagando. PAVLA (zajame sapo): Pod italijansko okupacijo smo lahko dobivali filme samo od italijanskih podjetij. Privat podjetij, ne od dr`ave okupatorke ali pa fa{istov. Izbirala sem kvalitetne med tistimi, ki so jih imeli. Nobenih tenden~nih, na to sem pazila. Ljubezenske, pustolovske, dramske. TO@ILEC: Tovari{ Kham je izjavil … PAVLA: Kham? Naj se on sam zagovarja, kaj je predvajal. PRENNER (diskretno): Pavla. PAVLA: Saj ni bil {vabobranec. Samo jaz nisem Bismarcka predvajala. Gaufilmleiter mi je vsilil GPU, samo ga nisem predvajala – se je do osvoboditve v podnaslavljanju zataknil. TO@ILEC (kot da ni sli{al ni~esar): Samo z Gaufilmleiterjem ste bili pa v odnosih. Menda je vam dajal najbolj{e filme. PAVLA: Ja, to se pa sli{i kot Kham. – Gaufilmleiter je samo izjemoma dodeljeval filme, tiste propagandne. Za druge pa smo morali sami to~kovat, katere si najbolj `elimo, sestankovali smo vsi skupaj. ^e Kham ni imel pojma, kateri film je dober, bi se lahko pozanimal. Bral tuje revije, filmske. Ne pa ugibal iz naslovov in igralcev. Kdor se poklicno ukvarja s filmom, bi moral to vedet. – Jaz sem imela najbolj{i kino v Ljubljani. Ker sem to delala, kot je treba. TO@ILEC: Samo menda z njim niste samo sestankovali. Menda ste vabili Nemce tudi domov. Se je cele no~i pijan~evalo. PAVLA (eksplodira): Pri meni??? PRENNER: Tovari{ to`ilec, to je absurd. Jaz sem Pavlo Jesih poznala cel ~as vojne, sem bila tudi pri njej doma. TO@ILEC: Prennerca, v kak{ni funkciji ste vi tukaj? Ste odvetnica? PRENNER: Sem. TO@ILEC: To ni sojenje. PRENNER: Pri njej so potekala sre~anja OF. Gostila je begunce. Kako bi pijan~evala z Nemci, ~e je skrivala ljudi? A so skupaj pijan~evali? PAVLA: Enega soseda mi pripeljite, ki bi kaj takega videl. V mojem sta­novanju ni bilo nobenega Švaba. Pardon, z eno izjemo: konec 44. me je pa pri{el na dom zasli{evat Gestapo. Mogo~e to? TO@ILEC: Jaz govorim, kar je bilo menda vsemu mestu znano. PAVLA: Vi pa menda niste bili med vojno v mestu? … (Se zadr`i.) V kinu smo postavili bunker za skrivanje materiala OF. Smo ga tiskali. Pa veste kdo? Milana Apiha sem zaposlila kot upravnika `e leto pred vojno, pri meni je organiziral OF, dokler ni {el 42. v partizane … TO@ILEC: Apiha, Milana? Na~elnika Ozne za Slovenijo? PAVLA: Mi ga je celjski opat Kova~i~ priporo~il, a veste? Ker ni mogel po Bile}i slu`be dobit … ga je pa obrajtal, da je talentiran, oziroma familijo. TO@ILEC: In kako to, da potem niste spo{tovali obveznega navodila OF o kulturnem molku, ampak ste {e naprej opravljali dobi~konosno dejavnost? PAVLA: Apih mi ni ni~ rekel. TO@ILEC: Z okupatorskimi filmi? A vam ni pamet sama ni~ rekla? PAVLA: Filmi niso okupatorski. Filmi so filmi. – ^e bi zaprla kino? Nem­ci bi ga zaplenili, tako kot so mi kino v Celju pa na Ptuju. Matica mi je bila celo vojno edini vir pre`ivetja. – Na koncu vojne je bilo moje podjetje prakti~no finan~no kaput, ~eprav je bil kino ves ~as poln. A mislite, da sem ta denar zapila z Nemci? TO@ILEC (jo dolgo samo pozorno opazuje, potem ~ez ~as): Dobro. Lahko greste. Za zdaj. Pavla vstane, si otepe obleko, se umakne in gre nazaj spat na polico, svetloba za~ne pojemati. (^op {e od prej{njega prizora visi prive­zan na svoji poli~ki.) Odvetnica Prenner odide. To`ilec brska po papirjih. Vstopi Ma~ek. To`ilec se zdrzne, salutira. MA^EK: Kar mirno. TO@ILEC: Tovari{ sekretar … MA^EK: Ustavite to. Ustavite to, za zdaj. TO@ILEC: Razumem, tovari{ Ma~ek. MA^EK: Napi{ite, da nimate osnove za naprej. Ni treba nad muho s kanonom. A se vam ne zdi? TO@ILEC (se nasmeji): Meni se `e zdi. MA^EK: No, samo da sva istega mnenja. Ker kak{ni tudi niso. Trda tema. To`ilec in Ma~ek odideta. 8. prizor Ozadje: pisarna, na steni Mussolinijeva slika. Giovannini sedi, nekaj bere, vstopi Pavla. Giovannini jo sprva ignorira, Pavla potrpe`ljivo stoji. Giovannini jo ~ez ~as le na kratko o{ine s pogledom, z brado poka`e proti stolu, Pavla sede. Spet ~ez nekaj ~asa Giovannini dvig­ne glavo od ~tiva in jo nasloni na roke, zastrmi se vanjo. GIOVANNINI: Gospodi~na Jesih, marsikdo v tem mestu ne mara kra­ljeve italijanske vojske. To je za mojo slu`bo ob`alovanja vredna okoli{~ina, samo jo razumem in si ne delam utvar, da bi lahko to v kratkem kaj dosti spremenili. Torej od vas ne pri~akujem, da imate radi italijansko armado. Samo vseeno imam za vas vpra{anje. PAVLA: Izvolite, gospod Giovannini. GIOVANNINI (zalaja): Pa kaj hudi~a si vi mislite, da ste?! PAVLA: Ne vem, na kaj mislite. GIOVANNINI: Kdo, vi mislite, da si lahko dovoli nagnati iz kina zmago­vito italijansko kraljevo vojsko? Kaj vam je padlo na pamet? Po mizi lopne s tako silo, da Mussolinijeva slika pade s stene. To ga zbega, da plane pokonci; Pavla se za~ne nasmihati. GIOVANNINI (v zadregi): Kaj je sme{nega? PAVLA: Gospod Giovannini, lejte, sem `enska. Kako mislite, da bi ustra­hovala 350 pripadnikov italijanske kraljeve vojske? GIOVANNINI: Gospodi~na Jesih. Ali naj vam re~em tovari{ica? Pavla mol~i. GIOVANNINI: O vas sem `e zadosti sli{al od va{ih. Ali niste vi `e pred vojno vrteli v svojem kinu sovjetskih filmov? ^eprav so kr{~anske skupine organizirale demonstracije? PAVLA: Sem jih, samo enako kot italijanske. Predvajala sem jih kot ino­vativne dose`ke filmske umetnosti, zgodovinskega filma. Podjetnik mora razburkati trg – to je bil elitni kino! Mislite, da bi kot najve~ja kinopodjetnica v teh krajih rada, da mi firme vklju~ijo v kolhoz? GIOVANNINI: Najbolj {kodljivi komunisti so salonski komunisti. PAVLA: Jaz nisem salonska literatka, jaz sem poslovna `enska. Kot dru­gi~, ~e bi bila komunisti~na aktivistka, ~e bi delala kaj ilegalnega, a mislite, da bi ogrozila sebe in svoje podjetje s kak{no provokacijo? Ko sem nagnala ven va{e vojake, sem jih kot lojalna dr`avljanka. GIOVANNINI: A, lej ga no. PAVLA: Zmagovita kraljeva vojska je {la ven pred eno `ensko zato, ker je imela slabo vest. V dvorani tristo petdeset ljudi, prodanih pa tri­deset vstopnic! A italijanski vojski pristoji, da se pobalinsko, mimo blagajne, tihotapi v kino na ljubezenski film? Sramotili so dr`avo, ki jo predstavljajo. To so vedeli, zato so {li ven in kupili karte, in film je {el naprej. Kdo me je ovadil?? Pavza. GIOVANNINI: Boste kavo? Ali {panski {eri? Ni drugega, na `alost. PAVLA: Bi {eri, prosim. Giovannini vstane, obema nato~i {eri. Pavla ga sprejme in srkne. GIOVANNINI: Pravite, da so italijanski vojaki sramotili svojo dr`avo, ker so {li v kino brez vstopnice. – Gospodi~na Jesih, pred vrati va{ega kina so 29. julija ustrelili policista. PAVLA: Jaz nisem nikogar ustrelila, in ga ne bom. Vojna je vojna, ma­nire so pa manire. (Ko Giovannini strmi vanjo, doda:) Vsako smrt ob`alujem. GIOVANNINI: Vojska potrebuje razvedrilo. Vojaki so dale~ od doma. PAVLA: Gospod Giovannini, jaz sem podjetnica. Tri kine na Štajerskem so mi zaplenili, ker sem dr`avljanka Ljubljanske pokrajine. Nimam drugih prihodkov. GIOVANNINI: Vsi moramo prispevati k vojnim prizadevanjem. ^asi so te`ki. PAVLA: Pa ne celih dvoran! Da ne re~em, da oddvajam davke za italijan­sko dr`avo. Nimam ni~ proti, ~e se dose`e dogovor za dele, ki jih lahko obravnavam kot nalo`bo v nemoteno obratovanje podjetja. GIOVANNINI: Vi ste zanimiva `enska, gospodi~na Jesih. PAVLA: To mi pa laskate. GIOVANNINI: Vojna v~asih spravi ven najslab{e iz ljudi. Tudi nedostojno obna{anje. (Se skloni k njej.) V~asih tudi kak{nega ustrelimo. PAVLA: Lahko se zmenimo, da je za ~astnike italijanske vojske in kara­binjerskega korpusa na razpolago petnajst vstopnic na predstavo, to ne bi bilo preve~ na {kodo. Tudi ne davkariji. GIOVANNINI: To je va{a ponudba. PAVLA: To je moja ponudba. ^e bi mislila, da me izsiljujete, bi imela slabo mnenje o narodu, ki nam je dal Danteja in Garibaldija. GIOVANNINI (jo nekaj ~asa opazuje): Dobro. Recimo, da se zmenimo. Ker meni `e zgledate kot `enska, s katero se da zmenit. PAVLA: Potem nismo leglo sovjetizma? GIOVANNINI: Gospodi~na Jesih, legla sovjetizma so na najbolj nepri~a­kovanih mestih. Še med kak{nimi na{imi vojaki. Samo pri vas pa se mi zdi, da ne. – Je pa res, da toliko opravljanja, kot ga je pri vas, tega pa tudi pri nas v Apuliji ni. PAVLA: Bom morala kdaj tja na po~itnice prit. Ko bo konec vojne … GIOVANNINI: Pridite. Samo nobenih {kandalov ve~! Ker to bomo pa spremljali. PAVLA (vstane): Pridete kdaj na kak{no predstavo? GIOVANNINI: Mogo~e. Samo pazite na svoj hrbet, gospodi~na. Zatemnitev. 9. prizor Skromna osvetlitev. Pavla se odvezuje s preno~i{~a, privezuje se na ^opo­vo vrv od zgoraj. ^op zgoraj se {e kar v spanju kobaca. Zatemnitev. Mo~nej{a osvetlitev. Pavla pleza, da bi pri{la do preno~i{~a ^opa, ki je zdaj buden in jo spremlja, a omahne in obvisi. ^OP: A si se razvadila, ko si imela tako na mehko postlano? PAVLA: Kakor se vzame. Nisem u`ivala, ~e to misli{. – Tega ne zastopim. Ko cunja sem. Tak{na {e nisem bila. ^OP: Daj, pridi gor. Imam tukaj zajtrk. Zatemnitev. Ko se razsvetli, sedita skupaj na polici, ^op s pipcem re`e ko{~ke klobase, Pavla mrko strmi v prepad. ^OP: Kaj zdaj? Pojej kaj. Morava bit danes na vrhu. PAVLA (brezbri`no): Seveda. Saj bova danes na vrhu. ^OP (jo pozorno gleda): Pavla, nisi v formi. PAVLA: Ja, dobro, da si mi ti povedal. Daj kofe. ^op potegne iz nahrbtnika ~utarico, a se mu izmuzne in zgrmi v dolino. PAVLA: O, mater ti blesavo. Mater ti blesavo. ^OP: Kaj se dere{? Saj je bila moja. PAVLA: Pa kaj ti je tukaj, danes? Dehidrirana sem absolutno, dva dni `e samo kapljice lovim v {alco, `ivim od cukrane kave, {param jo, ti jo pa v Vrata zabri{e{! ^OP: Pa probaj klobaso! PAVLA: Nekam si jo vtakni! Ne morem jest, bom ~ez dala! Kofe rabim zraven cigarete! ^OP: Pa bi morala. Pavla, kak{no je to tovari{tvo na {pagi. PAVLA: Za pre`ivet gre, budalo! ^OP: Saj gre zmeraj! PAVLA: Ne, v~asih ni {lo. V~asih je {lo tudi malo za hobi. Malo za lu{t. V~asih smo se tudi malo re`ali smrti v zobe, tako za hec. Zdaj gre pa zares! Pavza. ^OP: A mi bo{ zdaj te ta `enske zadeve dobila, sred stene? PAVLA: Ali pa ~e jih bom. Zatemnitev. ^OP (stoji Pavli na ramenih, nekje zgoraj zabija klin): Mater, kurba, ne bom ti svojih kosti pustil! PAVLA: Zberi se. Kaj si svojim slu{ateljem govoril? Slovenski planinec ne jodla, ampak vriska. ^OP: Juuuhuhuuu! (Mlati, sopiha. Zabije klin.) Mater, se maje. (Omah­ne.) Pavla, dr`i! (Se ujame za klin, utrujen obvisi, potem vendarle stopi v stran, kjer najde stopo, in obstane na steni.) Mater, je zdr`al, si nisem mislil. Se bo treba zbrat. Mater, se bo treba nehat zajebavat. Malo se mi `e me{a od tega. PAVLA (si otepa ramena): Komu ti to. 10. prizor ^op nad Pavlo {e zmeraj pleza. Nenadoma pisarna. Pavla se usede za mizo, v sobo pridivja Brenk. BRENK: Kaj je zdaj to? Kak{no sranje si tukaj napisala? PAVLA: Za~ni pri ta veliki za~etnici, pol pa s ta malimi ~rkami nadaljuj. BRENK: Kak{na kompenzacija? A za dva filma, ki smo ti ju dali, ne mara{ pla~at? PAVLA: Kako ne maram pla~at? Saj sem napisala. Ko sem ti pisala, da mi likvidirate terjatev za cenzorske pa voja{ke predstave, mi tudi odgovoril nisi. Do tebe se ni dalo prit. Ko naredim kompenzacijo, pa uleti{ v mojo pisarno. Ja, kak{na ~ast … BRENK: A misli{, da sem jaz un tvoj makaronarski distributer? Jaz sem dr`avno podjetje! A misli{, da so cenzorske predstave za profit? Za ljudsko oblast so! Od kod tebi ideja, da bo{ denar za to kasirala? PAVLA: Ja, nisem sli{ala, da bi se pri{el kdaj o tem pogovarjat. Ljudje morajo za storitve pla~at. ^e je tako, mora tudi ljudska oblast. Ali pa nobeden ni~, pa vsakemu po njegovih potrebah. Te kinoaparature sem sama kupila pa {trom pa ~i{~enje tudi pla~am. BRENK: Da ni tebi malo greben zrasel? A ti res misli{, da so ti dali nazaj tisti kino v Celju pa na Ptuju? Tisto je bila administrativna napaka! PAVLA: @e celo poletje pa jesen mi daje{ najslab{e filme. Še v Moste pa v Slogo daje{ bolj{e. Jaz sem pa ~ez glavo zapufana! A misli{, da ne vem, kaj mi dela{? BRENK: A misli{, da ~e je sodi{~e narodne ~asti … PAVLA: Na kant bi me rad spravil! Pa vse pofulil! Ne gre to tako! So me hoteli kak{ni ve~ji maherji od tebe. Moji najve~ji pufi so itak pri `lahti, ne pa pri teh bankah, ki ste jih vi nacionalizirali. BRENK: Res si freh ratala. Pa sli{im, da si bila vmes nekaj v hribih? A si po ^opovem stebru plezala? PAVLA: Po Skala{kem. BRENK: Ne verjamem. Brenk jo dolgo gleda, a Pavla se ne pusti motiti. BRENK: Lej, poslu{aj, tovari{ica gospodi~na. Ti mogo~e misli{, da me lahko spravi{ ob `ivce. Samo mene {e kaj drugega ni spravilo ob `ivce. Jaz sem bil v partizanih. Tam smo pokali s pu{kami pa z bom­bami, pa to ljudem direkt v fris. To je malo huj{e ko ena bur`ujka, ki ima prijatelje po polo`ajih. Tako da se bova samo malo pogovorila. Ti bom povedal, kaj jaz res mislim. PAVLA (nelagodno): Pa da sli{imo. BRENK: Ti si se navajena z vsemi vse krasno zmenit. Z unimi gnilimi predaprilskimi snobi, s farji, z Italijani, z Nemci … Samo tega pa ne ve{, da je zdaj druga~e. Zdaj je res druga~e. Mi smo se borili. Mi smo ljudska oblast. Mi imamo vizijo, mi nismo presrani tujci v tuji de`eli, mi se borimo, da bi ustvarili slovenski film. In ~e se je treba boriti, potem so `rtve. Premisli, na katero stran se bo{ postavila. Lahko prestopi{ k narodu, tako kot Pfundner pa Furlan. Lahko si del zgodbe o razcvetu slovenskega filma. Lahko pa gleda{ samo na svojo rit kot kapitalistka – potem pa sama glej, kje bo{ kon~ala. PAVLA: Njima ste pla~ali, mene ste pa ovadili. V teh kinih je denar od mojega o~eta. Kako lahko re~e{, da skrbim za svojo rit? Jaz nisem {e nobenega s {page spustila. BRENK: S {page? Ja, eni kon~ajo tudi na {pagi. – Denar tvojega o~eta. A ve{, koliko o~etov je med vojno izgubilo v ognju vse? Mi pa gradimo. – Od danes ne dobi{ tudi enega filma ve~. Pa se znajdi. Lahko jim bere{ tiste svoje “dramati~ne” nem{ke filme. PAVLA: Dramske. BRENK: A se bo{ spet vozila v Trst po njih? Gaufilmleiterja ni ve~, a ve{, pa Trst je zdaj na{. Pavla mol~i. Zatemnitev. 11. prizor ^op in Pavla, ki je zelo mrka, plezata nad glavami, osvetljena sta spodaj Brenk in Ma~ek. MA^EK (se nasmiha): A ja, a to vam dela? BRENK: Ja, to nam dela, ja. MA^EK: Pa vi bi jo spet prijavili. BRENK: Name pritiskajo z vseh koncev. Mi bi radi ustanovili slovensko filmsko produkcijo pa distribucijo. V Beogradu pritiskajo name, da sem nacionalist, da je to kakor separatizem. To imajo oni, ker se Srbi Hrvatov bojijo in obratno, mi smo pa obstranska `rtev. Jaz si sploh ne upam hodit tja dol. MA^EK: Dobro, da imam vas, da mi kaj poveste. Vi delajte svoj posel. BRENK: Ja. Potem so pa na drugi strani tile doma~i, bur`uji. Baba si ne pusti ni~ dopovedat. Za cenzorske predstave bi mi rada kasirala! Švabskim oficirjem je pa zastonj predstave dajala, v isti dvoranici. MA^EK: V tej dr`avi se nobeden bolj ne spozna na film kot ona. So mi povedali dobri fronta{i. Ki so za njo delali. O~e ji je posodil denar za en kino, ona si jih je pridelala v {estih letih pet. BRENK: A je to zdaj fajn, po novem? MA^EK: Ker je poznala film, sine moj, s filmi je znala. V njenih kinih so generacije do`ivljale prve ljubezni. Pa jokale. Na{a je! Pa z vseh strani je pri{raufana. BRENK: S kje je pri{raufana? A ste videli te slavospeve? (Vr`e na mizo debel zvezek.) MA^EK: Planinski vestnik … tega mi pa ne nosijo v pisarno. BRENK: Zdaj jo pa tukaj hvalijo. “Triglavski steber, srednji raz: smer ^op­Jesihova”. Bebci na {tajerskih okrajnih sodi{~ih ji vra~ajo kine, ki so jih `e Nemci enkrat pobrali! Unega prekmurskega tovar­narja so ustrelili, najve~ja kinopodjetnica v dr`avi mi pa serje, da ji ne dajem zadosti kvalitetnih filmov, pa se ji noben ne upa zaplenit! MA^EK (prelistava revijo): ^opa je ona `ivela v Ljubljani, ko je pri{el iz nem{kih arestov. Je bil kurir. BRENK: Da ste med vojno sprejemali sodelovanje takih, se nam danes ~isto ni~ ne obrestuje. Taki kot ona so sodelovali iz ~iste {pekula­cije! Ta je dajala vsem! MA^EK: Samo zato, ker ste bili kdaj po kak{nem tabori{~u, potem pa se celo vojno po Horjulu pa Beli krajini klatili, {e ne pomeni, da lahko komu govorite, kako naj v Ljubljani opravlja posel! Brenk utihne. MA^EK: Jaz sem moral stret tudi kak{na tr{a jajca kot vi. In bi mi vi zdaj govorili, kdo je bur`uj, ker ne znate sami uredit svojega posla, pisali bi neke ovadbe … Jaz sem bil tesar, pa sem se do zdaj {e z vsakim vse zmenil! Mater ti … – Vi ste se brezupno zapletli. Tega noben ne odplete. BRENK: Zato sem pa spet napisal prijavo. MA^EK (nekaj ~asa razmi{lja, potem): Prav, potem pa vlo`ite to prijavo. BRENK: A jo bojo vzeli resno? MA^EK: Za~el se bo postopek. ^e se za~ne postopek, lahko damo kine­matografe pod za~asno upravo. BRENK: Kaj mi pomaga za~asna? MA^EK: Potem se bo omeh~ala. Ko enkrat ne bo imela kina … Par me­secev, pa bo. Zapiral jaz te `enske ne bom. BRENK: Tovari{ Ma~ek, s sodno razlastitvijo lahko za~nemo delat do konca leta. MA^EK: Kaj bi vi radi za~eli delat? S kom? O ~em ti to meni govori{? A ve{, v kak{nih ~asih `ivimo? A ve{, kaj delamo? – Kdo je tukaj za kaj zadol`en? BRENK: Jaz sem za film. MA^EK: Potem pa delaj za film, jebemu mater! Poslu{aj, kak{ne so na­loge! Tebe Beograj~ani skrbijo. Pa kdo tebi kaj ho~e! Hrvati bojo snemali srbske filme, Srbi pa hrva{ke – tebe bi pa lahko brigalo, kdo bo na{e! Lahko bi jih kak{ni kvalitetni ljudje. Kham, na primer! Ne me{ajo se oni v nas – smo mi unim dol zadosti uslug naredili. Eni se tega spomnimo! A ve{ ti, kako se stvari delajo? Ma~ek se sprehaja po sobi. MA^EK: Ma, a ve{, kaj bomo naredili? To~no v Beograd te bomo poslali. V Federalni filmski komite. BRENK: Pa kaj bom jaz tam? MA^EK: Bo{ federalno kinematografijo pokonci postavljal. BRENK (iskreno zaskrbljen): To me zafrkavate. MA^EK: Ti bo Lidija povedala. Tam rabijo sposobne kadre! Tam nimajo ni~! (Udari po mizi.) Zrihtaj! BRENK: Pa kaj jaz vem o srbskem kinu? MA^EK: To je pa samo od tebe odvisno! Film je tovarna duha! – Zrihtaj mi Pavlo Jesih! 12. prizor ^op na vrhu stene, dr`i pritrjeno vrv. Pavla privezana pleza previsno k njemu, zdrsne, obvisi. PAVLA: Pa kako, sto zlodjev, si ti tukaj ~ez pri{el? Zaniha, da bi pri{la do oprijema, ne gre. Prosto visi. PAVLA: Popusti vrv! ^OP: Ne gre! Se je zataknila! Pavla znova sku{a zanihati, ne gre. Nazadnje ^opu uspe popustiti vrv. Pavla zaniha, tre{~i s kolenom v steno, vendar se je zdaj oprime. PAVLA: U! Mari~ka sveta … ^OP: Ti si ~isto zdelana, to je! PAVLA: Ti boga, sem se u`gala … – Nisem tega deset let delala! Da ne re~em, da si mi kofe v dolino zabrisal! ^OP: Ja, ~e bi bil Gosti{a tukaj, bi pozvonil, pa bi vama Jo`a pa Miha dol z vrha cigarete pa kofe spustila, pa limono, pa deset dek bonbonov! PAVLA: Hvala, ker si tako prijazen. ^op se po nekaj obotavljanja po pritrjeni vrvi spusti k njej, skupaj ob­stojita na poli~ki. ^OP: Pavla, skup se bo treba vzet. Kaj je? PAVLA: To koleno me boli ko vrag. To je uno ta staro koleno. ^OP: Samo {e tega nama je bilo treba. – Dobro, oprosti. Pavla mol~i. ^op razmi{lja. ^ez ~as: PAVLA: Tukaj me pusti. ^OP: Kako to misli{? PAVLA: Saj ne morem noge stegnit. Danes ne bo ve~ ni~ od mene. – Pa saj `e prej ni bilo. Saj nisem mogla plezat. ^OP: To ti ni podobno. PAVLA: @e dvakrat sva spala v tej steni. Ti si lahko danes gor. Ti {e zme­raj pleza{ ko veverica. Bom jaz tukaj po~akala. Danes ne morem naprej. ^OP: Kaj bo{ ~akala. ^e se tako greva, lahko oba po~akava. Spod vejo, da sva zgoraj. Mogo~e se bo `e danes kdo oglasil. PAVLA: Zakaj bi se kdo oglasil? To ni tako ko z Gosti{o. Takrat sva samo za par cigaret prosila – sva bila dobre volje pa pri mo~eh. Tako pa ni treba, da me kdo gleda. — A ni to fajn? Obstaja pot, samo splezat je ne morem. ^OP: Pa saj bi jo lahko. PAVLA: Ti lahko pride{ gor sam, pred no~jo. Potem pa pridi nazaj s spodobnimi klini! ^OP: Ne bom te same tukaj pustil! – (Ubere drugo taktiko.) Lej, kako bo zdaj meni ratalo ven prit, ~e me ne bo noben varoval? PAVLA: No, oprosti, ker te ne morem s to nogo varovat. – ^e ga zdaj ne bo{ naredil – ~e te bojo ven vlekli – potem ga nikoli ne bo{. Dva­inpetdeset si star, porkadu{! ^OP: Ti bo{ pa … PAVLA: Jaz si bom spo~ila. – Imam {e fla{ko waldmeistra. Mogo~e se bo pa koleno umirilo, ~e bo en dan pri miru. ^OP: Ja, a ni tukaj gor ko v Dobrni? PAVLA: Sedemnajst klinov, pa v Steber! Budala! (Se umiri.) Tukaj mi ni hudega. Pridi s klini, sem rekla! Pa bo{ videl pol! ^OP (poka`e): Glej, samo polica. Na hrbet se ule`e{, pa … PAVLA: Ne–morem–danes! A kaj zastopi{? To–je–moje–ta–staro–ko­leno. Pavza. PAVLA (po~asi): Ven bo{ pri{el. Tebe ni {e nikoli noben re{eval. Ni treba, da te zdaj prvi~. Še par ur ima{ do teme. ^OP: V megli, usrani. PAVLA: Od kdaj je pa tebe strah? ^OP: Mene je dostikrat. PAVLA: Pejd. Ker ~e se na koga zanesem, da bo nazaj pri{el, bo{ to ti. Kozel stari. ^op bol{~i predse. Zatemnitev. 13. prizor Stari ^op in Stara Pavla za mizo. PAVLA (zajedljivo): Tovari{ ^op. ^OP: Daj, Pavla, nehaj. Še malo nato~i. PAVLA: Brez problema. (Nato~i.) Ga je tovari{ podpredsednik prinesel. Za tovari{a ^opa pa njegov steber. ^OP: To je tebi prinesel, meni ne nosi. PAVLA: Samo sem to~no vedela, da si `e skoz na to mislil. Si takoj `e drugi dan rekel: kaj ~e bi mu rekli ^op­Jesihov. Pa sva bila zme­njena, da bo Skala{ki. ^OP: Kaj sem rekel. Saj sva gor du{o pustila! Najin je! A je od Mihata, mogo~e? PAVLA (se posmehne): Miha …, pa to~no Mihata si moral najt. Gospod pravnik, sekretar za industrijo me {e v pisarno ni hotel sprejet … ^OP: Zakaj bi te pa sprejel? Da bi mu kaj v glavo zabrisala? PAVLA: Takrat mu ne bi. ^OP: Ti mi `e dvajset let skoz naprej me~e{ ta steber! Saj bi ga prodal, hudi~a, samo ga noben vrag kupit no~e! A ga kdo ho~e kupit? Ga noben no~e! Nisem si jaz tega zmislil! Ni si tudi Kugyhausa Kugy zmislil. PAVLA: Dobro, tistega si res ni zmislil. ^OP: Ti si bila veleznana podjetnica, jaz sem imel pa samo to za svoje otroke! A naj bi vladi rekel “ne”? PAVLA: Otroke … Pavza. PAVLA: A ve{, da je bil Kham zadnji~ tukaj? ^OP: Kaj pa on zdaj dela? PAVLA: Kaj, v penziji je … Mi je bonboniero prinesel. Sem mu jo za­ brisala … ^OP: Zakaj pa njemu? PAVLA: A ve{, da si je tip zrihtal za vojno dvojna leta? Pa potrdilo o ne­ kaznovanosti je dobil. Borci so mu dali potrdilo, da je bil fronta{ … ^OP: Pa saj sta bila skupaj v govnu. PAVLA: To si pa dobro povedal! A rabim jaz od njega bonbone? Potrdilo o nekaznovanosti! ^OP: Zakaj pa nisi tudi ti? PAVLA: Dvojna leta! (Premi{ljuje.) Ti pa tudi ve{. Ej, ti pa sploh, si Titu {tafeto nosil ali je nisi? “Dru`e Tito … eee … da si mi `iv in zdrav kot planinski kozel.” ^OP: Nisem tega rekel. A zdaj se bo{ pa name spravila. PAVLA: Ne, ne bom se nate spravila, to sem samo toliko vesela, da te vidim! ^OP: Ti si ratala coprnica, to pa res, da si. PAVLA: Ne, ti si mene re{il … Ne vem, zakaj me nisi gor pustil. ^OP: Zato, ker si fejst punca. Evo, zato. PAVLA: A sem fejst punca? ^OP: Za mene si bila, zmeraj. Hrupna glasba. Pijeta, kadita v zatemnitev. 14. prizor Zelo po~asna osvetlitev (dani se). Mlada Pavla spi na polici. ^ez ~as se zdrzne in plane pokonci, pogleda v prepad. Se ustra{i. Potem se zazre v daljavo. Bol{~i predse. ^ez ~as za~ne brskati po nahrbtniku, izvle~e nekaj suhega kruha, `ve~i. Sli{i se kapljanje. Pavla izvle~e kovinsko skodelico in jo iztegne, kar se da dale~, da bi nalovila kapljice. Plenkajo~ zvok. Ko ~ez ~as pogleda v skodelico, zakolne. PAVLA: To vse {prica … mater … Pa {e un kofe. Mater mu … blesavo! Meglena svetloba se nenadoma raz`ari v rumeno. PAVLA: O ja, a zdaj pa bo{ … son~ek. Son~ek son~ek. A zdaj si pa lahko. A prej si se pa ^opa bal, ali kaj? – A si mi pri{el za god vo{~it? Ja, danes imam god, son~ek. Sem se dobro pred prijatelji skrila, a ne? – Ne, saj jaz po navadi ne govorim sama s sabo. Samo zme{at se mi pa tudi ne sme. Moram {e tukaj ven izplezat. U`iva{ko se preteguje, iz nahrbtnika potegne steklenico gren~ice. Pije. Potem se nenadoma spet prepla{eno zdrzne. Strmi v daljavo. PAVLA: Primo`i~! PRIMO@I^!!! (Skobaca se pokonci.) Primo`i~! Kje si! Pridem! (Zaihti.) Primo`i~ … 15. prizor Pavla na prej{njem mestu, a ozadje se zdaj spremeni v podobo pisarne, kar ostane vse do konca 17. prizora. Kljub temu Pavla ves ~as ostaja privezana, kot da je varovana na steni. Vstopi Breiner v nem{ki uniformi. PAVLA: Gospod Gaufilmleiter! Herr Breiner! Nujno pro{njo imam za vas. (Breiner se ustavi.) Mogo~e se vam bo zdelo malo ~udno, ampak prosila bi vas, ~e me lahko peljete v Trst. BREINER: Trst? PAVLA: @elezni{ka proga je razru{ena, meni pa na{e oblasti itak v nobe­nem primeru ne bi dale prepustnice za na pot. ^e se pridru`im vam in va{i tajnici, nas ne bodo ustavljali. BREINER: Zakaj pa v Trst? Na morski zrak? PAVLA (se prisiljeno nasmeji): Ne, Herr Breiner, nujno je. Moj brat Alojz … je bil aretiran v Trstu. Skupaj s prijateljem, ki je … moj zaro~enec. Neki `elezni~ar mi je sporo~il … Pred voja{ko sodi{~e ju ho~ejo postavit. Zato moram … urgentno na pot. BREINER: Voja{ko sodi{~e? Kaj sta pa u{pi~ila? V prostor prikoraka To`ilec, ki dr`i v roki papirje: sede, jih razgrne po mizi, za~ne brati. PAVLA: Ni~ nista naredila! Bil je nesporazum. Moj brat je … ima te`ko bolezen v u{esu. On ne bi mogel niti muhe pohodit, vrtoglavice ima, papirje imam … V Trstu je bil na zdravljenju. Moj zaro~enec je skrbel zanj. BREINER: A ne bi bilo bolj{e, ~e bi skrbel za vas? PAVLA: Jaz znam skrbet sama zase. Herr Breiner … prosim. BREINER: To pa vidim. Pa {e za njega. – Kaj pa mislite narediti? Kaj boste delali v Trstu? PAVLA (trmasto): Kar koli bo treba. BREINER: ^e je va{ brat bolan, bo voja{ko sodi{~e to ugotovilo. ^e imate kak{ne papirje, jih lahko jaz odpeljem. PAVLA: Ne bi vas `elela obremenjevat s tem, zadosti dela imate. – Razen tega poznam v Trstu ljudi – {e izpred vojne. Lahko mi pomagajo. Samo prevoz potrebujem. BREINER: To je proti predpisom … preva`ati ljudi brez prepustnic. PAVLA: Predpisom … predpisom, seveda. Samo, Herr Breiner, na vas se ne bi obra~ala, ~e ne bi bila v hudi stiski. Za `ivljenje in smrt gre. Voja{ko sodi{~e je resna stvar. BREINER: To~no to sem tudi jaz mislil. PAVLA: Herr Breiner … poznate me. BREINER: Ja. Poznam vas … (Po premisleku:) Jutri, ob {estih zjutraj. Pred hotelom Union. PAVLA: Najlep{a vam hvala, Herr Breiner. Breiner odide. 16. prizor Pavla strmi za njim, potem se malo razgibava. To`ilec {e vedno bere svoje papirje. Prikoraka Brenk, se postavi poleg njega, mu gleda ~ez ramo. To`ilec {e nekaj ~asa bere mol~e, potem za~ne na glas. TO@ILEC (bere): Protislovensko delovanje na Ptuju v slu`bi nacistov je prijavljena leta 1939 izvajala vedoma, ker je bila od vodstva slo­venskega kina vabljena na sodelovanje in opozorjena na nazorno delo proti Slovencem, kar pa je odlo~no odklonila. Verjetno je, da je bila pogodba z nacisti sklenjena samo fiktivno z namenom, da uni~i Slovence na Ptuju. Pri~i: dr. Šalamun Franjo, odvetnik, Ogorelec Mirko, ravnatelj pletarske {ole. BRENK: Ta dva sta vodila sokolski kino na Ptuju. TO@ILEC (bere): Takoj po okupaciji se je preselila v Ljubljano, medtem ko je bila lahko sigurna, da bodo ostala njena podjetja na ozemlju, ki so ga zasedli Nemci, obvarovana, saj je bila njihova sodelavka. V Ljubljani je navezala stike s fa{isti~nim vodstvom, kar dokazuje to, da so ji prepustili kino Matica, ~eprav je pri{la z nacisti~nega ozemlja. Poleg italijanskih je nabavljala tudi nem{ke filme, tako da je {irila obojestransko propagando. Z okupatorskimi oficirji se je vozila v Trst … (Dvigne glavo, prek o~al:) Brenk, pa vi veste, kaj delate? BRENK: Seveda vem, kaj delam. Je podprto. TO@ILEC: Te obto`be je sodi{~e narodne ~asti `e raziskalo, pa je ustavilo postopek. BRENK: Sodi{~e narodne ~asti je bilo ukinjeno. Zadnji dan je dobila odlo~bo o opustitvi, tisti dan so jih napisali par sto, kar tako. To je {lamparija. Spodobi se, da se tehtne primere razi{~e. TO@ILEC: … med tem, ko so padali talci, mno`ice trpe~ih je~ale po za­porih in se je najzavednej{i del na{ega naroda boril pod najte`jimi okolnostmi proti okupatorju. (Spet dvigne pogled.) Dobro se bere. BRENK: Ni~ si nisem izmislil. TO@ILEC: Za to imate to~no {tiri pri~e, ki so biv{i lastniki konkuren~nih kinov, od tega eni sami v postopkih, ali pa navajate kot dokaz “jav­nosti znano”. A veste, koliko pri~ je ona navedla pred sodi{~em narodne ~asti? Petnajst. A veste, kdo so bili vmes? Milan Apih. Du{an Sernec, poverjenik Knoja. Torelli, na~elnik ministrstva za pravosodje. Ur{ka Brecljeva, `ena soustanovitelja zdravni{kega odbora OF. Rado Pavli~, to`ilec na voja{kem sodi{~u. Major Franc Primo`i~ iz glavnega odbora OF. Kolikor je na zasli{anju povedala, bi lahko bili tudi vi skoraj njena pri~a. Je prispevala za ustanovitev va{ega podjetja. BRENK: Pri~e bodo povedale, kar je pravi~no. TO@ILEC: A to bodo povedale? (Prelistava.) Zakaj to delate? BRENK: Kako, zakaj? – Narodova umetnost mora biti narodova stvar. Ne stvar neke bur`ujke, ki sodeluje s komer koli, vse pa samo za samo sebe. ^e no~e sodelovat, potem dela {kodo. In to ta prijava dokazuje: da je njen odnos dosledno, skozi leta kazal, da je proti ljudskemu interesu. (To`ilec lista po prijavi.) Mi ho~emo naredit slovenski film, aktivno, demokrati~no. Ne kompromisarsko. Ne pajda{ko. TO@ILEC: Da se ne bova narobe razumela. Jaz vidim ljudski inte­res. Samo sem moral vpra{at. Ker Pavla Jesih ni kar katera koli dr`avljanka. BRENK: Aha. Se vi tudi bojite Ozne. TO@ILEC: To pa ni bilo potrebno, Brenk. BRENK: Jaz se je ne bojim. ^e delam v narodovem interesu, vem, da delam prav, Ozna gor ali dol. TO@ILEC: Vi delajte svoj posel, Brenk, mi bomo pa svojega. A je prav? Odideta. Pavla strmi v daljavo, glasba. 17. prizor Pavlo spet za~enja o~itno grabiti panika, nekak{en privid. PAVLA: Spet ta detektiv!!! (Skobaca se pokonci.) Artur! Daj, bodi pri ga{per~ku … Daj …, daj …, ~e ti dam znak, pri`gi! To je za zno­ret … Pride, pa par ur tam stoji … Glasba utihne, Pavla obstane. V neposredni bli`ini Pavle vstopi Ma~ek, da se Pavla zdrzne, ko ga zagleda. Ma~ek se usede. Ozadje se po~asi spremeni v ozadje pisarne, ~eprav je Pavla {e zmeraj privezana na steno. MA^EK: A veste, kdo sem jaz? PAVLA: Tovari{ minister … A sem zdaj `e pod notranjimi zadevami? MA^EK: Ne pod zunanjimi, hvala bogu. (Se razgleduje.) A veste, zakaj sem tukaj? PAVLA: Tovari{ minister je ljubitelj filma! Garant. MA^EK: Pa veste, da sem res! Vsi smo ljubitelji filma. – Tako ~isto pri­ vat: znamo cenit, kar ste naredili za Kraigherjevo familijo. H~erka je zdaj pri mami, na varnem. PAVLA: Vem. MA^EK: Saj veste, kaj mislim. – A veste, da Brenk govori o vas, da ste sebi~ni pa nekooperativni? Da ne marate dat kinov ljudski oblasti? PAVLA: To ni res, da sem proti podr`avljenju. Samo proti taki upravi. Moje kine se sistemati~no uni~uje, to ni kino, ki sem ga jaz delala. – Samo ~e gospod Brenk tako pravi … potem pa bo tudi kaj na tem. MA^EK: Do mene vam ni treba bit sarkasti~ni. Ker sem na va{i strani. Brenk je prijavo vlo`il proti vam na to`ilstvo, a ne? Pred pol leta? @e drugo? Pavla mol~i. MA^EK: Ja no, tako sem sli{al. PAVLA: In ja, ~im ste me dali pod za~asno upravo, me je Dr`avno podjetje zabrisalo na cesto. Ljudska oblast. A bi radi vedeli, od kod imam za kruh? MA^EK: Ja no, saj ste dobili mnenje, da ste dobili sklep, da ste bili odpu{~eni nezakonito. PAVLA (nerada): Hvala bogu, imam kak{nega prijatelja. MA^EK: Tomin{ka mislite? Ja, on je spro`il postopek, ampak vlada je dala pozitivno mnenje, da ste bili zaposleni kot poslovodkinja, da je sklep za~asne uprave napa~en. – Pa {e nekaj. A ni ~udno, da se prijava ne premakne? Da ni ovadbe? PAVLA: Sem sli{ala, da so sodi{~a dosti polna. MA^EK: Ja, to~no taka so. Toliko, da boste vedeli, kje vse so va{i prija­telji. – Na Matico pa ne boste {li nazaj. PAVLA: Zakaj ne? MA^EK: Ker sem sli{al, da ste sebi~ni pa nekooperativni. (Pavza.) Lejte, jaz dobro vem, da ~e se kdo v Sloveniji spozna na filme, se vi. PAVLA: A … ne Brenk? MA^EK: On … ima svoje kvalitete, ima krasno oko, ne zna pa z ljudmi. Z najbolj{imi v Sloveniji se mu je ratalo skregat. Mi bomo v socia­lizmu rabili film. Na{ film. Slovenski film. Brenka lahko po{ljemo drugam, v federalno komisijo za film, naj se tam jebe, da bo videl, kaj je politika. On je kontra od vas. Vi ste se zmeraj znali z vsemi zmenit, on pa z nobenim. Pavla mol~i. MA^EK: Imamo pa za vas bolj{o ponudbo. Pozabite na va{e kine. So tudi bolj{a mesta. Filmsko podjetje bomo razdelili na dva dela, pro­dukcijsko in distributersko. Podjetje za produkcijo se bo imenovalo Triglav film. Koliko se vi vidite v tem? PAVLA (po premoru): Te kine upravljam jaz. Vse svoje znanje sem vlo`ila v njih. Vse zaposlene osebno najela. Nobeni smrkavi mulci jih ne bodo upravljali. MA^EK: Dobro, saj niste naivni. Delali smo vsi za to, da bo na koncu stvar osvobojena denarja, pa izkori{~anja od denarja. PAVLA: Samo ne osvobojeni od ~loveka. Jaz nobenega ne izkori{~am za denar. Jaz delam za umetnost. MA^EK: Pa smo skupaj! PAVLA: Jaz delam z ljudmi, ki jim zaupam, za stvar, ki jo ljudje rabijo, da so za en moment la`je ljudje. MA^EK: Evo! In to~no tako boste lahko delali za narod. PAVKLA: Ne vem, ~e bom znala. Ker meni je to malo ~udno, ~e za Bren­ka danes pravite, da ga boste poslali v Beograd. MA^EK: Mogo~e ga bomo! Tam take rabijo! PAVLA: A veste, ko mi v hribih plezamo, si spustimo {pago, ne pa vr{e. MA^EK: Vr{e? Saj vam ponujamo izvr{no funkcijo! O tem vam govorim, da boste lahko vi odlo~ali! PAVLA: A proti komu bom ovadbo pisala? Vi veste, da sem vsake obto`be, ki jo je Brenk skupaj spravil, nedol`na. MA^EK: Ja, seveda ste. Zato pa niste v arestu. PAVLA: Celo ~udo, bog pomagaj. Svetloba za~ne pojemati. MA^EK: Pavla, jaz ne parlamentiram. Ker to ni parlament. Zdaj imam zadosti. Nazadnje bom videl, da ima Brenk {e prav. – Mi smo znali re{it vpra{anje na tiso~e komadov, samo sem mislil, da boste vi znali sprejet ponujeno roko. – A bi se oklepali ene bajte? Pavla, to bo zdaj vse ljudsko. PAVLA: To pomeni, da pripada ~loveku. MA^EK: A vi zdaj to filozofirate? PAVLA: ^loveku. Svetlobe skoraj ni ve~. MA^EK: Tovari{ica Pavla, a ste vi zaspani? PAVLA: Malo pa res. MA^EK: Re{ili vas bomo. Zatemnitev. 18. prizor Pavla spi na polici, se prebuja. Po~asi se dvigne, bol{~i v prepad pod se­boj, potem predse. ^ez ~as pogleda v nahrbtnik, najprej prvi, potem drugi; oba vr`e v prepad. Obsedi, bol{~i. ^ez ~as: KLICANJE (ve~ glasov): Pavla! Pavla! Pavla se zdrami, ne more verjeti, da ni halucinacija. Napeto prislu{kuje navzgor. Klicanje je vse bli`je. Sli{i se pro`enje kamenja ob plezanju. KLICANJE (zdaj le {e en glas): Pavla!! PAVLA: Kaj se dere{? Tukaj sem. Prek previsa se iznenada na vrvi spusti Ravhekar, privezano ima {e eno vrv. RAVHEKAR: Kako si, Pavla? PAVLA: A ima{ kaj vode? RAVHEKAR: Vode? Kavo imamo na vrhu. Do sem dol pa nisem vode s sabo vla~il. PAVLA: Ti boga, dedci! Kavo? A gor na vrhu? ^OP (iznad previsa): Ja, jaz sem razumel, da se najbolj zaradi kave raz­burja{. RAVHEKAR: Zdaj se pa na transport pripravi, bo{ pri ~utaricah en­dva­­tri. Ji poda drugo vrv. Pavla se odve`e od stene, za~ne se privezovati na novo vrv. PAVLA: ^e bi kak{na `enska dol priplezala, bi s sabo vodo prinesla. Kdo daje dedce v re{evalno. RAVHEKAR: Ja, limon tudi nimamo. Kako se dr`i{? PAVLA: Bo{ to zdajle videl. RAVHEKAR (zakli~e gor): Evo, je navezana! – Pripravi se. Vrv se napne. Pavla otrpne. PAVLA: Kaj to delate? – NEHAJ! Vrv popusti. RAVHEKAR: Samo sprosti se. PAVLA: Raj{i se umakni. RAVHEKAR: Daj, ne ga srat. Tale polica je grozljivka. Saj potem gor naprej gre, je bolj polo`no. PAVLA: Potem se pa toliko umakni, da mimo pridem. RAVHEKAR: Daj, nehaj. Koliko si pa spala zdajle, dve no~i? PAVLA: Glih toliko, da sem se malo spo~ila. Se merita. RAVHEKAR: Zdaj pa ti blodi{ tukaj. Pavla, na vrhu Stebra si, noben razen ^opa tukaj ne bi mogel naprej. PAVLA: Ja, kaj bo{ pa ti? Bodo tebe tudi kot `akelj vlekli? RAVHEKAR (skomigne): Daj, bomo gor filozofirali. (Navzgor:) Dajta, potegnita. Vrv se napne, da Pavlo skoraj prevrne, a se ujame za klin, na katerem je bila privezana. PAVLA: Stoj!!! (Se za~ne odvezovati.) A mene kdo tukaj poslu{a? RAVHEKAR: Pa kaj ti je? Vrv popusti. PAVLA: Bej` mi s poti! Grem sama gor. Vi samo {pago dr`ite tako, kot je treba. ^OP (iznad previsa): Daj, Toma`, pridi gor, ker bo sama {la. RAVKEHAR: A sta vidva obadva nora? PAVLA: Midva nisva nora, pa gora tudi ne. RAVHEKAR: Dobro, tovari{ica. Izpleza na enak na~in kot prvotno ^op, vendar lahkotneje, mladostneje, spo~ito. Za njim se odpravi tudi Pavla, ki gre po enaki poti na enak na~in, a o~itno do skrajnosti izmu~eno. Kljub temu ji gre. ^OP (iznad previsa): No, pa si meni govorila, da ne more{! RAVHEKAR: Mater ji, {e eno no~ bi jo morali v steni pustit, pa bi se pustila ven potegnit. PAVLA: Šparaj sapo. – Bebci, brez vode v re{evanje. Izpleza. Zatemnitev. 19. prizor Pavla, Prennerjeva, Sodnik stojijo. Sedita ^op in Kham, lahko tudi drugi, brezimni. PRENNER: Zelo neregularno je, da niste poslali pri~ ven, tovari{ sodnik: vse so v dvorani in poslu{ajo. SODNIK: O tem smo se zmenili, tovari{ica Prenner. PRENNER: Ni~ se nismo zmenili. Ne mislite ve~ nobene zasli{ati? SODNIK: Se bomo odlo~ili, glede na pri~evanja in zagovor tovari{ice Jesih. Ne bomo delali cirkusa! Dvainsedemdeset pri~, Prenner: a smo na sejmu? Prennerjeva bi ugovarjala, a se vda, obrne se k Pavli. PRENNER: Tovari{ica Jesih, povejte, v kak{nih odnosih ste bili z Gau­filmleiterjem Breinerjem, ki naj bi bil eden od tistih zagrizenih fa{isti~nih propagandistov, s katerimi ste domnevno gojili prija­teljstvo? PAVLA: Gaufilmleiter Breiner je bil okupacijski dr`avni uradnik, ki je skrbel za distribucijo filmov. Z njim sem imela izklju~no poslovne odnose. PRENNER: Obto`nica vam o~ita prijateljevanje in skupna potovanja. PAVLA: Niso bila potovanja. – Moj brat Lojze je bil v partizanih po{ko­dovan in je povrh {e zbolel, dobil je uradno odpustnico za zdravlje­nje. Zdravil se je in ilegalno bival malo pri meni doma, malo pa v Trstu. Ker pa se je v Trstu s kolegom Primo`i~em iz OF udejstvoval {e naprej, so ga aretirali in zaprli v Ri`arno. Bila sem v stiski, pro­sila sem Gaufilmleiterja, ~e me pelje v Trst, ker takrat druga~e ni {lo. Švabobranske oblasti mi nikoli ne bi dale prepustnice, da bi {la s svojim avtom. Ves ~as so mi grozili z aretacijo. PRENNER: Menda ste z njim in njegovo dru`bo pijan~evali. PAVLA: La`! Z njim sem kak{nih petkrat potovala v Trst. Tam mi je s spretnostjo in z denarjem uspelo, da sem re{ila oba. Lojze si po bo­lezni ni opomogel in se ni mogel vrniti v edinico, {e danes ni zdrav. Primo`i~ je {el naravnost v partizane in je mesec pred koncem vojne padel. (Glas se ji zatrese, a se hitro zbere.) – ^e me je Gaufilmleiter po tistem obiskal, sem mu postregla s kavo in `ganjem, ~ista vlju­dnost. Naredil mi je uslugo. Niso pa to prijateljski odnosi. PRENNER: Tovari{ica Apih je izjavila, da so bile vse usluge in finan~ni prispevki njeni dru`ini ~isto osebne narave. Da niso bili povezani z naravo gibanja, ki sta mu z mo`em pripadala. PAVLA: To pa te`ko razumem. Izdatne prispevke sem dajala vsem pover­jenikom, ki so se mogli izkazati, tudi ~e jih nisem osebno poznala. Saj sem jih poleg nje navedla {e cel kup, v dvorani so! PRENNER: Ste razen prispevkov delovali tudi kako druga~e? PAVLA: Tovari{u Rechbachu sem po navodilu obve{~evalca Pavli~a izro~ila zemljevid ljubljanskega letali{~a, ki so ga zavezniki potem uspe{no bombardirali. SODNIK: Tovari{ica Jesih, ali vi pravite, da ste organizirali zavezni{ko bombardiranje ljubljanskega letali{~a? PAVLA: Ne, tega nisem. Sem samo posredovala natan~ne na~rte, enako kot na~rt gorenjske `eleznice. Za oboje imam pri~e. SODNIK: Tovari{ica Jesih, zemljevid Gorenjske je v vsakem zemljepis­nem u~beniku. PAVLA: Zakaj pa sta bila potem Rechbach in Pavli~ zaradi teh istih pa­pirjev obsojena na smrt? Mene je pa zasli{eval Gestapo? SODNIK: Mogo~e so ra~unali na kavo pa `ganje? PRENNER: Tovari{ sodnik, ve~ina ljubljanskih pri~ nas je obvestila, da so bile v~eraj poklicane na sede`e ~etrtnih odborov, ker da morajo gledati na “ve~je nacionalne interese” in stremeti k temu, da bo moja klientka obsojena. Nujno je sklepati, da je to dejanje zoper pravosodje nasnovano s strani ljubljanske direkcije Filmskega podjetja … Ker je tudi DFP prek sestanka zaupnikov organiziral manifestacijski pohod uslu`bencev kina Matica na to razpravo, da bi vpili, kako jih je Pavla Jesih maltretirala in zlostavljala … SODNIK: Tovari{ica Prenner, pa kje vidite te va{e manifestante? Ali kdo tukaj vpije, razen vas? PRENNER: Seveda ne, ker so se zaposleni temu enoglasno uprli! SODNIK: Kak{no zvezo ima zdaj to s ~imer koli? Vi mi po eni strani pra­vite, da bi morali zasli{ati pri~e, po drugi pa, da so pri~e vplivane. Je bila kak{na zasli{ana? PRENNER: Dve. SODNIK: Ena sovra`na, ena pa naklonjena. Uravnote`eno! Imamo pa tukaj konkretno ovadbo DFP, ki je podprta. Pa kak{en cigumigu vi mislite, da se tukaj gremo? PRENNER: S ~im je podprta? Pa v postopku se niti vlagatelj prijave ni pustil zasli{ati. SODNIK: Tovari{ Brenk je v Beogradu. PRENNER: Niti njegov zastopnik. SODNIK: DFP nima zastopnika, ker ne obstaja ve~. Triglav film in Vesna film nista povezana s to ovadbo. Ugotovili smo veliko objektivnih dejstev, tovari{ica Prenner. Tovari{ica Jesih je dala Apihov bunker OF v kinu Matica zazidati takoj po nem{ki okupaciji … PRENNER: Seveda ga je! Saj je bil kino nonstop pod nadzorom. Saj se tudi tovari{ica Apihova ne bi hotela ve~ skrivati v njem! SODNIK: Prenner, prepovedujem vam, da `alite pri~e. PRENNER: Saj je pri~ polna dvorana! Kdo jih `ali? SODNIK: Prenner, nespo{tovanje sodi{~a se vam ne bo obrestovalo. Tudi danes ne, to vam garantiram. PRENNER: Tovari{ sodnik, obljubljam vam, da danes to`ilca ne bom na gobec. SODNIK: Tega sojenja je konec! V dvorani zavr{i. SODNIK: Sodba bo znana v roku sedmih dni. PAVLA: Tovari{ sodnik … SODNIK: Sodi{~e se je seznanilo z vsemi podatki, ki so relevantni za ta primer. Obto`ena Milan Kham in Pavla Jesih bosta vabljena na oznanitev sodbe na obi~ajen na~in. PRENNER: To je travestija. Glasno negodovanje iz dvorane. Zatemnitev. 20. prizor Pavla, Prennerjeva za mizo. Obe se zdita pijani, Pavla je o~itno depre­sivna. V ozadju po omizjih posedajo vsi: Stara Pavla in Stari ^op, Kham, Sodnik, Ma~ek, Brenk, preostali brezimni. PAVLA: A ve{ ti, kaj je najhuj{e? A ve{, ~esa ne zastopim? PRENNER: ^esa? PAVLA: To, da so mi vse pobrali … Nisem edina. Ampak zakaj so morali zraven {e tako svinjat po meni? Ker glej: pol teh ljudi, ki so danes okrog po funkcijah, poznam. Sem jim pomagala, ob tej ali oni pri­liki. A ni to v~asih nekaj pomenilo? PRENNER: Punca moja, stara zgodba, ena od najstarej{ih. ^e je to vse, pol ni bogve kaj. PAVLA: Pol tistih, s katerimi smo bili kdaj skupaj na {pagi, je danes funkcionarjev! Vsi vejo, da ni~ od tistega, kar so mi naprej metali, ni bilo res. Pa me ignorirajo. Glej, tebe dejansko so zaprli, ti pre­povedali advokaturo, samo so ti bila {e zmeraj vrata odprta. Si spet nazaj, si advokat. PRENNER: Mogo~e bolj moj smisel za humor obrajtajo? PAVLA: Meni pa, da sem nora. Da sem stole iz kinov odna{ala … (Pavza, potem se zbere:) Dobro, ti me pozna{. Ti si tukaj. ^e bi bila vsaj sapfi~na, tako kot ti. Ti mo{ki so ko – res kru{ljiva stena. PRENNER: Rabi{ dobre partnerje. PAVLA: Glej, a sem jaz slaba `enska? PRENNER Nisi slaba `enska …. Jo kot prijateljsko objame, a po kraj{em ~asu se prijateljski objem spre­meni v ljubezenskega, dokler se Pavla ne iztrga. PAVLA: Kaj ga ti biksa{ … Tega jaz ne morem razumet. PRENNER: Jasno, da ne. Ti ima{ hribe. PAVLA: Kak{ne hribe? So to hribi, tukaj v tejle ko~i? Da Mojstrovko ~ez gledam? Še to so mi vzeli. PRENNER: Kako pa kaj ^op? PAVLA: A on? Po starem … Se je na starost o`enil, ima otroke … PRENNER: Ti je `al, ker se je o`enil? PAVLA: @al? Meni pa ~isto res nima bit kaj `al. Še hvala bogu, ~e je kon~no na tako naletel, ki ga prena{a … kozla starega. PRENNER: V~asih si znala zelo ljube~e govorit o njem. PAVLA (iskreno presene~ena): Ve{ kaj … Kaj je pa on, pa kaj sem jaz? Iz ~isto drugih svetov sva. On je ko … ma, ko ena `ival, butasta, samo ima pa tako zlato srce … Ah, Jo`a … 21. prizor Svetloba se zdaj preusmeri na Staro Pavlo in Starega ^opa, drugi so v poltemi in se nesli{no pogovarjajo. ^OP: A ve{, kaj je, Pavla? Ti zmeraj misli{, da se je tebi zgodila najve~ja krivica od vseh. PAVLA: Najve~ja? Najve~ja pa ne. Tebi se je ve~ja. Si dobil red zaslug za narod! ^OP: Ja, sem jih ziher moral prav prosit, a ne. Miha greje kolajne za tebe `e sto let. PAVLA: “Bohlonej, pa hvala, ker smo prjatli.” – A Planinska? … Zakaj ti `e spet o Mihatu? ^OP: Ti ne odpusti{ … Tisto so bili drugi cajti! PAVLA: V vsakem cajtu lahko poka`e{, kdo si. ^OP: Je pokazal marsikaj. PAVLA: Saj tisto obrajtam, a ve{, da ne bo{ mislil. Ko si mu rekel ne, da bi te v mojstra povi{al. Ko si rekel: ne, bom jaz kar {lingar, tega ne rabim. ^OP: Obrajta{ … Ko neumnost naredim, pa obrajta{. PAVLA: To ni bila neumnost. A je Mojca rekla, da je bila neumnost? ^OP: Mojca? Saj jaz vem, da je bila neumnost, ni treba Mojce, da mi pove, da je. PAVLA: Ni bila. Tako vsaj ve{, da si svoj ~lovek. Da si, kar si. Mlada Pavla v ozadju vstane, za~ne hoditi od mize do mize, kot da pobira zadnja naro~ila. ^OP: Svoj ~lovek. PAVLA: Ja, saj je res! A kaj mogo~e ni res? Pavza. PAVLA: Ne, saj sem grda do tebe. Ti si na lastne stro{ke pri{el meni v Ljubljano na sojenje pa si bil pripravljen pri~at. Svinje te sploh niso gor poklicale … Samo tisto so sli{ali, kar so hoteli. Prasec je hotel prisilno delo. Prisilno delo! Zame! Mlada Pavla pride k njuni mizi. MLADA PAVLA: Bosta {e kaj? Po~asi bo treba spat, ~e mislita jutri kam it. STARA PAVLA: O tem mi pa vi ne morete govorit. Kaj bi mi rada pove­dala? A vi veste, kdo sem jaz? Mlada Pavla jo premeri s pogledom. MLADA PAVLA: Ne vem, gospa, jaz spo{tujem vsakega. Saj sem sa­mo … STARA PAVLA: O, tukaj delate pa napako. Ker eni so barabe. MLADA PAVLA: To imate skor ziher prav. Samo zdaj … STARA PAVLA: Ni~ skor ziher prav. Pa kdo ste vi? Mlada Pavla bi nekaj rekla, a se ji zdi preneumno, Stari Pavli se samo ironi~no spa~eno nasmehne. MLADA PAVLA: Upravnica. Samo tudi postre`em. Mlada Pavla odide … ^OP (za njo): Hvala, je bilo zadosti! STARA PAVLA (kli~e za njo): “Upravnica”? A “upravnica”? ^esa ste vi “upravnica”? ^OP: Pa kaj je tebe pi~ilo? Stara Pavla se posmehne, potem se sesede vase. Mlada Pavla prisede h Khamu. ^OP: Prijazna je bila. Dela za planince, lahko bi bili prijateljici. STARA PAVLA (potihem): Skorajda ne verjamem. Pavza. ^OP: Daj se malo pazi. Te bojo golobi po`rli. PAVLA: Oni `e ne. Kdo drug, ne pa golobi. ^OP: Ves tvoj denar `e. PAVLA: Kdo ga pa naj? ^OP (vstane): Pavla, bom moral it. Zadosti sem se zasedel. Bo Mojca huda … Pavla {e kar nekaj ~asa mol~i, potem se nazadnje zbere. PAVLA: Mojca? Saj imata pogodbo podpisano. Da ti ne sme nikoli branit v hribe hodit, tudi s takimi puncami, ki so tebi v{e~. ^OP: Kdo pa pravi, da si mi v{e~? Pavla se kon~no spet zaheheta. Tudi drugi gostje za~nejo po~asi odhajati. Pavla vstane, s ^opom se mo~no stisneta in poljubita na lica. PAVLA: Da si mi `iv in zdrav ko planinski kozel. ^OP: Da se mi pazi{, coprnica. PAVLA: Krjavelj. ^op se po~asi, trudno odpravi, med vrati pomaha. Pavla gleda za njim. Prostor se po~asi prazni, dokler nista v sobi le {e Stara in Mlada Pavla; prva sedi, druga pospravlja, videti je depresivna. Sli{i se gruljenje golobov. Nazadnje tudi Mlada Pavla odide. Stara Pavla gleda za njo. Gruljenje golobov je vse glasnej{e. Po~asi se za~enja sli{ati prvinska glasba. Glasba postaja vse glasnej{a. Potem se s previsa nad Pavlo spusti vrv. Pavla jo opazuje. Glasba je vse glasnej{a, gruljenje golobov izginja. Pavla vzame konec vrvi, se za~ne privezovati. Po~asi se odpravi k steni, si ogleda stope, potem se previdno loti plezanja – napreduje po enaki poti kot prej Ravhekar in mlada Pavla. Glasba preglasi vse. Simona Semeni~ tiso~ devetsto enainosemdeset za~ne se z lu`o krvi tako se za~ne luka tata, tata tole je luka luka je na{ glavni lik stoji v gru~i ljudi, ki opazujejo ~love{ko telo na asfaltu okrog glave lu`a krvi lu`a krvi na asfaltu se {iri, se {iri in postaja mlaka gru~a ljudi okrog telesa se {iri, se {iri in postaja mno`ica luka je sedemletni fant, stoji ob robu mno`ice, v roki dr`i belo plasti~no vre~ko, `e malce znucano v vre~ki je nekaj takega kot denarnica tako se za~ne rde~e, zelo rde~e z luko na robu neke mno`ice, mno`ice, ki menda bolje od njega ve, kako se tem stvarem stre`e luka tata, tata luka ponovi besedi, {epetaje no, ~isto mogo~e pa tudi, da ne mogo~e luka sploh ne ponovi tata, tata mogo~e luka sploh ne re~e tata, tata mogo~e luka v rokah sploh ne dr`i bele plasti~ne vre~ke `e malo zmahane mogo~e luka sploh ne stoji na robu mno`ice, ki bolje od njega ve, kako se tem stvarem stre`e mogo~e luka sploh ni na{ glavni lik in zdaj odide, ~e je sploh kdaj tu stal in mogo~e zdaj vstopi erik, ki ima {tirinajst let in mogo~e je on na{ glavni lik mogo~e erik {tirinajstih let zdaj stoji ob robu mno`ice, ki bolje od njega ve, kako se tem stvarem stre`e ~eprav, nedvomno, erik `e bolje ve od luke, ki ga ni ve~ tu erik stoji zraven drugega pobalina, pribli`no enako starega se trudita, da bi bolje videla skozi to mno`ico, jima uspeva bolj napol erik a misli{, da je kdo poklical re{ilca? re~e erik svojemu tovari{u in si popravi {olsko torbo tako ta pravo, tako, kot jo danes nosijo frajerji recimo, da je zelena, voja{ka, za ~ez eno ramo, in recimo, da na njej pi{e “back in black”, in recimo, da gre ~ez ta napis znak za visoko napetost, tista znamenita strela erik nosi tudi take ta prave kavbojke, take, kot jih danes nosijo frajerji in tako jopo, tudi kavbojsko, na rami pa v{itek, na katerem pi{e suzuki na prsih pa priponka z napisom double fantasy njegov tovari{ ni~ kaj ne zaostaja za njim, z v{itki, priponkami in napisi, mislim na{ glavni lik je zagotovo frajer {tevilka ena, ali pa najmanj, recimo, {tiri seveda pod pogojem, da je ta erik na{ glavni lik ker mogo~e tudi ni mogo~e ima na{ glavni lik enaindvajset let je ~isto na kratko postri`en v voja{ki uniformi, z voja{ko torbo na rami in titovko na glavi in recimo, da je ravnokar z avtobusom prispel na voja{ki dopust, in to od nekje zelo dale~, dale~ kot na primer bitola, zato je torej oble~en v voja{ko uniformo in ima voja{ko torbo na rami je ravnokar prispel in se z avtobusne postaje napotil proti kavarni, najprej bi se rad sre~al s katerim od svojih prijateljev, ne bi {el na primer takoj domov in ime mu je boris boris o, jebenti, ne mi umret, a me sli{i{, poglej me, ej ampak tisto telo, iz katerega {e kar odteka kri, ne sli{i ve~ ni~ in nikogar ne bo pogledalo ker je `e truplo {e toplo sicer, ampak se `e ohlaja se ohlaja se ohlaja, ne glede na to, kdo je na{ glavni lik tako se za~ne ~e bi bil prostor dogajanja nekje zunaj, nekje izven na{ega varnega sveta, se pravi, da ne bi bil tule na odru, potem bi bilo to na gregor~i~evi ulici v ajdov{~ini natan~neje, na kri`i{~u gregor~i~eve ulice in ulice 5. maja, ~isto zraven spomenika padlim borcem, na katerem pi{e slava padlim za svobodo ~e bi bil prostor dogajanja nekje zunaj, bi bil nekje na sredini med cerkvijo janeza krstnika in lavri~evo knji`nico, ~isto zraven slu`be dru`benega knjigovodstva, in uslu`benke sdk­ja bi takoj po nesre~i priletele ven in stopile v gru~o ~e bi bil prostor dogajanja nekje zunaj, vendar ni luka, na{ sedemletni glavni lik, spet vstopi s svojo zdelano belo plasti~no vre~ko stoji na robu mno`ice gleda v kri, gleda in ne more nehati gledati ne more odmakniti pogleda od tiste rde~e mlake, gleda in maha s svojo obrabljeno vre~ko sem ter tja vre~ka {umi { { { { tako nekako {umi vre~ka { { { { luka ne more odmakniti pogleda od tiste rde~e mlake, gleda in maha s svojo scufano vre~ko gor in dol denarnica ska~e {k {k {k {k tako nekam in potem zasli{i re{ilca iuiuiuiu ne tako, bolj potiho, ker je {e dale~ iuiuiuiu tako od dale~, potiho in potem vedno bolj od blizu, vedno bolj glasno iuiuiuiu in ljudje vedno bolj kri~ijo ker vsak najbolj{e ve, kako se tem stvarem stre`e ne bi mogli prepoznati njihovih besed, preve~ jih je preve~ je vsega preve~ besed in preve~ ljudi luka stoji na robu mno`ice luka tata, tata vnovi~ ponovi, {epetaje stoji za tremi uslu`benkami slu`be dru`benega knjigovodstva, na robu vre{~e~e mno`ice mno`ice, ki, kot `e re~eno, bolje od luke ve, kako se tem stvarem stre`e iuiuiuiu re{ilec se ustavi vrata se zaloputnejo bumf tako se zaloputnejo vrata re{evalec pa pridr`i vrata, a ne vidi{, da je za~ela burja darko, re{evalec a se ti zdi, da je to zdaj va`no? re{evalec umaknite se darko, re{evalec a je `iv? re{evalec mrtev darko, re{evalec potem sva zastonj divjala re{evalec ja darko, re{evalec kje je pa policija? re{evalec jah, saj ve{, eni si vzamejo cajt luka tata, tata darko, re{evalec, lukatov o~e sine, kaj pa ti dela{ tu? luka mama me je poslala po kruh in mleko darko, re{evalec, lukatov o~e potem pa pojdi, ne stoj tu luka tata, a lahko … darko, re{evalec, lukatov o~e pojdi v trgovino, ne stoj tu luka prav, tata, grem luka odide v rokah dr`i po{vedrano belo plasti~no vre~ko, v kateri poskakuje de­narnica sem ter tja gor in dol {k {k {k {k in vedno manj dokler ne izgine vstopi erik erik tudi tokrat ni sam, o, ne zraven njega je spet pobalin njegovih let, v frajerski, za dana{nje cajte frajerski, opremi (priponke, na{itki, napisi) in s frajersko frizuro frizuro, ki jo posve~eni znajo poimenovati frizuro, ki se ji re~e bitles frizura frizuro, ob kateri na primer tudi erikov nono zmeraj vzklikne – o, saj si kot en bitles! vstopita torej ta dva bitlesa, na{ glavni lik erik in njegov prijatelj njegovemu prijatelju je ime sre~ko sre~ko opazuje truplo erik skrivoma opazuje sre~ka potem ga z nekolikanj obotavljanja prime za ramena erik ti, sre~ko, pejva raje na grad sre~ko po~akaj malo, no erik ma, jaz bi raje {el sre~ko ~akaj, da pride milica, no erik lahko bi vseeno {la sre~ko pa ~e moramo ostati tu, da nas mili~niki spra{ajo erik saj nisva videla nesre~e sre~ko in kaj potem, vseeno moramo vsi po~akati erik kaj pa ~e greva k {iptarju po {amrole, a bi potem {el na grad? erik ves ta cajt dr`i roko sre~ku na ramenu tako, neopazno sre~ko ima{ denar? erik nimam, ma lahko se ustaviva pri moji noni sre~ko ja, kaj pa ~e je ni doma? erik saj vem, kje ima denarnico sre~ko kaj, a kar vzel ji bo{? erik ja, pa kaj potem, saj mi zmeraj re~e, naj si kaj kupim, pa si nikoli ni~ ne kupim saj ne bo ni~ jezna sre~ko no, pa pejva potem erik in sre~ko noge prestavita proti sla{~i~arni boris pa v drugo smer, proti kavarni truplo svojih udov ne premakne nikamor edino tista rde~a mlaka se {e kar premika, {e kar {iri v kavarni je zadu{ljivo, cigaretni dim je tako gost, da bi se nadenj lahko spravil z motorko tistih nekaj parov o~i, ki so pri{li na hitro kafe, ali na dva deci, ali pa na en {tamprl, ali pa na partijo {aha, ali pa na vse skupaj, se vsi obesijo na borisa, kot bi bil nekak{no ~udo br`kone pomislijo nekaj kot – tega pa {e nisem videl ali pa – a je ta pri{el ali gre ali pa tudi – bogve, ~e je za kaj v {ahu ali – evo, {e en ju`njak, ki ga bom nabrisal v bri{kuli in tr{etu nekaj takega morda boris strese torbo z rame in jo vr`e na tla bam usede se za mizo iz `epa potegne {katlico ibar cigaret in {katlico v`igalic ssssk {ccc vdih izdih pri sosednji mizi bo`o in edo kon~ata partijo {aha bo`o, {ahist v kavarni e, bo{ moral {e malo v {ole hoditi edo, {ahist v kavarni a bova {e eno? boris daj mi eno kafe, ma mo~no zasli{i se mo~an sunek burje vu{ in potem {vam in {e eden vu{ {vam bo`o, {ahist v kavarni pa ne, da je kurba spet za~ela edo, {ahist v kavarni pa saj je lihkar nehala, sem ra~unal, da bo vsaj par dni mir natakar slabo si to ra~unal, pa tak {tudent edo, {ahist v kavarni nisem {e {tudent natakar pa bo{, ne vu{ {vam in potem `bam bo`o, {ahist v kavarni kaj je bilo pa to natakar se mi zdi, da je un korec zafasalo s strehe bo`o, {ahist v kavarni pa ja ne natakar saj je visel ~ez `e v mesecih sem `e desetkrat rekel {efu, da naj zrihta, jaz pa tudi ne bom, jaz sem kelnar, ne pa krovec, jebenti natakar stopi do okna natakar ja, korec je zafasalo, {e dobro, da ni koga ubilo ma, saj tako ali tako ne bi bil noben kriv bo`o, {ahist v kavarni mah, tako je, kaj ~e{ natakar ja, kdo pa danes {e kaj dela v tej dr`avi delavec gara, uni tam gor pa se praskajo po jajcih edo, {ahist v kavarni ja bo`o, {ahist v kavarni glejte – tako je bilo, tako je in tako bo edo, {ahist v kavarni ja nekdo ob {anku zvrne {tamprl nekdo ob {anku in nikoli ni noben za ni~ kriv boris a ste sli{ali za nesre~o? natakar kak{no nesre~o? boris tam pri spomeniku enega je do smrti povozil avto nekdo ob {anku sem sli{al re{ilca, ja, ma sem mislil, da se spet neki zajebavajo ti v re{ilcih se radi zajebavajo natakar ja, vklopijo une sirene, sam da zajebavajo ljudi bo`o, {ahist v kavarni mi pa moramo delat nekdo ob {anku ja daj mi {e enega, majstr vstopi darko, re{evalec, lukatov o~e darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost ojla, fantje nekdo ob {anku ojla a si kon~al s {ihtom darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost ma sem, ja, bojo `e sami porihtal do konca sem pri{el na enega hitrega, potem moram it moj sin je danes sprejet v pionirje nekdo ob {anku pridi sem, bo{ kaj povedal o nesre~i natakar ma, boris, kaj si to ti? boris ja, jaz sem, jebenti, kdo pa natakar o, ma ti si saj te sploh nisem spoznal nekdo ob {anku ma ti si brez las saj te sploh ni za spoznat madona, saj si prav en {padni fant saj tisti {pageti dol do riti niso bili nobeni stvari podobni saj je prav, da so ti dali boga natakar a si pri{el na dopust? boris ja, lihkar sem stopil z avtobusa, evo nekdo ob {anku kaj bo{ pil? daj, kelnar, daj fantu kaj za spit natakar kaj bo{? boris ma, en vinjak mi daj ne, ~akaj, daj mi kar dvojnega bo`o, {ahist v kavarni ti, koga je pa povozilo tam pri spomeniku? darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost ne vem, ne poznam edo, {ahist v kavarni ma je kdo mlad? boris ma ne ravno, en mo{ki, bolj star, mora bit `e ~ez petdeset in potem se vse zavrti se zavrti nazaj in naprej, se zavrti kot v filmu ~eprav, roko na srce, ne more se zavrteti kot v filmu, kajne, dragi gledalci, tule na odru se lahko bolj klavrno zavrti edino ~e imamo vrtljiv oder, potem ja, potem se lahko za spoznanje zavrti ampak to bi bil bolj beden vizualni efekt, aneda lahko se torej potrudimo s svetlobnim efektom `mrk, `mrk lahko pa si vse skupaj samo predstavljamo, si predstavljamo borisa, kako sedi sredi zakajene kavarne, si predstavljamo, kako se potem vse skupaj zavrti, se zavrti tako, da boris ne ve ve~, kje je in kaj po~ne, se zavrti ta­ko, da tudi mi ne vemo ve~, kje je boris in kaj po~ne, se zavrti tako, da je boris kar naenkrat en gospod z redkimi sivimi lasmi, gubami in rahlimi obrisi pivskega trebu{~ka natakar, bo`o, edo in nekdo ob {anku izginejo in izginejo tudi mize in stoli in izgine tudi dimna zavesa, z njo pa impre­sivna podoba motorke boris je star triinpetdeset let in stoji sredi dezinficirane lekarne lekarnar v dezinficirani beli halji stoji za dezinficiranim belim lekarni{kim pultom boris ga gleda gleda okoli sebe gleda sebe dezinficirani lekarnar gospod, seveda, samo ~e `elite boris jaz? dezinficirani lekarnar ja, seveda, samo ~e `elite boris kaj? dezinficirani lekarnar tole, tale izdelek sem vam ponudil, res odli~en, dercos neogenic, za spod­bujanje rasti las, vzamete eno ampulo zjutraj ali zve~er boris se pobo`a po lasi{~u pogleda dezinficiranega lekarnarja dezinficirani lekarnar tole je res dober izdelek, nedvomno vreden tega denarja, vsebuje ste­moxydin, ki spodbudi pravilno delovanje izvornih celic, odgovornih za rast novih las, {tevilo las se pove~uje, lasje postajajo bolj polni in gosti, v treh mesecih zraste v povpre~ju 1700 novih las, prvi u~inki se poznajo `e po enem mesecu, ko{ta pa samo 59 evr~kov boris 59 evr~kov? dezinficirani lekarnar ja boris 1700 las? dezinficirani lekarnar tako boris zjutraj ali zve~er? dezinficirani lekarnar kot vam bolj odgovarja boris kdo si ti? dezinficirani lekarnar hm jaz … boris kje sem? dezinficirani lekarnar v lekarni, gospod boris kje je pa kavarna? dezinficirani lekarnar kavarna? boris ja, kavarna, kje je kavarna? dezinficirani lekarnar gospod, a je z vami vse v redu? boris kaj se je zgodilo? kje sem? kaj je to? kje je moj vinjak? za borisom stoji gospod kakih petin{estdesetih let, mo`akar, prijeten na pogled, `enske bi rekle nekaj takega kot {armanten, zagotovo nagne se ~ez pult in za{epeta lekarnarju {armantni mo`akar ne zmenite se, gospod, te`ave ima, slu`ba pa to, saj veste, kako je danes boris kaj? kdo si pa ti? {armantni mo`akar pomiri se, boris vse je v redu boris kje je moj kur~ev vinjak, sem vpra{al {armantni mo`akar ma, boris, kavarne tu ni `e dvajset let dezinficirani lekarnar ja, veste, v tem ~asu ~lovek za~ne rabiti dercos neogenic he, he aneda? he, he in potem se vse skupaj zavrti in spet smo tu boris spet sedi v zakajeni kavarni zunaj zavija burja boris dobi predse svoj vinjak in ga na du{ek spije burja se je razdivjala besno lomi vsenaokoli potem za trenutek utihne, samo toliko, da zemlja zadrhti in potem lomi naprej erik in sre~ko sta na gradu, v rimskem stolpu, ne mudi se jima {e domov ne mudi se jima iz zavetja {amroli sta o~itno `e zmazala, ker zdaj v rokah dr`ita vsak svoj spolni ud in masturbirata ne mudi se jima iz zavetja masturbirata v ritmu burje vu{ {vam vu{ {vam bolj in bolj zavija burja vu{, {vam, vu{, {vam masturbirata drug ob drugem, tako blizu sta si, da ~utita toploto drug drugega tako blizu, da se skoraj dotikata tako blizu masturbirata ne mudi se jima iz zavetja {vam in potem nehata prvi neha erik, za njim pa {e sre~ko burja pa se ne meni za orgazma, burja se ne upeha, se ne ustavi vu{ {vam vu{ {vam sre~ko a si prinesel cigarete? erik ja, sem, skoraj celo {katlico sre~ko no, daj erik povle~e iz `epa zme~kano {katlico filter 57 in {ibice pri`geta vsak svojo cigareto ssssk {ccc vdih izdih sre~ko o, kako pa{e erik ja, ma res pa{e v ti{ini se pogrezata v nikotinski paradi` tako blizu drug drugega, da se skoraj dotikata sre~ko a si ti `e kdaj tudi s kom drugim … no erik kaj? sre~ko ja, no, saj ve{ erik ne, ne vem, sre~ko, kaj ~e sem, ne vem, kaj to~no misli{ sre~ko ma, si ga, no, metal, ne erik ne, sam s tabo kaj pa ti? sre~ko ja, seveda, `e dostikrat erik s kom pa? sre~ko ma, saj ni va`no erik a z unimi tvojimi prijatelji s treninga sre~ko ma ja erik aja in potem ti{ina se sli{i burjo, o ja, to ja, ampak erik in sre~ko ne re~eta ni~ vu{ {vam vu{ {vam in tu pa tam kak{en `bam sre~ko ma, meni je to tako malo brezveze hodit sem in si ga metat, mislim a se ti ne zdi erik ma, ja, kaj, ~e pa vsi to delajo sre~ko ja, ma vseeno erik ma, meni je v redu sre~ko jaz ne vem, ~e bi {e hodil sploh pa bo zdaj zima erik saj tukaj ne zebe tako grozno tukaj je prav v redu sre~ko ma tudi ~e erik ve{ kaj, sre~ko, ti zmeraj to re~e{, pa si potem premisli{ sre~ko ma, zdaj se mi zdi, da je cajt, da nehava se mi zdi, da je to bolj za mularijo da je zdaj cajt za kaj bolj … kaj jaz vem kaj bolj … saj ve{, bolj odraslega, ne erik aha aja kaj pa misli{ sre~ko ma, saj ve{, no, za kak{no babo, ne erik aha aja potem noben ne re~e ni~ samo burja piha erik ma, babe so … babe so tako… ma, tako dolgocajtne sre~ko ja, to je pa tudi res sam a ve{, mislim, zdaj je menda `e cajt za kako napi~it a se ti ne zdi erik ma, ne vem mislim no ja, ja seveda je `e cajt za kako napi~it sre~ko katero bi ti napi~il? erik jaz bi… ma, ne vem katero bi pa ti ? sre~ko jaz bi sonjo sonja ima najve~je jo{ke erik ja to je pa res sam, a ne hodi ona z unim iz gimnazije? sre~ko ja sam uni je ena taka mona erik ja, jaz ga poznam, je so{olec od mojega brata, prav ena mona, res sre~ko ma, v glavnem, meni se zdi, da ne bi ve~ hodil sem kadita sta tiho burja pa vu{, {vam in to erik ti, meni je ostalo nekaj denarja a ~e{ ti vzet sre~ko ma, ja, kaj ~em jaz s tem erik kupi si ~ike al kaj jaz vem kaj ~em jaz s tem, saj meni nona da sre~ko koliko pa je? erik pet dinarjev in pare sre~ko no, ja, saj ni ne vem kaj pa daj sem kadita sre~ko pejva zdej erik ja, pejva, jaz moram k noni na kosilo sre~ko ja, jaz tudi erik ti, sre~ko, a si resno mislil, da ne prideva ve~ sem? sre~ko ma ne, saj sem se samo zezal, no ti vse tako resno vzame{ erik aja sem mislil, da si mislil resno sre~ko ma, si ena mona stopita iz zavetja proti domu {vam tesno drug ob drugem, da jima je la`e kljubovati sunkom burje {vam tesno drug ob drugem tudi zato, da jima je topleje {vam ~e pa erik ni na{ glavni lik in ~e boris ni na{ glavni lik in je na{ glavni lik sedemletni luka, potem se naslednji prizor dogaja v marketu market je pritli~na stavba blizu avtobusne postaje luka dr`i v rokah kovinsko ko{arico, v njej je pol {truce polbelega kruha in mleko v beli plasti~ni vre~ki, na kateri z roza ~rkami pi{e mleko pri polici s sladkarijami luka naleti na svojo so{olko nada o, luka luka o, nada, a greva skupaj domov? nada ma, ne, sem z nono in po mojem bova {e dolgo, na{a soseda marija dela tukaj in potem se mora vse sorte pomenit in potem to grozno dolgo traja a ti ima{ `e vse pri{timano za danes? luka ja, srajco in hla~e mi je mama `e kdaj kupila, edino pali~ke za zastavico nimam a ti jo ima{? nada ja, meni jo je tata prinesel iz gozda, tako lepo in vse drugo imam tudi `e pri{timano, sam skopat se {e moram a vi boste {li vsi? luka ja mama bo {la zdaj {e za eno uro delat, potem bosta oba pri{la domov in potem bomo {li joj, ve{ kaj sem videl tam pri spomeniku je bil en mrtev ~lovek nada prav mrtvega si videl? kako pa je umrl? luka nisem videl, sem videl samo truplo, pa {e to bolj na dale~, ker je bilo toliko ljudi, ma se mi zdi, da je bila `enska, se mi zdi, da ni bil mo{ki, menda jo je avto povozil in je tam le`ala na tleh in okoli nje je bilo enih sto litrov krvi in potem je pri{lo enih tristo ljudi in potem je pri{el moj tata z re{ilcem, sam je bila `e mrtva no, mogo~e pa je bil tudi mo{ki, sem zelo slabo videl nada joj, a prav mrtvega in kri si videl? luka ja, ve{, kako grozno je bilo vse rde~e, kri je bila povsod nada kot v vojni luka ja, prav tako nada kdo je pa bil? luka ma, ne vem, saj ti pravim, ena stara teta, fejst stara nada prav tam pri partizanu? luka ja glas jo`ice, nadine none nada nada tukaj sem a se lahko dobiva potem v najinem skrivali{~u, mi bo{ vse povedal? luka ja, dajva se, tudi ~e je za~elo grozno pihat nada pa kaj potem luka mama bo {la delat za ob treh se dobiva ob treh? glas jo`ice, nadine none nada, pridi sem, kje si? nada takoj, nona, kje si? glas jo`ice, nadine none pri mesarju nada ob treh je super, ~au luka se vidiva nada se obrne proti mesnici, luka pa proti blagajni naredita ena, dva, tri korake nada luka luka kaj? nada pridi sem luka stopi do nade nada glej, kaj sem na{la bananko je na tleh luka o, bananko moja najljub{a sladkarija nada moja tudi luka in nada gledata v bananka na tleh glas jo`ice, nadine none nada, a si se izgubila? luka ma, mama nikoli ne dovoli ni~ kupit, ko grem v trgovino nada meni ga tudi nona ne bo hotela kupit, mi je danes `e eurocrem luka jaz sem si enkrat kupil liziko brez jo vpra{at, pa mi jo je za kazen vrgla v smeti nada saj ~e je na tleh, ga lahko vzameva, ne? luka ma, ne vem {e zmeraj je v trgovini, ~e je v trgovini, potem ve{, ~igav je ga lahko da{ prodajalkam ali pa nazaj na polico tudi nada ja, ma je na tleh luka ja, to je pa tudi res saj s tal lahko pobere{ in vzame{ nada na, ti ga spravi, da ne bo mene nona kaj spra{evala luka v redu nada ampak prinesi ga potem na `egen, ga bova skupaj pojedla ne ga pojest sam luka seveda ga ne bom sam pojedel kak{en tovari{ bi pa bil tovari{i si moramo vse delit nada ja, {e nekaj ur in bomo postali pionirji komaj ~akam! luka jaz tudi! a ve{, da me je mama zadnji~ peljala v dom kulture, a ve{ kako lepo je tam tak lep oder no, na tistem odru bomo mi povedali pionirsko zaobljubo in potem bomo zapeli mi vsi smo mladi pionirji mi je mama vse razlo`ila a ti zna{ vse na pamet? zaprisego in himno? glas jo`ice, nadine none nada, porkadu{, kje si? a si spet pri kakih neumnostih? buhvari, da te pridem iskat! nada ja, nona, saj grem! seveda znam saj sem vadila vsak dan glas jo`ice, nadine none danes grejo tej mulariji same neumnosti po glavi glas marjana, mesarja ja, jo`ica, ko smo bili mi otroci, je bilo vse druga~e si jih takoj dobil okoli u{es nada tukaj sem, nona, pridem takoj moram res it, ~e ne bo celo pot trajbala in bom kar znorela se vidiva na `egnu ne pozabit bananka luka ne bom ampak, a misli{, da je res prav, da ga vzameva? nada ma ja, ~e je pa na tleh… ~e je na{ glavni lik boris, potem smo spet v kavarni cigaretni dim, misel na motorko, misel na smrad vstopi zmago zmago o, glej ga, saj te ni za spoznat se rokujeta se po mo{ko objameta (trepljaj po desni rami z levo roko, ob tej posebni priliki mogo~e tudi dva trepljaja) zmago kdaj si pa pri{el? glede na to, da smo to informacijo pridobili `e v prej{njem prizoru; izve­deli smo, od kje je boris pri{el, s ~im se je pripeljal in kdaj je pri{el, lahko del njunega dialoga presko~imo vkolikor bi se komu zdel ta del dramskega besedila nujno potreben, si ga lahko na tak ali druga~en na~in dopi{e sam zmago je bila dolga, a? zmagotova replika se nana{a na dol`ino borisovega potovanja, vendar to ni nujno, lahko se razume tudi kot komentar na ~as, ki ga je boris do zdaj prebil na slu`enju voja{kega roka, morebiti pa zmago misli na no~, ki je za borisom, ali pa na vse te mesece, v katerih enaindvajsetletni boris ni pri{el do spolnega odnosa seveda je mogo~e tudi, da zmago misli na vse to hkrati, ko re~e zmago je bila dolga, a? mogo~e je pa tudi, da ne misli na ni~ od tega mogo~e misli na nekaj povsem drugega in seveda je mogo~e tudi, da zmago ne misli na popolnoma ni~, ko re~e zmago je bila dolga, a? boris u, jebemti ko boris re~e u, jebemti, se po~uti dobro, ampak res dobro zato, ker je zmago starej{i od njega, zato, ker je zmago `e bil pri vojakih, zato, ker zmago dobro ve, kako to zgleda in zdaj ve tudi boris in zato boris lahko zdaj re~e u, jebemti z istim tonom, kot je to rekel zmago pred dvema letoma u, jebemti, je rekel zmago pred dvema letoma, ko je pri{el iz vojske in so ga v kavarni vpra{ali, ~e je bila dolga tako dobro se po~uti boris, ko re~e u, jebemti, tako dobro, da mora to ponoviti boris u, jebemti in potem val tega dobrega po~utja kar uplahne boris potem pa ta nesre~a zmago a to pri spomeniku? boris ja, a si sli{al zmago ja boris sem pri{el mimo ravno, ko je tip izdihnil zmago to je moralo bit pa grozno boris ja in potem sem gledal tisto truplo in me je kar stisnilo je le`al na tleh, okoli njega pa vse krvavo sem se spomnil na pomlad, na uno {talo dol pr {iptarjih ti povem, me je kar stisnilo zmago a si bil pr {iptarjih? boris bil, ja zmago pa saj ni bila taka {tala boris kako ni bila, a ve{, koliko {iptarjev je bilo mrtvih zmago so rekli, da devet boris ma, {e jaz sem jih na lastne o~i videl ve~ zmago sploh nisem vedel, da si bil tam boris saj noben ni zmago a si tudi ti koga boris ma, ne, jaz sploh nisem streljal sam ti povem, ko sem videl tistega tam pri spomeniku, me je kar … potem pa … zmago kaj? boris ma ni~, saj ne vem kot da bi se mi malo zavrtelo, al kaj kot da bi me za sekundo … po mojem od neprespanosti pa tega tu kar zavrtelo se mi je zmago dajva en vinjak in se spravita k vinjaku, na{ glavni lik boris in zmago u, jebemti, kako se spravita k vinjaku ~e pa boris ni na{ glavni lik in je na{ glavni lik sedemletni luka, potem se luka zdaj s te`avo upira burji v roki dr`i svojo dotrajano belo plasti~no vre~ko, v njej so denarnica, vre~ka mleka in pol {truce kruha polna vre~ka mu udarja ob kolena flop flop in {e flop flop luka vzame vre~ko v naro~je, jo stisne k sebi in se pomika proti domu ~e bi znal preklinjati, kot bog zapove, potem bi zdaj luka rekel nekaj pribli`no takega vpi~kumilumaterinusejebikur~eva burja ali pastijeboocapofukanakurbaod burje ali bogajijebemvpizdozajebani burji ali kojojebebuzerantskozafukano burjo ampak luka na sre~o {e ne zna preklinjati luka kako mi gre pa ta burja na jetra in hodi naprej, na{ glavni lik luka, hodi z burjo in hodi proti burji in razmi{lja o tisti rde~i lu`i in razmi{lja o tem, kako lu`a postaja mlaka, in razmi{lja o tem, kako so partizani umirali med vojno, in razmi{lja o tem, kako bo zdaj on ~isto ~isto kmalu postal pionir, kako bo postal del ne~esa velikega in pomembnega, in ponosno se upira burji, ~isto tako, kot so se pred mnogimi mnogimi leti ponosno upirali burji kurir~ki, ki so pogumno nosili partizanom po{to, in razmi{lja tudi o tem, kako se bosta z nado ~isto kmalu dobila v njunem skrivnem prostoru na pokopali{~u in kako bosta skupaj pojedla bananka po{lata se za `ep, v katerem je varno spravljen slasten bananko in v tistem hipu v tistem hipu v tistem hipu s strehe stavbe, poleg katere hodi luka, nekaj pade luka ne vidi prav, kaj pada, ampak opazi, da nekaj velikega pada proti njemu, nekaj velikega in te`kega mu bo vsak hip priletelo na glavo in potem se okoli luke vse zavrti, se zavrti, se zavrti in mogo~e `mrk, `mrk luka ni ve~ luka, pobalin sedmih let, ki mu nekaj velikega in te`kega pada proti glavi in burja ne besni toplo je in svetlo, toplo in svetlo, kot bi bil maj, `e skoraj junij luka je mo{ki devetintridesetih let, ki hodi po isti poti, kot je hodil prej gre mimo tovarne pohi{tva lipa, tam na gregor~i~evi samo da je zdaj naenkrat tista stavba nema gluha samo da je zdaj naenkrat tista stavba nema in gluha gre mimo istih oken, samo da je zdaj za njimi samo prah mo{ki devetintridesetih let pred seboj poriva vozi~ek, v njem se pa dere mal~ek tata, ho~em liziko ali pa morda lizikoooo ali pa samo tata, tata, tata, tata, brez prestanka luka je mo{ki devetintridesetih let, ki v krasnem son~nem dnevu pred seboj poriva vozi~ek z malim vre{~ajem, ob njem pa hodi podolgovato bitje, na oko bi ~lovek rekel, {tirinajstih let podolgovato bitje lej, tata, to sploh ni res jaz sploh niti pod razno nisem odvisen od kompjutra mislim, lej, ~e bi bil odvisen od kompjutra, potem bi ure in ure sedel in buljil v monitor okej? mislim, sori, res, ampak jaz to `e nisem in mislim, da ni nobenega razloga, da mi ne bi posodil mastercarda, da si lahko naloudam to aplikacijo za i­phone res, a ve{, ker ta aplikacija je ful dobra, vsi moji so{olci jo imajo in je res huda luka kaj? podolgovato bitje ja, to, ne, da mi posodi{ mastercard luka master kaj? podolgovato bitje mastercard, pa kaj ti je zdaj, kaj se pa pogovarjava `e to celo dolgo pot od lidla do sem? luka kaj? kdo pa si ti? kje pa sem? podolgovato bitje tata? a je vse kul? luka tata? kaj je pa to? podolgovato bitje to je vozi~ek, tata luka kaj je pa ta razbita hi{a? podolgovato bitje eee, to je tovarna, eee, kaj `e, lipa, saj pi{e, tovarna ~esa `e, eee, ma ne vem, ne~esa, ne vem, neki, kaj jaz vem, tovarna lipa luka ma, zakaj je pa tako … razbita in … prazna? podolgovato bitje ja, ker je propadla `e sto let nazaj, saj to si mi ti povedal, kaj me spra{uje{ a si zihr, da si kul? luka in kdo si ti? podolgovato bitje ehm, jaz sem, ehm, tvoj sin, ne najbolj{e, da pokli~em nono luka in kje je moja mama? podolgovato bitje ~aki, jo bom poklical podolgovato bitje vzame iz `epa eno svetle~o tenko {katlico in pritiska vanjo {katlica spu{~a tenke piske bip bip bip bip luka kaj ima{ pa to? podolgovato bitje eeee i­phone, ne a sva potem zmenjena za mastercard, saj ti bom vse vrnil iz `epnine, a sva potem zmenjena? bip bip bip bip luka mastercard? da ti posodim? pa jaz to imam? podolgovato bitje ja, itak, da ima{ luka prav ti posodim potem ~e imam seveda ti posodim, saj si moj … ehm … sin z mesta, kjer stoji podolgovato bitje, se zasli{i nekaj kakor yes, vendar {e ne izzveni, tisti yes {e ne izzveni, ko podolgovato bitje `e izgine, ko vozi~ek izgine in tista svetlikajo~a se {katlica, ki spu{~a tenke bip bip bip bip tudi izgine in tako podolgovato bitje ostane brez mastercarda in tiste ful dobre apli­kacije za zdaj tik nad lukovo glavo pa je zdaj spet nekaj velikega in te`kega in luka odsko~i in tisto veliko in te`ko pade na tla in se razbije ampak luka na sre~o {e ne zna preklinjati na{ glavni lik erik pa zdaj stoji pred izlo`bo sre~ko je `e {el domov, tu, na titovem trgu se njune poti lo~ijo erik pa zmeraj obstoji pred to izlo`bo, tudi danes, ~eprav piha nad vrati trgovine z velikimi ~rkami pi{e steklo in v dveh oknih imajo na ogled postavljene same lepe re~i kristalne vaze, sve~nike, podstavke, sklede, kozarce steklo in eriku se te re~i tako zelo dopadejo, da stoji tam v burji in gleda v izlo`bo v~asih tudi stopi noter in se sprehodi med policami steklo kako lepo kako lepo se mu zdi vsi ti krhki in vendar tako lepi predmeti ampak jebemti, erik o tem ne more nikomur povedati a si predstavlja{, draga gledalka, si predstavlja{, dragi gledalec, si pred­stavlja{, da bi na primer o tem povedal sre~ku? saj to bi bilo v bistvu {e slab{e, kot ~e bi mu povedal, da v~asih doma poslu{a abbo ali pa heart of glass, ~e me razumete, kaj ho~em re~i erik vstopi v prodajalno, nad katero je obe{en napis steklo tete prodajalke ga `e poznajo in so zmeraj grozno prijazne, tista ta mlada {e posebej, je {e posebej prijazna erik dober dan jagoda, ta mlada prodajalka dober dan a si pri{el malo v zavetje? erik ja, ja, tako grozno je za~elo pihat jagoda, ta mlada prodajalka grozno, ja pa ravnokar je nehala erik bom malo pogledal naokoli jagoda, ta mlada prodajalka seveda, seveda, ti si kar vzemi ~as in ve{ kaj, danes imam nekaj zate erik zame? jagoda, ta mlada prodajalka prav zate, ja zdaj te `e nekaj dni ni bilo, sem prav ~akala, da pride{ erik kaj pa? jagoda, ta mlada prodajalka a ve{, ko pridejo potniki, nam v~asih prinesejo surove kose stekla pa sem enega pri{parala zate se mi je zdelo, da bi se ti morda dopadlo jagoda, ta mlada prodajalka vzame nekaj izpod pulta in potem erik na njeni dlani zagleda najbolj ~udovito stvar, kar jih je kdaj v `ivljenju videl jagoda, ta mlada prodajalka ima na dlani belo zelen kos stekla, ampak ~isto tak{en, kot bi bil en dragulj ali nekaj tako lepega pa~ erik o ooo to je pa res lepo o, to je pa res lepo in potem erik vzame tisti prelepi ko{~ek stekla s tovari{i~ine dlani, narahlo in po~asi, da mu ne bi padel na tla ga dr`i med prsti in si ga ogleduje erik a ste to res zame pri{parali? jagoda, ta mlada prodajalka prav zate, ti me pride{ najve~krat obiskat erik ~e pa prodajate same lepe re~i jagoda, ta mlada prodajalka ko bo{ velik, bo{ mogo~e tudi ti prodajal tak{ne re~i ali pa bo{ mogo~e izdeloval izdelke iz stekla to bi bilo {ele lepo! erik ja, to bi bilo res grozno lepo najlep{a vam hvala ne vem, kako naj se vam zahvalim, to je nekaj najlep{ega, kar sem kdaj dobil za darilo stokrat hvala! jagoda, ta mlada prodajalka ni za kaj, erik saj si erik, ne? erik ja, ja, erik kako je pa vam ime? jagoda, ta mlada prodajalka jaz sem pa jagoda erik kako lepo ime prav pa{e v to trgovino jagoda, ta mlada prodajalka no, pa {e kaj pridi erik o, saj bom, seveda bom na svidenje in {e enkrat hvala! jagoda, ta mlada prodajalka na svidenje erik s ko{~kom stekla v rokah izstopi iz trgovine ~e se odlo~imo, da je na{ glavni lik luka, potem smo zdaj pri njem doma priprave na sprejem cicibana v pionirje nestrpno potekajo vesna, lukatova mama, je pravkar nehala likati, zlikane obleke razprostira po kav~u glavo ima ovito v brisa~o, okopala se je in si umila lase, da bo na ta po­membni dan zrihtana tako, kot bog zapove vesna, lukatova mama odlo`i v kuhinjo, mleko daj v hladilnik, kruh v ko{aro s kruhom, vre~ko pa v {pajz, na drugo polico ~isto levo, denarnico pa daj kar v mojo tor­bico, prosim luka a je vse pri{timano? vesna, lukatova mama vse, tudi pali~ka, jo je tata prej prinesel, sem `e prilepila zastavico, tu na tleh zraven kav~a je, poglej pa tata ne bo mogel it, bo moral {e malo de`urat, je en njegov sodelavec zbolel luka o, ne jaz sem se pa tako veselil vesna, lukatova mama ni~ ne bodi `alosten, kljub temu bo ~udovito, bo{ videl luka prime v roke pali~ko, na katero je prilepljena papirnata zastavica, rde~a, bela, modra z rde~o zvezdo na sredi luka pomaha z zastavico luka o, kako je lepa a ve{, kaj se mi je zgodilo po poti nekaj je padlo s strehe in mi skoraj padlo na glavo se mi zdi, da je bil korec ~isto malo je manjkalo, pa bi me ubilo, res ve{, kako grozno sem se ustra{il vesna, lukatova mama ma, ne mi re~t ta prekleta burja ampak saj ni burja kriva, to ljudje ne opravijo svojih nalog korce je treba redno pregledovat in popravljat, da se ne bi enkrat zgodila nesre~a ma, pridi sem luka stopi do mame, mama vesna ga objame in poljubi vesna, lukatova mama kaj pa ima{ v `epu? luka eh, ni~, bananka vesna, lukatova mama kje si ga pa dobil? saj ti nisem dovolila, da si kaj kupi, a sem ti? luka ma, saj sem ga dobil na tleh vesna, lukatova mama ja, potem pa to vrzi v smeti, hrane se ne pobira s tal, sem ti `e stokrat to razlo`ila luka ma, saj sem ga dobil na tleh v marketu vesna, lukatova mama kje si ga dobil na tleh? luka ma, tam, v marketu, med policami vesna, lukatova mama ukradel si ga? luka ma ne, nisem ga ukradel, na tleh je bil vesna, lukatova mama pa saj nisi neumen, saj to~no ve{, da ~e kaj vzame{ iz trgovine, ne da bi pla~al, je to kraja pa ~e si ga vzel s tal ali s police kradel si! to je kraja! ukradel si bananka! luka ma ne, mama, nisem vesna, lukatova mama tako se za~ne najprej ukrade{ bananka s tal, potem bazooko s police in na koncu kon~a{ v zaporu, ker krade{ banke! obuj se nazaj luka zakaj? vesna, lukatova mama zakaj? zato, da greva nazaj v market, mogo~e bi bilo najbolj{e, da greva {e na policijo luka ampak saj nisem … vesna, lukatova mama kaj nisi, a zdaj bo{ pa {e lagal a misli{, da te bodo sprejeli v pionirje, kradljivca in la`nivca luka ampak saj nisem ukradel, na tleh je bilo, seveda me bojo sprejeli v pio­nirje, saj nisem ukradel vesna, lukatova mama to je ~ista kraja in to dobro ve{! a bi rad danes postal pionir? luki gre `e precej na jok zdaj zdaj mu bo zadrhtel glas in potem mu bojo v o~i privrele solze in potem bo zajokal luka seveda bi rad postal pionir vesna, lukatova mama ne bo{ postal pionir kako pa misli{, da bi bilo, ~e bi se pionirji tako obna{ali a ti sploh ve{, kaj pomeni biti pionir? a ve{, kaj pomeni biti partizan? partizani so se borili za svobodo, za bolj{i jutri, za to, da ti danes lahko je{ bananka a misli{, da so partizani imeli bananka? luka ampak jaz ho~em biti pionir vsi bojo postali pionirji, cel razred, tudi jaz vesna, lukatova mama o ne, to pa ne, pionirji so lahko samo tisti, ki si to zaslu`ijo, tisti ki kradejo, la`ejo, se ne u~ijo in se pretepajo, tisti niso pionirji vesna, lukatova mama, bi dodala {e kak poduk, ampak luka bruhne v silen jok, tako silen, da mami zmanjka podukov na{ glavni lik boris {e vedno pije vinjak v kavarni mogo~e je pa res najbolj{e, da je na{ glavni lik kar boris najmanj zahtevna scenografija, nobene menjave prizori{~ nobene zadrege glede igranja otro{kih likov mogo~e je pa res najbolj{e, da je na{ glavni lik kar boris boris in zmago pijeta vinjak darko, bo`o in edo igrajo karte in preklinjajo ti trije znajo preklinjati, kot bog zapove zmago a je bilo potem zajebano dol na kosovu boris zajebano, ja zmago kako dolgo si pa bil dol? boris {tirinajst dni ma, brezveze, saj se mi ne da od tega menit raje povej, kaj je kaj novega zmago ma ni~, kaj ~e bit tam na {ihtu me gonijo ko prasca za dva solda vse po starem boris ma jaz pa komaj ~akam, da grem delat zmago ja, sam ti si zmeraj hotel vozit kamion in zdaj ga bo{ vozil jaz si nisem `elel delat v kur~evi lipi, jebenti a ti si se s primorjem `e zmenil? boris ja, ja, takoj ko pridem ven, grem delat komaj ~akam, res kaj pa {tef? zmago ni~ popravlja kamione v voja{nici in boli ga a misli{, da jih tam gonijo ko nas aja o`enil se bo boris {tef? zmago ja, drug teden boris o, to je bilo pa na hitro a je katero napumpal zmago ja boris katero pa zmago khm jagodo boris katero jagodo zmago ja, koliko jagod pa pozna{ boris misli{ jagodo, mojo jagodo? zmago ja boris zajebava{ me zmago ne, res boris {tef je napumpal mojo jagodo? zmago ~aki, ~aki, saj ni tvoja jagoda, no saj nista ve~ skupaj boris ja, ampak, jaz sem mislil … zmago ve{, kako pravijo, mislit se pravi ni~ vedet boris ~aki zdaj, mislim, kaj je zdaj to? zakaj pa mi nisi ni~ rekel? zakaj pa mi ni nobeden ni~ povedal? zmago glej, ti si jo pustil, zdaj je, kar je boris ja, ampak sem hotel … zato sem pa pri{el na dopust sem hotel … zmago kar koli si hotel, pozabi zdaj drug teden se bosta poro~ila konec zgodbe boris ma, ti me zajebava{ {tef? s {tefom? prekleta svinja zmago ej, je, kar je boris o, ne, pa ni, pa ni ne, ne zmago in kaj bo{ boris bom… bom… ve{ kaj bom, ga bom dobil in ga bom ubil zmago ej, umiri se, on ni ni~ kriv, ona pa tudi ne tako se je zgodilo pa~ boris ma dej me zajebavat to se ne kar tako zgodi saj ga sploh nima rada, kar brezveze se bo poro~ila z njim zmago ma, kako pa ti ve{, ~e ga ima rada boris jaz vem, jaz za gvi{no vem ubil ga bom, majke mi kar zdaj ga bom bom {el v kasarno in ga bom ubil darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost no, daj, fant, spravi se malo k sebi je bilo za danes ~isto zadosti krvi, se ti ne zdi? zmago umiri se, no boris grem v kasarno in ga bom ubil, jebemmumater, da ga bom ubil, svinjo prekleto boris vstane od mize in stopi proti vratom darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost boris, usedi se in se spet zavrti sredi silnega joka se zavrti in luka ne joka ve~ bananka ni ve~ nikjer, kav~a z zlikanimi kma{nimi oblekami pa tudi ne tam, kjer bi moral biti kav~, je zdaj ogromen plo{~at ekran, na katerem je risanka, in to v barvah, kot bi bil sredi sobe kino zraven luke spet stoji podolgovato bitje, vre{~aj pa ni ve~ vre{~aj, sedi na tleh in gleda v tisti ogromni kino podolgovato bitje pa je {e zmerom oziroma `e spet podolgovato bitje, ki {e zmerom oziroma `e spet govori neke nerazumljive stvari luka ne spet podolgovato bitje pa ti si res en model, foter najprej mi re~e{, da mi bo{ posodil mastercard kao ker sem tvoj sin in quote – seveda ti posodim, saj si moj … ehm … sin – unquote zdaj pa spet nekaj bluzi{ in potem se iz smeri kopalnica pojavi ena suhcena in mi~kena nonica luka jo gleda gleda podolgovato bitje in gleda tole suhceno in mi~keno nonico, in bolj ko jo gleda, bolj se mu zdi znana luka mama? mama! ne, ne, jaz moram nazaj jaz ne morem bit tu mi~kena in suhcena nonica ja, saj bo{ {el, kaj te je pa zdaj pi~ilo podolgovato bitje tata je danes neki ful ~uden, najprej mi je rekel, da mi bo posodil master­card, potem pa je nazaj rekel, da mi ne bo, to ni fer mi~kena in suhcena nonica ja, luka, to pa ni prav, da najprej nekaj re~e{, potem pa umakne{ besedo to pa res ni vzgojno luka ja, ma res ni mi~kena in suhcena nonica saj zadosti zaslu`i{, pa kaj te ko{ta podolgovato bitje ma saj ni zaradi denarja, on to kao zaradi tega, ker sem jaz kao preve~ ~asa na kompjutru in i­phonu in to mi~kena in suhcena nonica ja, ma saj si res saj mogo~e ima pa tata tudi prav ampak luka, zdaj bo{ {el v afganistan, otrok te ne bo videl pol leta, lahko ga malo pocrta{ podolgovato bitje ja, pa tudi, a ve{ koliko denarja bo{ zaslu`il s pobijanjem unih tam mi~kena in suhcena nonica ma, saj jih ne bo pobijal, saj gre na mirovno misijo, otrok, ne govori tako podolgovato bitje ma, ja, itak, ja, tja gre, da bo dobro zaslu`il, kak{na mirovna misija luka kak{na mirovna misija? podolgovato bitje ja, no, vidi{ mi~kena in suhcena nonica no, sin, ja, saj to `e, da gre{ zaradi fajn pla~e, ampak saj ne bo{ pobijal podolgovato bitje no, ~e bo treba, bo tudi, sem poguglal in se tudi pobijajo a ne da, tata luka ~e bo treba, bom tudi podolgovato bitje no, vidi{ mi~kena in suhcena nonica joj, sin moj, luka moj, saj si rekel, da ne bo nevarno luka jaz moram iti stran od tu, moram nazaj podolgovato bitje kam? luka nazaj podolgovato bitje v lidl? a smo kaj pozabili kupit? luka ne, nazaj, nazaj podolgovato bitje tata, spet bluzi{ nona, a vidi{, kako bluzi? mi~kena in suhcena nonica kaj ne bo, saj je za razumet, za pol leta odhaja in vaju ne bo videl in kdo ve, kaj se vmes lahko zgodi mi~kena in suhcena nonica plane v jok podolgovato bitje ma, ni~ se ne bo zgodilo, nona, ko pride nazaj, nas bo vse peljal na po~itnice v egipt, tako je rekel, a ne da tata? luka tako sem rekel ampak kaj je to, kaj je zdaj to in ~isto malo manjka, pa bo devetintridesetletni luka, vojak po poklicu, planil v jok na sre~o se to ne zgodi, ker se na sre~o spet vse zavrti se zavrti nazaj, nazaj, nazaj, tako, kot je luka hotel in luka je spet v sobi, pred njim je kav~ s polikanimi kma{nimi obleka­mi in zraven je zastavica in mama, ta prava mama, ne tista suhcena in mi~kena nonica in luka {e bolj prasne v jok, stresa ga od vseh teh groznih stvari, od tiste mlake krvi in tistega korca, ki je letel proti njegovi glavi, in tistih groze~ih oken, za katerimi ni bilo ni~esar razen prahu in tistega podolgovatega bitja s svetle~o {katlico, ki dela bip bip bip bip, in tiste grozne grozne mi~kene in suhcene nonice luka plane proti mami in jo kr~evito objame luka mama, mamica vesna, lukatova mama no, luka, zberi se zdaj, nehaj jokat, bova uredila jaz si grem posu{it lase, ti pa pojdi v svojo sobo in napi{i opravi~ilo tovari{icam prodajalkam bova nesla bananka nazaj, bova pla~ala, pa opravi~il se bo{ jaz bom sko~ila do slu`be, ti se bo{ pa pri{el domov okopat in potem bova {la na proslavo nehaj jokat, no, saj bo vse v redu luka kak{no opravi~ilo? vesna, lukatova mama napi{i, da ti je `al, da si ukradel bananka in da nikoli ve~ ne bo{ kradel luka prav in zdaj k eriku ~e bi bil erik na{ glavni lik, potem bi zdaj stal pred izlo`bo in ob~udoval tisti belo zeleni stekleni dragulj burja bi mu `vi`gala okrog u{es in bi mu {la stra{no na `ivce ampak ob pogledu na tisti zeleno beli stekleni dragulj bi bilo vse drugo nepomembno in potem bi se tudi pri eriku vse zavrtelo erik je kar naenkrat gospod {estin{tiridesetih let in stoji pred prazno izlo`bo, pred zapra{enimi okni pod tendo, pod toplim svetlim soncem vse je tako, kot je bilo {e sekundo nazaj, vse je videti nekako tako, ja, ampak vse je v bistvu videti druga~e zeleno beli stekleni dragulj je izginil iz njegove roke ga ni zeleno belega steklenega dragulja ni ve~ tudi napis steklo nad trgovino je izginil erik se obrne in stopi korak naprej, se ozre na levo in tudi tam je ena prazna, zapra{ena stavba namesto bifeja in potem se ozre na desno in tudi tam ni ve~ napisa drogerija in ni ve~ trgovine in potem naredi {e nekaj korakov naprej in tudi tam ni ve~ napisa samopostre`ba in so samo gluha, zapra{ena okna ljudje hodijo mimo njega in ga pozdravljajo vsi ga pozdravljajo kot bi ga vsi poznali in potem se pred njim ustavi ena starka starka oj, lubi, tukaj si si pa to~en starka stopi na prste in ga poljubi erik okamni starka lubi, kaj pa je tako megleno gleda{ a je vse v redu? starka polo`i eriku roko na ~elo polo`i sebi roko na ~elo starka ma ne, ne, nima{ vro~ine mogo~e se mi tudi samo zdi a si se imel v redu na gradu? erik ja? starka kot zmeraj ti tvoji sprehodi in ta tvoj grad, temu se pa res ne bi mogel odre~i, kajne? se mi zdi, da bi se la`e odrekel meni in otrokom kot tem tvojim sprehodom na grad, a? erik otrokom? starka ma daj, saj te samo hecam, no starka pobo`a erika po roki in se nasmehne erik {e vedno stoji kot okamnel starka si `eli{ iti tudi na stolp, ne? saj mogo~e ga bojo pa spet kdaj odklenili erik odklenili? starka odklenili, ja, saj pravijo, da ga bojo mogo~e odklenili saj je zaklenjen `e kakih dvajset al pa trideset let a ne bi bilo lepo kdaj peljat otroke tja? madona, kaj je s tabo, res si nekam nenavadno odsoten tudi ~e, roko na srce, kaj pa ju briga stolp, saj ju ne briga ni~ ve~, ~e sem prav po{tena a ve{, minja me {e posebej skrbi, z markotom se mi zdi, da bo `e kako, ampak minja … no, kaj jaz vem … madona, erik, kaj je narobe s tabo? kaj je spet? erik tovari{ica, jaz … starka joj, erik, madona, pa ne spet pa ne spet zarad tiste moje aferice? a bo{ spet to za~el? kaj ti je? saj se trudim, a ne vidi{, da se trudim in stokrat sem ti `e rekla, da tisto ni pomenilo ni~ porkamadona, spet bo{ tale fris dr`al? vsaj pogovarjaj se kot odrasel, ne mi s tem frisom okoli hodit erik jaz … ne … meni je `al … res … ampak … starka ta tvoj fris, ta tvoj fris ve~no te~en fris jaz ne morem ve~ prena{at tega tvojega frisa a zastopi{? jaz se ne morem ve~ trudit ne morem se trudit s tem tvojim ve~no te~nim frisom starka sika, da je ne bi sli{al kateri od mimoido~ih zdi se, kot da ji gre na jok, ampak mogo~e se tako samo zdi od dale~ pomaha neka druga starka starka ji pomaha in se prijazno nasmehne, kot ji ne bi nikoli {lo na jok starka pejva domov, ne bova tukaj delala ka`ina, da ne bo kak{nih besed pa malo sva pozna za kosilo, bo tvoj stari spet monodramo uprizoril se zavrti erik v burji sredi titovega trga za njim steklo in drogerija na njegovi levi nanos in malo naprej samopostre`ba polne izlo`be in v roki belo zeleni dragulj iz stekla in burja erik stopi {e korak naprej in potem korak nazaj in potem pogleda proti gradu in se vrne se vrne do stolpa, da vidi, ~e je zaklenjen ni zaklenjen erik ne ve prav, kaj bi levo ali desno, naprej ali nazaj odlo~i se, da bo najbolje, ~e pohiti k noni boris vstane od mize in odide zmago stopi za njim natakar ej, fanta, kdo bo pa pla~al? zmago daj mi na ra~un natakar porkodijo, ~e bi jaz kdaj kak{en sold videl, bi tudi vsi psi pokrepali darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost eh, ne prito`uj se, no, saj dobi{ vse na koncu meseca, a ti je `e kdo kdaj kaj dol`an ostal? natakar ej, fanta, torba ampak boris in zmago ga ne sli{ita ve~, sta `e izstopila vrata se zaloputnejo natakar kako so razgreti ti mladi darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost jih bo `e minilo boris in zmago pred kavarno zmago in kaj bo{ zdaj? boris v kasarno grem zmago ma daj, ne nori boris ne bo{ me prepri~al, kar tu ostani in me pusti pri miru jaz grem do kasarne zmago boris, pijan si boris ubil ga bom in zdaj se spet zavrti in spet `mrk, `mrk boris je triinpetdesetletnik, ki je ravnokar izstopil iz lekarne pred vrati stoji sedemletni ali nekaj pribli`no takega mladi~ sedemletni mladi~ no, kon~no sem mislil, da te ne bo ve~ nazaj boris me{a se mi, zme{alo se mi je sedemletni mladi~ kaj je, nono, kaj pa je? a je spet tako drago? ma ne se sekirat, saj zdaj imava denar si rekel, da me bo{ peljal na sladoled boris to ne more biti res zme{alo se mi je sedemletni mladi~ kaj zdaj? saj si tako rekel, ko sem dobil denarnico na tleh si rekel, da zdaj pa bomo imeli za {pe`o in {e za sladoled boris kak{no denarnico? sedemletni mladi~ kaj ti pa je zdaj? a se dela{ neumnega? tisto denarnico, ki sem jo prej dobil na tleh tam pri uni zapu{~eni tovarni, ko sva hodila sem boris ja, ma… ma ne, ni~ ve~ ne zastopim, ni~ ve~ sedemletni mladi~ pejva na sladoled, sem `e izbral, katerega bom boris prav boris stopi za sedemletnim mladi~em, stopita samo nekaj korakov naprej, na plo{~adi so mize in stoli in zraven je bar z ne{teto sladoledi boris zija v sladolede, {e nikoli ni videl toliko sladoledov, vseh barv so, na njih so de`ni~ki in pi{kotki in vse sorte re~i boris koliko sladoledov! sedemletni mladi~ ja seveda, ~e je pa sladoledni vrt a se bova usedla, bom naro~il sladoledno kupo, sem si `e izbral, katero pinocchio boris pinocchio, kaj pa je to sedemletni mladi~ bo{ videl, ve{, kako je lepa boris pa je tudi dobra? sedemletni mladi~ ja, itak da je dobra, ~e je tako lepa boris aha se usedeta za mizo boris koliko si pa star? sedemletni mladi~ sedem bom ~ez dva meseca boris potem bo{ {el `e v prvi razred vnuk u, jebemti sedemletni mladi~ ma, nono, kaj ti je saj bom prvi razred zdaj kon~al res se ti me{a boris aha, potem si pa zelo pameten, to je pa lepo sedemletni mladi~ ja, sem po tebi he, he a misli{, da bi lahko danes dva sladoleda, ko imava denar boris ~akaj, koliko bom pa `e jaz star letos? sedemletni mladi~ ma … ne vem… dosti boris eno cigareto rabim i{~e po `epih boris porkodijo, kje imam pa cigarete in zakaj sem tako v ~rno oble~en? sedemletni mladi~ ma, nono, saj ti ne kadi{ saj nisi nikoli kadil in v ~rno si oble~en, ker si bil na pogrebu, ne boris aja saj res sedemletni mladi~ nono, res se ti je malo zme{alo je moralo biti pa grozno drago uno zdravilo boris grozno drago zdravilo katerega leta pa pravi{, da smo? sedemletni mladi~ nono, ma res ni vse v redu s tabo a si si kupil vsa zdravila? boris sem bil v lekarni, ja sem kupil, ja katerega leta? sedemletni mladi~ nono 2013 boris 2013 triinpetdeset sedemletni mladi~ ja, ja triinpetdeset boris star ko greh sedemletni mladi~ ja, ja star ko greh erik je pri noni nona o, pa si kon~no pri{el sem bila `e v skrbeh a si {el na {amrolo erik ja nona sem videla, ja, da si bil prej tu si vzel denar iz denarnice erik ja nona ma to ni prav, ve{ se mora{ navadit vpra{at buhvari, da bi tata vedel ve{, kak{en ka`in bi bil erik ma ja, oprosti, ~e te pa ni bilo doma nona sem sko~ila k jo`ici na eno kafe ma, saj tudi nje ni bilo, je {la v market erik saj bi ti povedal nona ma, saj vem, da bi mi, saj ti si tako fejst fant ti si dosti bolj fejst fant kot tvoj brat erik ja, edo je res te~en nona a si bil s sre~kotom na {amroli erik mhm nona ma, ve{, ta tvoj sre~ko, ma, ne vem, no erik ja, saj vem, da ga ne mara{ ma, res ne vem, zakaj saj je v redu edino v {oli mu ne gre najbolje, ampak zaradi tega {e ni slab nona ma, tako nekam malo podmukel se mi zdi erik sploh ni podmukel, ~isto v redu je nona no, prav, ~e tako pravi{ erik glej ji poka`e dragulj nona o, kako lepo kje si pa to dobil? kaj pa je to? erik sem bil spet v steklu in mi je una teta prodajalka dala to je rekla, da je to neizdelano steklo nona ma, kako je lepo ma samo, kako je to lepo kako prijazno od nje res prijazno katera je pa bila erik una ta mlada nona aha, `e vem una, ka ima eno ~udno ime, kaj je `e … erik jagoda nona ja, ja, jagoda ma kak{no blesavo ime, le kdo ji je dal to ime sam je pa ne poznam, ne vem, ~igava je uno ta starej{o, {efico, uno pa poznam tu dol naprej na gregor~i~evi `ivijo, njen mo` dela v re{ilcu, enega sina imajo, {e majhnega ona se grozno nekaj s politiko bavi, hodi tudi na kongrese in take re~i malo je usekana, no, kaj pa ima ena `enska za delat v politiki to pa ja ni `enska stvar ampak res lepo od te ta mlade, te jagode, da ti je podarila to kam bo{ pa dal? erik ne vem {e nona jah, sam raje spravi tako, da ne bo noben videl erik ja, saj bom vstopi edo edo, {ahist v kavarni, erikov brat ojla a je `e za jest nona oh, edo, kako pa ti smrdi{ po tobaku o, fuj a si spet z unimi pijanci {ah igral o, fuj, no pa saj ve{, da tista dru`ba ni zate edo, {ahist v kavarni, erikov brat ej, kaj si pa skril v `ep erik ni~ edo, {ahist v kavarni, erikov brat poka`i, no nona ma ne sitnari, pusti ga pri miru edo, {ahist v kavarni, erikov brat no, prav saj me tako ali tako ne briga, sigurno je kak{na otro~arija a je `e za jest? nona seveda je, ampak bomo po~akali {e mamo in tata, saj bosta vsak cajt pri{la edo, {ahist v kavarni, erikov brat ma jaz sem sestradan jaz bi papcal nona pol ure bo{ pa `e potrpel edo, {ahist v kavarni, erikov brat ma, pol ure bom krepal od lakote joj a veste, da je bila pri spomeniku ena nesre~a eden je umrl erik ja, vem, jaz sem videl, sem bil tam a ve{, koliko krvi je bilo na litre nona o, mojbog, kdo je pa umrl erik ne vem, en stric je bil, `e star, ene tolk ko tata nona tako mlad ~lovek kak{na tragedija tako mlad ~lovek edo, {ahist v kavarni, erikov brat meni se zdi star ko greh erik ja, tudi meni, star ko greh edo, {ahist v kavarni, erikov brat v bistvu `e za pokopat erik za pokopat, ja, zadnji ~as edo, {ahist v kavarni, erikov brat prava starina, ni kake {kode erik starina, da ji ni para nona ma sam bej`ta zgubita se mi spred o~i tako grdo govorit pa me imet za norca stalno se kregata, ko pa je mene treba imet za norca, sta pa grozna pri­jatelja zgubita se mi spred o~i, pejta ven ali kamor ho~eta, kosilo bo ~ez ene pol ure ala, gremo edo, {ahist v kavarni, erikov brat a greva pogledat, ~e je truplo {e pri spomeniku erik pejva luka in vesna, lukatova mama, sta v marketu stojita pred prodajalko luka gleda v tla vesna, lukatova mama, in marija, prodajalka pa na uro vesna, lukatova mama no, daj luka mama… vesna, lukatova mama kaj sva rekla? a bi bil rad pionir? luka ja vesna, lukatova mama no, potem pa kar zberi pogum luka tovari{ica prodajalka, prej sem bil tu marija, prodajalka ja, se spomnim, s svojo prijateljico nado se spomnim vesna, lukatova mama a tudi nada je bila zraven? to pa nisi ni~ povedal luka ja, je bila, sva se sre~ala, je bila z nono, ampak bananka sem vzel samo jaz vesna, lukatova mama no, daj zdaj, le pogumno luka tovari{ica prodajalka, prej ko sem bil tu, sem s tal pobral bananka in sem ga dal v `ep in nesel domov sem mislil, da lahko, ~e je na tleh vesna, lukatova mama luka! luka tovari{ica prodajalka, sem ukradel bananka marija, prodajalka no, pa saj ni tako hudo saj si prinesel nazaj, to je zelo lepo vesna, lukatova mama luka! luka tovari{ica prodajalka, se opravi~ujem marija, prodajalka no, je `e v redu vesna, lukatova mama pa ni v redu kako sva se zmenila luka trdovratno gleda v tla in spet mu gre na jok {e malo, pa se mu bodo ulile solze tovari{ica prodajalka to opazi, dete se ji zasmili, kakopak marija, prodajalka no, saj je v redu vesna, lukatova mama ni v redu luka kon~no dvigne pogled strmo pogleda prodajalki v o~i, pogumno kot kak kurir~ek s partizansko po{to, prav tako luka tovari{ica prodajalka, ukradel sem bananka, se opravi~ujem in nikoli ve~ ne bom kradel sem vam napisal tudi opravi~ilo luka iz `epa potegne zme~kan list in ga izro~i tovari{ici prodajalki marija, prodajalka hvala, tovari{ to je pa zelo lepo od tebe luka a zdaj bom lahko postal pionir? marija, prodajalka seveda in to kak{en! vesna, lukatova mama, pla~a bananka in gresta proti izhodu vesna, lukatova mama to je bilo pa lepo prav ponosna sem nate ve{, ~lovek mora za svoja dejanja prevzeti odgovornost no, ampak zdaj mislim, da bo{ pravi pionir luka mama, kaj pa ~e se kdo na primer zla`e, ampak zaradi tega, da bi na primer komu pomagal, a je potem to prav ali narobe vesna, lukatova mama no, to je pa tema za dolg pogovor, bova to kdaj drugi~, prav? jebelacesta, zdaj bom pa {e v slu`bo zamudila ma kako, luka, ti mene matra{, a je bilo to potrebno? res ne vem, kje si imel pamet krast iz trgovine, kot da ti nisem `e stokrat povedala, kako je z lopovi za~nejo tako, da ukradejo {ivanko, kon~ajo pa na vislicah no, ampak si se pa res lepo opravi~il, sem prav ponosna nate {ibaj zdaj domov, zrihtaj se, pridem kmalu boris stoji pred vhodom v kasarno zmago je `e obupal stoji zraven njega in ~aka, kaj se bo zgodilo mogo~e se ne bo zgodilo ni~ mogo~e bo pri{lo do kakega ravsa v najslab{em primeru bojo intervenirali vojaki ali policija boris ej, odpri kapijo! vojak kdo pa si ti? boris odpri kapijo! vojak kaj bi rad? boris k {tefu mehaniku moram vojak zakaj pa? boris da ga ubijem vojak {tef mehanik je `e {el domov lahko pride{ jutri ~e ga bo{ {e zmeraj hotel ubit zmago se zasmeje boris jebemmumater zmago no, zadosti je blo teh neumnosti boris jebemmumater zmago pejva zdej {e na en vinjak boris jebemmumater, kako piha in res piha piha kot sto mater vu{ in {vam in vu{ in {vam in vu{ in {vam in vu{ in {vam erik in edo, {ahist v kavarni, erikov brat, sta pri spomeniku padlim, na katerem pi{e slava padlim za svobodo trupla ni ve~, samo lu`a krvi erik evo, vidi{ tu, saj kri je {e edo, {ahist v kavarni, erikov brat ma si videl tudi nesre~o al sam to truplo erik sam truplo tukaj, glej, tukaj je bila glava in potem je tako le`al in nisem dobro videl, ma, meni se je zdelo, da mu pol obraza fali edo, {ahist v kavarni, erikov brat u, grozno, mater ampak kaj, saj to ni ni~ takega, saj vsak dan kdo umre erik ma ve{, kaj je bilo najbolj grozno, se mi je zdelo grozno, no, se mi je zdelo, da je prav podoben sre~kotu, sre~ko je bil z mano, je stal zraven mene, ta mrtev, ki je le`al tu in je imel samo pol glave, pa je zgledal kot kak{en grozno star sre~ko edo, {ahist v kavarni, erikov brat ma {koda, da ga ni ve~ erik saj se mi je zdelo, da so ga `e odpeljali, kaj ~e delat tu tako dolgo edo, {ahist v kavarni, erikov brat ma ja, kaj ve{, lahko bi bila kak{na policijska preiskava poka`i mi, kaj si skril v `ep erik o, ti prasec, sam zarad tega si hotel ven, ne? pa ti ne bom pokazal, da ve{ jebi se edo, {ahist v kavarni, erikov brat daj, da vidim, no erik ma ne, pa ti ne dam kaj te briga kaj te sploh ma za brigat edo, {ahist v kavarni, erikov brat pa kaj ti je tako te`ko pokazat noni si pa lahko kazal a je sam za babe al kaj? a si baba? erik ma pusti me na miru edo, {ahist v kavarni, erikov brat baba, baba, baba erik mater, ma si res otro~ji kaj te briga pusti me edo ho~e dati roko v erikov `ep erik ga odrine edo {e bolj rine vanj ruvata se, vendar je edo mo~nej{i in eriku iz `epa vzame steklo erik mu ga ho~e vzeti nazaj, vendar ga edo vr`i visoko v zraku, erik ga ne dose`e edo, {ahist v kavarni, erikov brat o, kaj pa imamo tule erik vrni mi nazaj vrni mi prasec pokvarjen daj mi nazaj edo, {ahist v kavarni, erikov brat kaj pa je to? erik steklo, neobdelano daj nazaj edo, {ahist v kavarni, erikov brat kje si ga pa dobil? erik v steklu, mi ga je dala una prodajalka in sploh, kaj te briga, daj mi nazaj prasec edo, {ahist v kavarni, erikov brat o, tako lepo stekelce imamo, skoraj dragulj kako je lepo, prav za pun~ke erik nehaj vrni mi edo, {ahist v kavarni, erikov brat a ga bo{ podaril svojemu ljub~ku sre~kotu? o, kak{no lepo darilce za zaljubljene o, kako lepo erik vrni mi in nehaj edo, {ahist v kavarni, erikov brat o, glej ga, glej ga, jokca jokca jokca, ko kaka ne`na pun~ka ha, ha, ko bi te zdaj tata videl ha, ha, ha pun~ka ha, ha, ha ha, ha, ha ha, ha, ha, ha pun~ka bi rada stekelce za svojega ljub~ka oh, oh, oh, oh komaj ~akam, da pride tata, da mu poka`em stekelce od na{e pun~ke erik res jokca ne sicer tako na glas, ampak o~i ima polne solz in potem se z vso mo~jo zaleti v svojega brata edo pade na tla, tisti krasen belo zelen steklen dragulj pa mu pade iz rok erik ne! steklen dragulj pa se ne razbije, erikov strah je odve~, samo odkotali se malo naprej fanta se mlatita vtem pa se primaje mimo nekdo ob {anku nekdo ob {anku no, no, fanta, kaj je pa zdaj to, kaj ga biksata saj se bosta pobila do smrti nehajta no erik ubil te bom, prasec nekdo ob {anku fanta! a grem po vajinega tata v mesnico? edo, {ahist v kavarni, erikov brat ne, ne, saj bova nehala erik bova nehala nekdo ob {anku no, tako tako je prav zdaj pa si dajta {e roke, tako, po mo{ko erik in edo si sila nerada podata roke tako, po mo{ko nekdo ob {anku ju potreplja po ramenih in se izrazito zadovoljen odmaje naprej edo in erik se hkrati zaletita po stekelce, edo ga dose`e prvi edo, {ahist v kavarni, erikov brat eto, moj je! erik ma ne, no ne zakaj si tak? saj ne bo{ res edo, {ahist v kavarni, erikov brat kaj erik ne ga pokazat tatu edo, {ahist v kavarni, erikov brat zakaj pa ne? saj je tako lepo stekelce ha, ha, ha, ha erik ma daj, no, edo, nehaj, prosim te, nehaj, ne bit tak edo, {ahist v kavarni, erikov brat kaj mi da{ erik ma ni~ ti ne dam, sam nehaj edo, {ahist v kavarni, erikov brat ne, ne, bo{ moral pla~at erik kaj bi rad edo, {ahist v kavarni, erikov brat {e tri mesece tvoje `epnine erik ma to je kraja edo, {ahist v kavarni, erikov brat ah dej, dej sej tebi da itak nona erik ma prav, kar mej jo edo, {ahist v kavarni, erikov brat na, stekelce, pun~ka ha, ha, ha, ha erik prime v roke svoj belo zeleni stekleni dragulj najraje bi zajokal ampak zanala{~ ne bo zanala{~ ne mu bo `e pokazal, prascu, mu bo `e pokazal sploh pa, kaj pa je ta ko{~ek stekla, brezveze, za babe, prav res, ~isto tako, kot je rekel edo, za babe on pa ja ni baba, bo `e pokazal, prascu mimo njiju hiti deklica, nada je, hiti na sre~anje z lukom, ki zdaj ni na{ glavni lik, ampak nada vseeno hiti na sre~anje z njim, na njuno skrivno mesto na pokopali{~u erik ej, mala nada se ne ozre, hiti naprej erik ej, ti, ta mala nada kar hiti naprej erik ej, kako ti je `e ime, no, soseda nada a jaz? erik ja, ti, ja nada nada sem erik nada, a bi rada tole nada kaj pa je to? erik to je neobdelano steklo, tako lepo zgleda kot en dragulj nada a kar tako bi mi ga dal? erik ja, kar tako, ~e ho~e{, jaz ga ne rabim na nada o hvala hvala kako je to lepo hvala erik adijo nada adijo hvala to je pa res lepo kakor en diamant adijo erik je zdaj zadovoljen zato, ker je posvetil bratu na, pa ima{ si misli pa sem ti pokazal mene ne bo nih~e zmerjal z babo si misli jaz `e nisem nobena baba erik a si zdaj zadovoljen? edo, {ahist v kavarni, erikov brat ma briga me za te pizdarije, sam da sem jaz dobil tvojo `epnino erik da jo bo{ lahko zakartal, ne? kak{en bednik si z unim pijancem bo`otom karta{ edo, {ahist v kavarni, erikov brat jaz ne kartam jaz igram {ah in bo`o ni noben pijanec, ~e te `e zanima erik ma vseeno si bednik pejva na kosilo in gresta in medtem ko tako hodita, vrrrr burja ugasne listje na drevesih ozeleni sonce za~ne pripekati in bel princ, parkiran pred sdk­jem izgine in mlaka posu{ene krvi tudi izgine in mimo se pripelje svetle~a vesoljska ladja, ki je sicer avto, ampak ne zgleda kot avto in gospod {estin{tiridesetih let v kma{ni opravi s kma{no kravato stopa ob spomeniku, ki je {e vedno tu in na katerem {e vedno pi{e slava padlim erik je sam, edota ni ob njem, tudi starke ni na spregled erik kot en mattatoio al kaj ne zastopim in ta obleka, kako bedno kot ena fina driska kako bedno mimo pride nih~e drugi kot mi~kena in suhcena nonica mi~kena in suhcena nonica gospod sodnik! dober dan erik mhm dober dan mi~kena in suhcena nonica vas se pa redko sre~a na ulici ste verjetno preve~ zaposleni, kajneda erik zaposlen, ja, to pa ja mi~kena in suhcena nonica gospod sodnik, ~e pomislim, da ste hodili k meni v steklo `e takrat se mi je zdelo, iz tega fanta {e kaj bo ker vas je zanimalo {e kaj drugega kot samo `ogobrc in take neumnosti je minilo, kot bi mignil {e obrnila se nisem, pa ste postali tak pomemben gospod in kdaj potujete erik potujem, kaj mislite, kam? mi~kena in suhcena nonica ja, a niste izbrani za tisto pomembno evropsko sodi{~e, kje je `e v bruslju, ne, kje `e, v… mimo pride en star debelu{en stric debelu{ni stric v luksemburgu debelu{ni stric ~vrsto stisne eriku roko debelu{ni stric dober dan, gospod sodnik mi~kena in suhcena nonica o, vi ste, bo`o dober dan ma saj vidva sta pribli`no enako stara, a ne debelu{ni stric o, ne, sem pa jaz malo starej{i sem bolj gliha od njegova brata edota z edotom sva skupaj {ah igrala, skoraj vsak dan erik v kavarni debelu{ni stric oh, kje so cajti mi~kena in suhcena nonica ma res, kje so cajti debelu{ni stric tebe pa nisem videl `e … uf mi~kena in suhcena nonica samo {e beremo o vas, gospod sodnik debelu{ni stric ja, prav res mi~kena in suhcena nonica no, bo`o, ko sva se `e sre~ala ste mi obljubil priti popravit pralni stroj `e prej{nji teden, pa vas {e vedno ~akam debelu{ni stric gospa, saj bom pri{el, ampak sem res v grozni gu`vi te dni mi~kena in suhcena nonica o, to je pa lepo sli{at v teh dneh da ima {e kdo kaj dela no, gospod sodnik, kdaj potem greste? erik kmalu bom {el kmalu v luksemburg debelu{ni stric ja, samo {e po televiziji te gledamo ~estitke za to evropsko sodi{~e, to je pa cela re~ mi~kena in suhcena nonica ja, res, tako redko vas je kaj videt ampak je `e prav smo tako ponosni na vas, veste, gospod sodnik vsi navijamo za vas v teh dneh so povsod sami pokvarjenci vi ste nam pa v ponos erik zdaj mi je pa nerodno mi~kena in suhcena nonica vam ni treba bit ni~ nerodno kar ponosno dvignite glavo, saj jo imate za kaj kako je pa kaj va{ brat, a se je `e poro~il? erik edo je… v redu debelu{ni stric ma se {e ni poro~il ne, eh, tempi passati mi~kena in suhcena nonica pa tak lep fant tega pa res ne razumem zmeraj je bil tak lep fant no, je `e tako, kot mora biti debelu{ni stric pa otroci erik otroci so… ni~ ve~ ju ne briga, ~e sem prav po{ten hm … minja me {e posebej skrbi, z markotom se mi zdi, da bo `e kako, ampak minja … no, kaj jaz vem … mi~kena in suhcena nonica ni~ skrbet, gospod sodnik to so samo ta leta to vse mine debelu{ni stric pa sonja? erik sonja? debelu{ni stric tvoja `ena, a ni sonja? a nista bila vidva celo so{olca? saj sta skupaj `e od osnovne {ole ali kako? erik a ta je sonja iz razreda? debelu{ni stric gleda erika, kot bi bil malo ubrisan mi~kena in suhcena nonica pa kot da ni ni~ opazila, {e naprej se smehlja gospodu sodniku erik ta je sonja z najve~jimi jo{ki? kje ima pa jo{ke? mi~kena in suhcena nonica o, gospod sodnik, vi pa ste za hece tudi ~e ste tako pomembni, se {e zmerom znate po{aliti z nami, navadnimi ljudmi mi~kena in suhcena nonica se smeje debelu{ni stric {e kar naprej gleda erika, kot bi bil zblojen erik to opazi in ugotovi, da ga je polomil zresni se in odka{lja tako kot se mu zdi, da bi moral pa~ en pomemben gospod sodnik narediti potem z resnim glasom, najbolj resnim, kar ga premore, odgovori na vpra{anje osivelega gospoda bo`ota, ki je bil {e pred nekaj minutami pijanec erik `ena je tudi v redu pravi, da imam ve~no te~en fris mi~kena in suhcena nonica vi ste pa res za hece, gospod sodnik in potem se vsi trije smejejo in se kar smejejo kot bi se zgodilo nekaj zelo sme{nega, tako se smejejo na{ glavni lik luka je na pokopali{~u burja je malo ponehala, za eno piko, za en trenutek nade {e ni luka si ogleduje stare nagrobnike, ki so vzidani v zid tja nih~e ve~ ne hodi ~eprav so tisti nagrobniki najlep{i nestrpen je, mora se {e skopati, preoble~i in potem iti na to slavnostno proslavo, ki jo tako `eljno pri~akuje in potem nada le pride, zadihana od teka nada glej, glej, kaj sem dobila luka o, kako lepo to je nebru{eno steklo, kje si ga dobila? kako je lepo nada kako pa ve{? jaz sem najprej mislila, da je diamant luka moja mama v~asih prinese kaj takega iz slu`be enkrat je prinesla enega takega velikega, tako velikega kot ena `oga, samo da je bil ~rn in rde~ ampak ta je {e lep{i kje si ga pa dobila? nada mi je dal un smotan erik, ve{, un na{ sosed k hodi `e v osmi razred in je grozen va`i~ ampak sem {la mimo, tam pri spomeniku sta bila z bratom, ki je {e bolj grozen va`i~, in me je poklical, ta erik, ne, in potem mi je kar dal to a ni lepo? luka je, ja nada si bom dala med moje zaklade luka ~e ti je tako v{e~, ti bom tudi jaz kdaj kaj prinesel nada a mi bo{ res? luka ja, bom, bom vpra{al mamo, prav? nada o, to je pa res tovari{ko luka saj ti bi meni tudi izpolnila `eljo, ~e bi imel kak{no nada seveda bi ti jo a ima{ kak{no `eljo? luka ma ne, nimam, mislim, ni~ takega nada ja, ma kak{no re~ si `eli{ vsak si kaj `eli no, povej mi, kaj si recimo `eli{ najbolj od vsega ampak res najbolj od vsega luka ne vem nada a ve{, kaj si jaz `elim najbolj od vsega? luka ne nada jaz si najbolj `elim, da bi bila vojna, da bi bila lahko kurirka luka o, ja to si tudi jaz `elim da bi nosil po{to partizanom nada ja da bi bila junakinja luka kaj pa, ~e bi umrla? nada ma na to pa nisem pomislila ja, kaj potem, saj bi umrla za domovino in za svobodo in potem bi mi naredili spomenik luka ja, jaz bi tudi to rad da bi umrl in da bi bil junak nada tako kot bo{ko buha luka ja, tako nada no, dajva zdaj pojest bananka luka nimam ga nada si ga sam pojedel? luka nisem ga pojedel nada si ga pozabil? luka ne, nisem ga pozabil nada pojedel si ga luka ne nada la`e{ luka ne, ne la`em ga je mama videla in potem je rekla, da sem lopov in da ne bom postal pionir, in sva {la nazaj v market in ga je mama pla~ala in sem se moral opravi~it teti prodajalki in {e opravi~ilo sem moral napisat nada kak{na la` je pa zdaj to? ma kak{en la`nivec si ti, luka sam si ga po`rl in zdaj si zmi{ljuje{ in to take debele ti bi bil lahko komot pisatelj kak{ne neumnosti samo da si ga lahko sam po`rl luka ma ne, nada, res ga nisem a ve{, kako je mama kri~ala, sem mislil, da bo kar znorela al pa da me bo zmlatila, pa me ni, ker se ji je na sre~o mudilo v slu`bo nada ma kako si ti luka ena mona ~e ti je tolk do tega bananka, potem pa ga kar mej, itak ga bo{ jutri `e posral luka ma, nada, zakaj mi ne verjame{? mama je rekla, da ne bom smel postati pionir, ker kradem nisem ni~ povedal, da si ga ti pobrala sem vedel, da bi potem poklicala tvojo mamo in da bi potem ratal ka`in nada kak{en brezvezen la`nivec si luka ne biti taka lahko bi povedal {e zate, potem bi tudi tebi rekli, da ne bo{ postala pio­nirka nada ve{ kaj, jaz tebe `e no~em imet za prijatelja ti nisi noben tovari{ in tako la`e{, da si prav en barabin in barabini `e niso pionirji in tudi ~e bo{ povedal pionirsko zaprisego, tako ali tako bo{ lagal in potem sploh ne bo{ pionir a ve{ kaj, ~e bi bili partizani taki, kot si ti, potem … potem … potem ne vem, kaj bi bilo, ampak bi bilo grozno nekaj grozno slabega jaz grem luka ne it nada, res ne la`em, no nada ti si en, ve{ kaj, en, kako se re~e, izdajalec, da bo{ vedel luka prav, potem pa misli tako, ~e ho~e{ potem pa tudi jaz grem in stojita in se gledata in noben ne gre nada jaz `e ne bom {la ti si la`nivec, ti pojdi luka ne nisem, jaz tudi ne bom {el jaz `e nisem la`nivec in izdajalec sploh ne in potem potem se zavrti `mrk, `mrk mogo~e luka je gospod devetintridesetih let ki stoji na pokopali{~u pokopali{~e je druga~no, veliko, pred njim je ogromen tlakovan prostor, ob njem svetla stavba okoli njega ogromno ljudi, bolj ali manj vsi v ~rnem vro~e je, kljub temu imajo bolj ali manj vsi dolge rokave in dolge hla~e ali krila tudi luka je v ~rnem nikogar ne pozna podolgovatega bitja ni nikjer okoli, vozi~ka tudi ne in mi~kene in suhcene nonice tudi ne vsi so tiho, samo `upnik moli sonce pripeka, luki kaplja znoj s ~ela, ali pa so mogo~e solze, mogo~e mu kapljajo solze, ampak zakaj bi mu kapljale solze? in potem se premaknejo luka se premakne z njimi in molijo in luka ne zna moliti in je tiho in potem se ustavijo v stari ve`ici, to luka pozna, ta je bila tu tudi prej, ko se je z nado pogovarjal o bananku in spet molijo traja celo ve~nost to ni mogo~e, si misli luka, zakaj tako dolgo, prej je minilo hitreje, zakaj zdaj tako dolgo, in nikjer nikogar, ki bi ga poznal in kot da nih~e ne pozna njega vsi so stra{no resni, tu pa tam kdo jo~e, ve~inoma gledajo v tla in potem se spet odpravijo za krsto, luka hodi, sonce `ge, luki znoj kaplja s ~ela, hodijo in molijo in potem se ustavijo pri odprtem grobu in spet molijo tako ogromno ljudi je, da luka groba sploh ne vidi, samo zdi se mu, da mo­ra biti nekje tam, da so se zaradi groba ustavili, zakaj bi se sicer ustavili in potem `mrk, `mrk nada kaj je? luka kaj? nada gleda{, kot da je kdo iz groba vstal luka ma, ne, samo danes je nekaj ~udno vse prej sem {el mimo lipe in kar naenkrat je bila prazna in zapu{~ena, kot da tam ni nikogar in potem … ma, ne, bo{ spet rekla, da la`em nada ne, ne bom rekla in kaj je bilo potem? luka ma, kar ene neumnosti, kot da se mi je malo zarolalo nada mogo~e se ti pa je luka ma, ni~ ti ne bom pravil nada no, povej luka zdaj se mi je spet kar malo zavrtelo in kot da sem tukaj na `egnu, ampak je ~isto druga~en, `egen, vse novo in lepo in veliko, tako, imenitno, nova mrli{ka ve`ica in tlakovano, tako lepo, res lepo nada in tudi `egen je bil prazen in zapu{~en? luka o, ne, to pa ne `egen je bil poln, sredi pogreba sem se zna{el pri tisti novi mrli{ki ve`ici so molili in potem so hodili po poti in spet molili in potem so pri{li sem, v to ta staro, in so spet molili in potem so {li in so spet molili in pri grobu so spet molili nada potem so non stop samo molili, kako zabavno luka ja nada ne vem, kaj se je tebi to moralo zavrtet mogo~e zarad te burje, ve{ luka ja, ~isto mogo~e nada ali pa si mogo~e premalo jedel meni mama re~e, da sem premalo jedla, ~e se mi kaj tako ~udno zavrti luka ja, saj cel dan nisem mogel skoraj ni~ jest nada no, vidi{ to bo, la~en si zakaj bi sicer videl ljudi, ki samo molijo luka ja, saj ima{ prav nada potem res nisi la`nivec? luka ne nisem, saj ti pravim nada in si res napisal opravi~ilo? luka ja nada in kaj si napisal? luka `al mi je, da sem ukradel bananka in nikoli ve~ ne bom kradel in podpis nada in si {el v market luka ja, z mamo nada in me nisi izdal luka nisem te samo ne vem, ~e je bilo to prav ker sem se zlagal, ne mama je rekla, da kdor la`e, da ne more biti pionir nada in je res rekla, da ~e pobere{ bananka, ne more{ biti pionir? luka ja, samo meni se zdi, da je malo pretiravala nada joj, ne vem, mogo~e pa ni kaj pa, ~e ni? luka saj zdaj ni ve~ va`no, saj je pla~ala bananka in jaz sem napisal opravi~ilo nada ja, ampak sem jaz ukradla bananka, ne ti kaj pa, ~e zdaj jaz ne morem postati pionirka luka ma, ne, no, saj sem se jaz opravi~il in je vse v redu nada ampak to potem vseeno ni prav, ve{ pa {e zlagal si se zaradi mene luka ma, ne se sekirat, glej, vse je ~isto v redu sem se opravi~il, mama je pla~ala in je v redu pa po mojem je bolj{e, da se malo zla`e{, kot pa da izda{ prijatelja, ne nada kaj pa, ~e bi morala tudi jaz napisat opravi~ilo? luka ni treba, potem se bo vse samo {e bolj zakompliciralo nada a potem misli{, da sem kljub temu lahko pionirka? luka seveda ampak nikoli ve~ ne smeva krasti nada saj ne bova, jaz ne bom luka jaz tudi ne nada prise`em na … na kaj pa naj prise`em? luka na … na bo{kota buho nada prise`em na bo{kota buho luka prise`em na bo{kota buho zmago se zasmeje boris jebemmumater zmago no, zadosti je blo teh neumnosti boris jebemmumater zmago pejva zdej {e na en vinjak boris jebemmumater, kako piha in res piha piha kot sto mater vu{ in {vam in vu{ in {vam in vu{ in {vam in vu{ in {vam in vrrr in `mrk, `mrk in vrrr boris ma, kaj kurc je zdaj tole eh, vsaj na toplem sem in burje ni sedemletni mladi~ pejva hitreje, nono boris kje je pa kapija? tu bi morala biti kje sva? sedemletni mladi~ ma, nono, ma danes si res malo ~ukjen bo{ moral iti k zdravniku, ve{ kak{na kapija, kaj je kapija? boris kapija, vhod v kasarno sedemletni mladi~ kaj je pa kasarna? boris e, voja{nica sedemletni mladi~ ne vem no, pojdiva `e, si mi obljubil {e en sladoled, ko to kon~ava boris kaj pa morava kon~at sedemletni mladi~ nono, ma kaj ti je danes, kaj me non stop heca{? boris te spra{ujem, ~e ve{? sedemletni mladi~ po osebno izkaznico greva boris v voja{nico? sedemletni mladi~ ne, v uno veliko hi{o tam tam delajo pa{aporte in osebne izkaznice saj zadnji~ sva pri{la tudi sem in si rekel, da bo{ vpra{al tudi, ~e se je treba prijavit za delat v italiji boris aha kdo bo pa {el delat v italijo? sedemletni mladi~ ja ti, ne? boris o, to je pa super da bom {el delat v italijo sedemletni mladi~ a zdaj si pa zadovoljen? ma si res nekam zme{an saj ne mara{ iti boris ne maram iti delat v italijo? kdo pa ne bi maral iti delat v italijo? sedemletni mladi~ ne vem, saj meni se tudi zdi tako saj bo{ imel super delo bo{ nabiral jagode, si rekel a ve{, koliko jagod bo{ lahko pojedel boris jagode? sedemletni mladi~ ja, za tri mesece boris zakaj pa? sedemletni mladi~ nono! zdaj me pa ima{ `e prav za norca zato ker nima{ slu`be, ne boris aha saj te samo malo hecam pojdiva po osebno izkaznico in vpra{at za… jagode boris utihne in kakor da nekaj razmi{lja ali ~aka ~aka, da se bo zgodil spet tisti `mrk, `rmk in bo zavr{ala burja (~aka na vu{, {vam, vu{, {vam) ampak ne zavr{i sonce {e kar pripeka in listje na drevesih je {e kar `ivo zeleno boris ti, kakotije`eime, kako pa, da nimam slu`be, a sem `e v penziji? sedemletni mladi~ nono, ma saj {e nisi toliko star, ne, saj ve{, zakaj mimo prihiti debelu{ni stric grozno se mu mudi, zgleda ko zagleda borisa s sedemletnim mladi~em, se obregne vanju debelu{ni stric o, boris, a ima{ tudi ti kak{ne opravke? boris o, pozdravljen ja, ja, greva po osebno izkaznico debelu{ni stric aha jaz pa po gradbeno dovoljenje ma raje bi {el hlode na lipo prena{at, ti povem, kot pa da pridem sem he, he ~e bi bilo to sploh {e mogo~e he, he boris he, he boris opazuje debelu{nega strica in se mu zdi nekam znan, se mu zdi, da ga od nekje pozna, ampak se ne more spomniti najraje bi ga vpra{al, kdo je in kaj po~ne in zakaj se pogovarja z njim mogo~e je bolje, da je tiho in se smehlja, saj bo minilo saj bo hitro minilo saj bo minilo, {e malo bo potrpel in potem vrrrr saj bo debelu{ni stric a ve{, koga sem sre~al tam na ulici gospoda evropskega sodnika mater je ratal visok kot da ne bi z njegovim bratom vsak dan {aha igral tako fino se dr`i pa ko bi se mel za kaj, saj ve{, kaj pravijo za njegovega brata boris bo`o! debelu{ni stric ja? boris ma ni~, nekaj sem se spomnil debelu{ni stric aja, zarad otroka ma ne skrbi, saj ne bom no, ma v glavnem je ratal tako visok, da je kar sme{no in za njega se tudi govori … no, ni~ eh, tako je bilo, tako je in tako bo ko enkrat pridejo h koritu… kaj pa ti? a {e dobi{ kaj od zavoda? boris hm ja, ja, dobim debelu{ni stric ja, ma dolgo ne bo{ ve~, a? boris ne, ne, samo {e malo debelu{ni stric mater so vas najebali kako so vas najebali dela pa nobenega sedemletni mladi~ ma nono bo {el zdaj v italijo debelu{ni stric al si dobil slu`bo? boris ja, ja, dobil sedemletni mladi~ nono bo nabiral jagode debelu{ni stric jagode? no, dobro, to to je dobro, nekaj je, saj jagode niso tako slabe ni~, grem zdaj tja noter k uni nesposobni babi ti se pa dr`i tam pri lahih vsaj nekaj bo, bolje nekaj kot ni~ debelu{ni stric se nasmehne, boris se tudi nasmehne debelu{ni stric odhiti zdaj, zdaj bo, si misli boris, saj meni tega ni treba jagode, mojbog, si misli boris, jagode zdaj zdaj sedemletni mladi~ no, pojdiva tudi midva, nono, jaz bi rad na sladoled boris no, pa pojdiva zrihtat, kar je treba za te… jagode erik, edo, nona, marija in marjan sedijo za mizo in mol~e jejo `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) erik zaka{lja `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) edo za{mrca `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) erik posreba juho marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena erik, te lepo prosim edo, {ahist v kavarni, erikov brat, marijin in marjanov sin ~e je pa nevzgojen erik ma lih ti se ogla{a{, ki `re{ {mrkelj marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena fanta, no nona vaju lepo prosim, ne za~et erik saj nisem jaz za~el marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` ti{ina! `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) in potem `mrk, `mrk in potem `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) vse je tako, kot je bilo hip nazaj edino na noninem mestu sedi starka in na marijinem mestu ena {e bolj starka in na edotovem mestu en ple{ast mo{ki in na marjanovem mestu en sivolas starec na erikovem mestu {e vedno sedi erik, samo da je zdaj ta erik gospod sodnik `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) starka a ste sli{ali, kdo se lo~uje? `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) `mrk, `mrk edo za{mrca `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) `mrk, `mrk {e bolj starka ma ne morem verjet ta dva sta pa res zgledala kot en tak, kako bi rekla, zgleden par ma tako je danes, taki cajti, danes se `e vsi lo~ujejo sivolasi starec nekateri se pa sploh poro~ijo ne {e bolj starka marjan, prosim te, ne za~enjat sivolasi starec kaj, a sem rekel kaj, kar ni res? {e bolj starka marjan, ne zdaj, med kosilom `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) `mrk, `mrk marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena nona, ma kako je dobra ta jota nona o, hvala erik jaz ne morem ve~ nona saj nisi ni~ pojedel, a ti ni dobra jota? marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` kaj pa je njemu dobro? erik ne, saj mi je dobra, samo res ne morem ve~ nona potem so {e omlete, ve{ sem jih prav zate naredila `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) `mrk, `mrk {e bolj starka marjan, lepo te prosim ple{asti mo{ki ma pusti ga, naj naklada ja, res je, nekateri se sploh poro~imo ne in kaj? in kaj potem, ~e se ne? saj me na sre~o ni treba gledat vsak dan, ne tako stra{no neporo~enega saj lahko tudi redkeje pridem, ~e te tako grozno motim {e bolj starka joj, edi, te lepo prosim, saj ve{, da si vedno dobrodo{el ne ga poslu{at lahko bi pri{el tudi bolj pogosto `mrk, `mrk marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` ~e jote ne bo{ pojedel, tudi omlet ne bo{ v tej hi{i se ne bo noben sprenevedal s hrano erik saj bom pojedel edo, {ahist v kavarni, erikov brat, marijin in marjanov sin jaz sem `e! edo odlo`i `lico ob kro`nik marija vstane in pobere edotov kro`nik odlo`i ga v pomivalno korito plop `lico takisto klink potem pred edota postavi kro`nik s pala~inkami edo, {ahist v kavarni, erikov brat, marijin in marjanov sin hvala, mama marija se usede in je naprej `lice udarjajo ob kro`nike (klink, klink) marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` poje svojo joto do konca in odlo`i `lico ob kro`nik ne re~e ni~ marija vstane in pobere marjanov kro`nik odlo`i ga v pomivalno korito plop `lico takisto klink potem pred marjana postavi kro`nik s pala~inkami marjan ne re~e ni~, samo pokima marija se usede in potem vrrrr in `mrk in `mrk {e bolj starka jaz in tata bi rada videla, da pride{ bolj pogosto saj pre`ivi{ ve~ ~asa na letalih kot doma v~asih bi lahko tudi prespal saj je tvoja soba {e ~isto taka, kot je bila ple{asti mo{ki mama, saj ve{, da ne morem saj ve{, koliko dela imam sivolasi starec ~e lahko temu re~e{ delo `mrk, `mrk nona vstane in si vzame pala~inke marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena nona, usedite se, saj bom jaz nona eh, ti kar v miru pojej, bom `e sama erik zajame zadnjo `lico jote in jo z odporom pogoltne marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena vstane in pospravi svoj in njegov kro`nik v korito plop, plop klink, klink `mrk, `mrk starka in kaj pi{e{ zdaj, edo? ple{asti mo{ki delam na enem romanu glavni lik potuje iz sedanjosti v prihodnost mislim, ne tako, s ~asovnim strojem, ampak se znajde v svojem postara­nem telesu v situacijah v prihodnosti starka o, to se sli{i pa interesantno a ne, erik? erik zelo interesantno in kako se kon~a? a potuje za zmeraj? ple{asti mo{ki ne, ne vse se odvije v enem dnevu erik hvala bogu ple{asti mo{ki kaj misli{ s tem? erik mislim, mislim, a ve{, kaj mislim da ni za zmeraj a si predstavlja{, kako grozno bi bilo, da bi se to nekomu za zmeraj do­gajalo da bi celo `ivljenje potoval v svoje … postarano telo? ple{asti mo{ki ne vem, mogo~e bi bilo pa bolj{e bom razmislil {e bolj starka ma kako imam jaz pametna sinova kako sem ponosna sivolasi starec odlo`i `lico zraven svojega kro`nika {e bolj starka vstane in odlo`i njegov kro`nik v korito `lico takisto plop klink postre`e mu z glavno jedjo, nekaj mesa bo, verjetno krompir, mogo~e kak kos zelenjave pa solata, seveda tudi solata `mrk, `mrk v ti{ini jejo pala~inke z marmelado `mrk, `mrk {e bolj starka zdaj sem videvala vsaj tebe, erik, in vnuke zdaj pa {e vas ne bom ve~ celih {est let starka marija, saj bomo prihajali domov, no {e bolj starka zdaj bom oba videvala parkrat na leto a veste, kaj vse se lahko v {estih letih zgodi edi, res bi lahko vsaj ti zdaj bolj pogosto prihajal lahko bi pri{el za nekaj dni na po~itnice ali kaj takega `mrk, `mrk marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena a bo kdo {e kako pala~inko? erik jaz edo, {ahist v kavarni, erikov brat, marijin in marjanov sin jaz tudi marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena ti, marjan? marjan odkima marija vstane in postre`e fantoma pobere prazne kro`nike z mize in jih odlo`i v korito `lice takisto plop, plop, plop klink, klink, klink marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena evo, pa {e kafe za nas tri `mrk, `mrk {e bolj starka kaj pravi{, edi? ple{asti mo{ki vesna, lukatova mama, prosim te {e bolj starka saj bi lahko kdaj tudi tvojega prijatelja pripeljal sivolasi starec samo preko mene mrtvega {e bolj starka samo na kak{no kosilo ali pa magari na kafe, sem mislila sivolasi starec marija, utihni in da ga pod to streho nikoli ve~ ne omeni{ sivolasi starec si odre`e kos mesa in ga ponese v usta potem tudi ostali pojejo juho {e bolj starka vstane in plop, plop, plop, plop in klink, klink, klink, klink postre`e jim z glavno jedjo in `mrk, `mrk erik in edo se ba{eta s pala~inkami marjan, nona in marija srebajo kavo marjan si pri`ge cigareto ssssk {ccc vdih izdih `mrk, `mrk starka samo en dan, pravi{ ple{asti mo{ki ja, zaenkrat delam na tem, da bo samo en dan {e bolj starka in kdaj misli{, da bomo lahko prebrali? ple{asti mo{ki ma se bojim, da ne {e tako kmalu sem komaj na za~etku {e bolj starka komaj ~akam! `mrk, `mrk pala~inke kava ti{ina in potem marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` dobro kafe je glih prav mo~no in sladko edo, {ahist v kavarni, erikov brat, marijin in marjanov sin o, zdaj sem se pa spomnil enega vica, mi ga je danes bo`o povedal pride ~rnogorec v gostilno in re~e natakarici – mala, daj mi jednu kafu – in potem re~e ona – kakvu, slatku ili gorku – in potem re~e ~rnogorec – jaku ko ja i slatku ko ti – in potem mu prinese kavo, ~rnogorec srkne in potem re~e – ej mala, ma da se nisi ti malo precijenila in potem sledi ti{ina in potem se za~ne marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` gromko smejat in potem se za~nejo {e vsi ostali smejat in potem se smejejo vsi in potem vrrr starka bomo morali pohiteti, pogreb je ob petih a bo{ {el tudi ti, edo ple{asti mo{ki ma, kaj pa vem, bi rad ~im prej domov saj midva se nisva dru`ila je bil erikov prijatelj erik moj prijatelj? ple{asti mo{ki no, dokler sta se {e dru`ila, dokler sta bila so{olca, v osnovni {oli pa~ {e bolj starka ja, ma bi se spodobilo, da gre{ tudi ti, edi saj je bil velikokrat pri nas na obisku saj potem lahko magari doma prespi{ in gre{ jutri zjutraj v ljubljano starka joj, jaz {e zdaj ne morem verjet {e bolj starka ja, res, kak{na tragedija nikoli mu ne bi pripisala ~esa takega starka res, zmeraj je bil tako poln `ivljenja kadar koli sem ga sre~ala, je bil nasmejan {e bolj starka ampak, zakaj, zakaj bi si tako vzel `ivljenje, pa tako mlad starka pravijo, da je to storil, ker so mu bili v{e~ mo{ki in ni mogel `iveti s tem v tem okolju {e bolj starka ma, saj jaz sem tudi to sli{ala in to kar z dveh koncev ampak se mi zdi za lase privle~eno sre~ko? erik sre~ko? starka zakaj pa sre~ko ne? erik sre~ko? ple{asti mo{ki ja, zakaj pa sre~ko ne? sivolasi starec nehajte kvantati sploh pa take neumnosti vrrrr erik a lahko grem danes popoldne k sre~kotu marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` danes popoldne bo{ meni pomagal cepit drva oba! edo, {ahist v kavarni, erikov brat, marijin in marjanov sin ma jaz se imam za u~it marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` danes popoldne bomo delali drva se bosta u~ila zve~er marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena jaz bom {la na `egen, pa bi vzela erika za pol ure s sabo, da mi pomaga marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` prav, naj ti pomaga, potem pa takoj drva dajta se ~im prej odpravit erik ampak jaz moram nujno k sre~kotu mhm zarad {ole res marjan, mesar, erikov in edotov o~e, marijin mo` konec debate ker je debate konec, je konec tudi tega prizora in ker nismo prepri~ani, kateri je na{ glavni lik in torej morda to ni erik, se pomudimo spet malo pri borisu, morda je boris na{ glavni lik boris je s svojim vnukom pred upravno enoto ajdov{~ina torej, bi bil pred upravno enoto ajdov{~ina, ~e bi ne bil tukaj na odru, se pravi, ~e bi se to dogajalo nekje izven na{ega varnega in neresni~nega sveta, ~e bi se torej dogajalo izven na{ega udobnega in pravzaprav la`nega sveta, potem bi boris s svojim vnukom pravkar stopal iz upravne enote ajdov{~ina, kar bi danes izven na{ega varnega sveta bila kasarna oziroma voja{nica in je v svetu borisovega postaranega telesa upravna enota se pravi, boris v svojem postaranem telesu s svojim vnukom stopa iz upravne enote boris torej sva uredila zdaj, osebno izkaznico in te… jagode sedemletni mladi~ zdaj pa sladoled! boris tako in zdaj zavr{i ne, se ne zavrti, vrrrr, in `mrk, `mrk odpadeta zavr{i druga~e ne, ne zavr{i burja, tudi vu{ in {vam odpadeta zavr{i druga~e zavr{i, kot kadar se preteklost sre~a s sedanjostjo, ampak tista preteklost, v kateri je bil samo {um morja in `golenje ptic, tista preteklost, v kateri so bili samo son~ni zahodi in zvezdni utrinki, se pravi tista, v kateri so bili samo ne`ni poljubi in ajde, recimo, popolne spolne zdru`itve ali vrhunski fuki, po izbiri tako zavr{i tista preteklost, tista ki ni {e prav od{la, mislim, je od{la, ampak ni zaprla vrat, mislim, je zaprla vrata, ampak ni prav zaloputnila z njimi ali pa je v vratih {pranja, po izbiri torej, zavr{i tako, kot zavr{i, ko se preteklost, ki {e ni zaloputnila z vrati in najverjetneje nikoli ne bo, sre~a s sedanjostjo ko na primer v postaranem telesu hodi{ po ulici in pride mimo neko dru­go, prav tako postarano telo, in ko se po dolgem, ampak res dolgem ~asu {iroko nasmehne{, ne da bi se ti bilo treba potruditi, se torej nasmehne{ tistemu postaranemu telesu iz preteklosti in tisto postarano telo iz prete­klosti se nasmehne tebi in takrat nekaj zavr{i ali pa se samo zdi, da je zavr{alo tako zavr{i, ko borisovo postarano telo, ob katerem stoji sedemletni mla­di~, zagleda jagodino postarano telo boris zagleda jagodo v letih, prav zares v letih, in ~eprav je nagubana in nekolikanj sklju~ena in skoraj siva, boris takoj ve, da pred njim stoji jagoda tista, ki se ima naslednjo soboto poro~iti s {tefom, ker jo je {tef napumpal ampak zdaj, ko stoji pred njim, skoraj siva, sklju~ena in nagubana, zdaj je to verjetno `e mimo jagoda se je verjetno `e zdavnaj poro~ila s {tefom, rodila in mogo~e ima tudi ona vnuke, ki jih vozi na sladoled boris zagleda jagodo in se ji {iroko nasmehne, ne da bi se mu bilo treba potruditi jagoda zagleda skoraj ple{astega borisa s pivskim trebu{~kom in se mu {iroko nasmehne, ne da bi se ji bilo treba potruditi in da bi prav vsaka budala lahko zastopila, da je zavr{alo, lahko uporabi­mo svetlobni efekt, ampak ne tistega `mrk, `mrk, v tem primeru si moramo izmisliti kaj drugega mogo~e samo dodamo kak barvni filter, nikakor ne rde~ega, mogo~e malo zmanj{amo jakost svetlobe, ali pa, za tiste bolj ambiciozne, spustimo malo dima v{{{ in tule bi se zagotovo prilegla tudi glasba, lahko izbiramo med `e obsto­je~imi pop baladami, kot je na primer one, za tiste, ki `elijo, da bi umetni{ki izdelek prebil lokalno, ali vandima, za tiste, ki jih morda meje ne zanimajo tako zelo, seveda je to odvisno od, `al, `al, `al tudi v tem primeru, finan~nih zmo`nosti, najbolj{e bi seveda bilo, da bi bil to avtor­ski komad, ~e `e muzika mora biti, seveda mora biti, ker je dobro, da umetni{ki izdelek zastopi tudi ta zadnja budala in s tem, dragi gledalec, nikakor ne mislim tebe jagoda v letih, prav zares v letih boris! tako dolgo se nisva videla, zdaj pa `e drugi~ v enem dnevu a to je tvoj vnuk? boris ja, to je pa moj vnuk, zdaj bo kon~al prvi razred jagoda v letih, prav zares v letih kako mu je pa ime? boris hm, no, povej teti, kako ti je ime sedemletni mladi~ simon jagoda v letih, prav zares v letih o, kako lepo ime lepo ime za lepega fanta boris pa pametnega jagoda v letih, prav zares v letih ja, seveda jaz sem pa jagoda sedemletni mladi~ kak{no sme{no ime moj nono bo zdaj {el nabirat jagode v italijo jagoda v letih, prav zares v letih a bo{ {el za sezonskega delavca? boris ja jagoda v letih, prav zares v letih ma, ja, saj zastopim, kaj pa ~e{, ~e ni drugega ampak pri teh letih … joj, boris, da bi vsaj zmago {el nabirat jagode boris zmago? jagoda v letih, prav zares v letih jaz {e zdaj ne morem verjet pri teh letih … pa saj bi lahko kaj saj pa ni konec sveta si nisem mislila, da se bova po toliko letih videla ravno na njegovem pogrebu boris zmago je … jagoda v letih, prav zares v letih pa da je naredil … mislim, a ve{ kaj, saj je veliko ljudi ostalo brez dela saj si tudi ti ostal brez dela, pa se vseeno nisi … kako se je lahko … in jagoda v letih, prav zares v letih za~ne jokati boris ne ve, kaj bi storil, ne ve, kako bi se obna{al posku{a razumeti, kar je pravkar sli{al, ne ve, ~e je res sli{al, kar je sli{al, in ne more razumeti da bi zmago … zmago? ne zmago ni mogo~e boris zakaj pa je zmago naredil samomor? boris to izre~e in vdihne ~akajo~ na plaz vpra{anj in mogo~e celo zmer­ljivk, ampak mora to vpra{ati, mora vedeti, pri ~em je, pa ~eprav bi usekal totalno mimo in bi ga jagoda zasovra`ila do konca `ivljenja ne useka mimo jagoda v letih, prav zares v letih eh, zakaj, saj ve{, zakaj, zdaj je `e toliko let, kar so zaprli lipo, in kje naj dobi slu`bo v teh letih zato sit je bil tega zaradi ~esa drugega pa? a ti misli{, da zaradi ~esa drugega? boris ne, ne, jaz ne mislim, da je zaradi ~esa drugega samo … samo ne morem verjeti, da ga ni kaj bom jaz brez njega? kaj bomo mi brez njega? jagoda v letih, prav zares v letih za~ne {e bolj jokati boris jo gleda in zdi se mu, da bo zdaj zdaj tudi on zajokal stopi do nje boris jagoda, ne, no pomiri se jagoda jagoda pa bruhne v {e mo~nej{i jok {e bolj joka pred upravno enoto v ajdov{~ini seveda, samo ~e predpostavimo, da se to dogaja izven na{ega udobnega odra boris jo objame jagoda joka v borisovem objemu in tukaj lahko, zakaj pa ne, u~inek pove~amo s {e kakim svetlobnim in zvo~nim efektom ne nazadnje sta to biv{a fant in punca, boris in jagoda, ki se po ve~ kot tridesetih letih objemata pred upravno enoto, tukaj je ne nazadnje za razumevanje u~inka skoraj nujno potreben {e kak efekt pred domom kulture neznosno piha luka in njegova mama stojita pred vrati vesna, lukatova mama je kma{no oble~ena, luka ima na sebi modre hla~e na ~rto, bele nogavice in rjave ~evlje in belo srajco, ki se je ne vidi, ker ima ~ez srajco {e modro jopico in rjavo bundo, neznosno piha in je ne­znosno mrzlo luka v roki dr`i pali~ico, na katero je prilepljena papirnata zastavica, rde~a, bela, plava, in nikoli ne bo{ pozabil, no, ponovi, rde~a, bela, plava, jugoslovanska je zastava, zagotovo nikoli ne bo{ pozabil, bo{ vedel tudi, ko bo{ sivolas in star, no, ponovi, rde~a, bela, plava, jugoslovanska je zastava, da je rde~a zvezda na sredi, pa tako ali tako ve{ vesna, lukatova mama kako si lep ~akaj, {e malo ti lase popravim vesna, lukatova mama si oblizne kazalec in sredinec in luki popravi pre~ko luka se izmakne, ker se mu to gabi njegova mama to redno po~ne in zmeraj se mu gabi in potem spet oblizne palec in sredinec in mu tla~i poslinjene prste med lase vesna, lukatova mama ja, pa kaj se izmika{, no, ~akaj, da ti lepo po{timam lase in zdaj je luka pripravljen {e ~isto malo in bo postal pionir luka gleda naokoli, ~e bo morda kje zagledal nado in jo res zagleda z mamo in zastavico hiti proti njemu nada je tako lepa, ima lepe bele `abe in rjave ~evlje in modro krilo, ~ez ima pa modro bundo pod bundo ima belo bluzo, tako lepo, z naborki samo da luka bluze ne vidi kljub temu pa dobro ve, da je lepa vu{, {vam vu{, {vam boris in zmago vstopita v kavarno dima je zdaj {e ve~ bo`o in nekdo ob {anku zdaj sedita skupaj za mizo, zraven stoji darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost darko je `e ~isto pijan, komajda stoji na nogah natakar ~isti pult nekdo ob {anku o, sta nazaj vsi `ivi? zmago ja, ja, vsi `ivi kaj pa vi? bo`o, {ahist v kavarni ja, edino smo skoraj bili ob darkota vsi razen darkota se zasmejejo zmago kaj je pa bilo? natakar njegova `ena je pri{la darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost moj sin je danes sprejet v pionirje nekdo ob {anku ja, ja, saj vemo darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost moj sin je danes sprejet v pionirje bo`o, {ahist v kavarni to ponavlja, `e odkar je njegova {la ga je skoraj namlatila sta zamudila cel ka`in zmago no, vidi{, boris mar bi ostala tu boris ja majstr, daj vsakemu en vinjak, na moj ra~un natakar torbo sem ti dal tu za {ank boris hvala boris in zmago se usedeta darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost moj sin je danes sprejet v pionirje nekdo ob {anku mu je rekla, da je svinja in prasec in naj ga bo sram in da je pijanec in da se bo lo~ila in naj gre na zdravljenje, on pa samo – vesnica moja, vesnica moja za se usrat je bilo zato, ker se je napil, namesto da bi {el s sinom na to proslavo bo`o, {ahist v kavarni mah, saj te proslave so res ena sama neumnost eh, ja, kaj ~e{, tako mamo, kaj ~e{ sam veste, ta njegova baba, ma si pa upa, da hodi sem natakar crknili smo od smeha, res {koda, da vaju ni bilo kaj pa ti, boris, si pri{el do {tefa? boris ne je `e nehal delat natakar a nisi {el potem k njemu domov boris ne, sem se malo streznil vmes daj mi za pit natakar takoj, takoj natakar postre`e darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost moj sin je danes sprejet v pionirje zmago na kaj bova nazdravila? boris nate, dajva nazdravit nate zmago name? boris ja, ker si moj prijatelj zmago no, pa dajva, name! zmago in boris popijeta vinjak zmago no, daj, bo{ videl, da bo vse {e dobro boris a si prepri~an? zmago ja, no danes se ga bova dotolkla kasneje bosta sigurno pri{la {e jagoda in {tef na kako pija~o ju bo{ lepo pozdravil in ne bo{ delal ka`ina a ne da? boris ne bom zmago potem se bova lepo naspala, jutri je praznik, bova lahko spala do poldne boris ja, saj res, jutri je praznik zmago mogo~e nama rata {e kako babo domov pripeljat boris ja zmago no, vidi{ in ~e nama ne rata danes, nama bo ratalo jutri ali pa pojutri{njem in potem, bo{ videl, ena, dve, tri in bova tudi midva pred poroko ti bo{ lepo delal v primorju, jaz v tej kur~evi lipi ampak prej ali slej bom postal delovodja in bo ~isto v redu in potem bova imela otroke in bomo ob nedeljah delali skupaj piknike sezidala si bova hi{o, jaz bom pomagal tebi, ti bo{ pomagal meni in {tef bo pomagal obema midva pa {tefu poleti bomo hodili pa na morje in ob petkih in sobotah bomo {e zmeraj hodili sem in s fanti igrali karte sam bab si ne bomo ve~ vozili domov boris ja zmago bo{ videl, vse bo v redu ~ez nekaj let se ti bo vse to z jagodo zdelo samo sme{no na{i otroci se bojo skupaj igrali in vse bo lepo in potem bova enkrat lepo {la v penzijo in bova hodila skupaj ribe lovit ali nekaj takega pa~ kar penzionisti po~nejo boris ja tako bo majstr, daj nama {e enga darko, re{evalec, lukatov o~e, kavarni{ki gost moj sin je danes sprejet v pionirje luka in nada vstopata v dom kulture, polna pri~akovanja, polna pri~a­kovanja in ponosna in potem vrrrr in luka v svojem devetintridesetletnem telesu pod toplim soncem v roki nima ve~ zastavice ~eprav, ~e bi ga kdo zdaj vpra{al, bi zagotovo znal povedati rde~a, bela, plava, vendar ga nih~e ne vpra{a zato pa ima luka zdaj problem, u, jebemti, ima problem, ko je treba na pamet vedeti rde~a, modra, bela, pa grb je kompliciran, luka se najprej spomni na rde~a, bela, plava, potem v mislih obrne barvi in {ele potem lahko glasno izgovori rde~a, modra, bela in upa, da ga ni polomil zato luka o tem zdaj sploh ne razmi{lja in se, ~e je le mogo~e, potencialno nevarnim situacijam raje izogne luka se je ravnokar zna{el v svojem postaranem telesu in sploh ne ve, da ima to postarano telo kakr{ne koli probleme s tem, da bi si zapomnilo vrstni red rde~a, modra, bela luka se je zna{el v svojem postaranem telesu ob trgovini lidl gleda, kam je izginila stavba z velikim rde~im napisom dom kulture {armantni mo`akar kaj, luka, kaj gleda{? ob njem stoji {armantni mo`akar in luka najprej ne ve, kdo naj bi zdaj ta bil, ampak zdaj je `e vajen teh skokov in ve, da se mora samo malo skoncentrirati in se malo skoncentrira in potem odgovori luka eh, ni~, tata, samo gledam, kam je izginil dom kulture {armantni mo`akar a si se ~esa spomnil luka ja, ko sem bil sprejet v pionirje {armantni mo`akar to je pa tako dolgo nazaj, `e ve~ kot trideset let dom kulture so podrli enih osem let nazaj ja, saj ni bilo druge, saj je bil `e resno dotrajan, nevaren kaj bi z njim, denarja za obnovo pa ni bilo so zgradili trgovino in parkiri{~e, to danes bolj rabimo luka aha {armantni mo`akar napredek, ne no, pejva vpra{at za tisto denarnico, bova {la potem na eno kafe kje si rekel, da si jo nazadnje videl? luka ma, se ne spomnim {armantni mo`akar tukaj si {e pla~al, ko si bil s ta malima v trgovini luka ja {armantni mo`akar in potem? luka potem ne vem {armantni mo`akar ma, ja, saj ni~ ~udnega, ko je bil pa tak dan samo da je nisi izgubil na pogrebu luka saj res, pogreb {armantni mo`akar kak{na {koda luka zakaj? {armantni mo`akar ma tako, je bila ena fajn punca, ne luka kdo? {armantni mo`akar nada, kdo ne vem, zakaj se ji je bilo treba fentati pravijo, da je imela depresijo al kaj jaz vem, eno od teh bolezni vesna pravi, da je bila zmeraj bolj ob~utljiva menda ga je tudi cukala luka sem bil na nadinem pogrebu in so samo molili, na nadinem pogrebu na nadinem pogrebu {armantni mo`akar ja da se ena taka mlada fenta saj ji ni ni~ falilo je imela lepo mo`a in dva zdrava otroka, kaj ji je falilo meni se zdi, da ~e ima mati rada svoje otroke, da se `e ne more fentat te bolezni danes, to je vse eno sranje, ti povem to je, ker imajo ljudje preve~ ~asa za mislit na neumnosti ti povem ti ne misli{ na neumnosti, zato ker nima{ ~asa, zato ker skozi dela{, tako no, dajva probat dobit tvoj prto{elj ~e ne, bo{ imel en kup enega sranja s temi dokumenti in karticami luka la~en sem, samo la~en sem, nada je imela prav, samo jest rabim, nujno moram nekaj pojest, ko bom nekaj pojedel, bo vse v redu erik in njegova mama marija hitita proti pokopali{~u marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena daj, erik, pohiti, dajva pohitet, da bo{ pomagal tatu drva cepit erik saj hitim, a si slepa marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena ja, kako pa govori{, buhvari, da bi te tata sli{al erik saj ga ni tukaj, ne, saj doma cepi drva marija, prodajalka, erikova in edotova mama, marjanova `ena erik, kaj zaboga je pa tebe obsedlo sam kri` je z vami, mularija erik ma ni~ dajva pohitet in hitita in erik ne ve, kaj ga ~aka na `egnu, ~eprav se malo boji, da ga ~aka tisto postarano telo v mno`ici, ki jo~e in vrrrr res ga ~aka luka stoji na odru doma kulture v ajdov{~ini, v beli srajci in modrih hla~ah, okrog vratu ima privezano rde~o rutko, na glavi ima modro ~epico stoji ob nadi na odru med drugimi sedemletnimi mladi~i in ponavlja luka danes, ko postajam pionir, dajem ~astno pionirsko besedo: da se bom pridno u~il in delal, spo{toval star{e in u~itelje, da bom zvest in iskren tovari{, ki dr`i svojo obljubo; da se bom ravnal po zgledu najbolj{ih pionirjev, da bom spo{toval slavna dejanja partizanov in naprednih ljudi sveta, ki `ele svobodo in mir; da bom ljubil svojo domovino, samoupravno socialisti~no federativno republiko jugoslavijo, njene bratske narode in narodnosti in gradil novo `ivljenje, polno sre~e in radosti postarano erikovo telo, v spodobni obleki in spodobni kravati s spodobno `eno pod roko, hodi in moli in hodi in moli in hodi in moli in hodi in moli in stra{no mu gre na jok, ko gleda v tisto krsto in v tistega `upnika in v tisti kri` ampak v svojem spodobnem telesu menda ne more jokati hodi in moli in hodi in moli in hodi in moli in hodi in moli in potem stoji in moli in poslu{a vse te besede o sre~kotu menda bo vedno nasmejan in bo prina{al dobro voljo med ljudi menda si bo vsak `elel njegove dru`be, ker bo znal {e tako slabovoljnega spraviti v smeh menda bo vrtnaril in bo imel zelene roke menda bo planinaril menda bo ljubil naravo in bojo planine njegov drugi dom in potem erik spet hodi in moli in bi rad zajokal, stra{no rad bi zajokal, ima, kot se temu re~e, cmok v grlu, ampak ve, da bo zdaj zdaj naredilo vrrrr in `mrk, `mrk in ~aka na vrrr in `mrk, `mrk in ne zajoka v kavarni je zadu{ljivo in smrdi po pijanih ljudeh darko je `e ~isto omagal, spi ob mizi v kotu, v spanju {kripa z zobmi nekdo ob {anku in bo`o se menita o politiki boris in zmago se smejita vicu, in ravno ko se smejita vicu, vstopi jagoda zmago o, jagoda, kaj pa ti? jagoda, ta mlada prodajalka, borisova biv{a sem kon~ala delat in sem pri{la na eno kafe, je rekel {tef, da se dobiva tukaj, a ga ni? boris ne, ga ni ni~ bilo jagoda, ta mlada prodajalka, borisova biv{a kdaj si pa ti pri{el? saj te skoraj nisem spoznala tako, brez las boris ma danes opoldne jagoda, ta mlada prodajalka, borisova biv{a no, saj se vama magari vidi zmago ve{, da sva morala malo nazdraviti boris je pri{el, pa tak pomemben praznik jutri boris sli{im dobre novice in kdaj bo veseli dogodek? jagoda, ta mlada prodajalka, borisova biv{a hja a misli{ poroko ali dojen~ka? boris mislim dojen~ka jagoda, ta mlada prodajalka, borisova biv{a konec maja, 25. maja boris o, to je pa lepo lih na dan mladosti zmago moramo {e na to nazdravit boris natakar, daj {e tri vinjake jagoda, ta mlada prodajalka, borisova biv{a dva, meni sok boris dva, njej sok zmago ma dej usedi se, kaj stoji{ tam jagoda, ta mlada prodajalka, borisova biv{a ma ne vem, kje je {tef boris bo `e pri{el, usedi se jagoda se usede natakar prinese dva vinjaka in sok jagoda, ta mlada prodajalka, borisova biv{a na kaj bomo pa nazdravili? boris ja, na dojen~ka zmago na dojen~ka! boris da bo zdrav jagoda, ta mlada prodajalka, borisova biv{a ja, na njegovo zdravje zmago in da bomo mi njemu naredili {e bolj{i svet, kot so ga nam naredili na{i star{i Jani Kova~i~ Zôon politikon animalikon (zwon politikon animalikon) Commedia musicale dell'arte animale Commedia (musicale) dell'arte animale je brezobzirno kopiranje `ivlje­nja. Vsekakor bodo vrli izobra`enci prepise tega vrhunskega dela na{e prihodnosti na{li v commedii dell'arte, v deklaraciji OZN, v Pan~atantri in pri ostalih basnikih, prav tako pregovore, citate in rekla, kar je le dokaz izjemnosti tega dela, saj je bilo prisotno v civilizaciji ~love{tva `e nekaj tiso~letij. Kon~no lahko beremo (in si ogledamo) original iz davnega leta 2007! Znanstveniki so potrebovali sedem let mukotrpnega dela, da so rekonstruirali temeljne dele. Commedia dell'arte je nastala na trgih in sejmih Italije in je v 18. sto­letju zavzela teatre. Izjemno nadarjeni posamezniki so utemeljili temeljne tipe (Harlekin, Pantalone, Pulcinella itd.), ki so jih nato skozi desetletja in stoletja dopolnjevali. Potujo~e igralske skupine so `ivele od vstopnine in nabranega denarja, zato so si lahko privo{~ile kritiko gospôde. Svojo zgodbo so prekinjali s fizi~nim teatrom – akrobatiko, pantomimo, veliko lovljenja, pretepi itd. – ter lazziji, komi~nimi vlo`ki oziroma drobnimi stalnimi ske~i (lovljenje muhe …). Zgodba je bila le okvir za improvi­zacijo in aktualizacijo. Ve~inoma so bili igralci izjemno na~itani in so v svoje nastope vpletali pregovore, rekla, zgodovinske primere, miti~ne in religiozne zgodbe. Commedia dell'arte animale je povezava basni in moralnih naukov z nesramnostjo commedie dell'arte. Upo{teva tipologijo (`ivali) in prekinja zgodbo s pesmimi in lazziji ter moralo. Commedia musicale dell'arte animale je le nadgradnja z glasbeno spre­mljavo in z vsem, kar smo ravnokar omenili. NASTOPAJO^A BITJA: LEV KRALJ, mogo~en, samov{e~en, prevzeten, ukazovalen; je neroden in nepotreben, a `al tule nujen BRAT LEV, maneken, neresen, bolj trot kot lev MORALA IN NN, eteri~no bledo bitje Skupina A (A­ji) LISICA, inteligentna in zvita, najmodrej{a med vsemi in pragmati~na OSEL, modrec, vdano prena{a kralja, apoliti~en in neprakti~en SOVA, zakladni~arka, ~uvarka pe~atov, birokrat in seveda nezdravo na~elna PETELIN, gizdalin, zapeljivec in modni perverzne` Skupina B (B­ji) MA^KA, inteligentna in iznajdljiva, dober psiholog in strateg ter oblasti`eljna VOLK, general, kratke pameti, a prakti~en in delaven OPICA, sodnica, vse mora biti urejeno v vrste in kolone, nosi o~ala in je pravno izmuzljiva NETOPIR, prislu{kovalec, new age, ~astihlepen in seslja Ostali: ZAJCI, 3 umetniki pantomimiki* FLORA, zagnana aktivistka SVINJE, Mademoiselle et Filles: 3 plesalke* in {efica HIJENA, {ef zapora PODGANE, ena sama s tremi glavami in repi ZBOR, drobnica, `ivina, laznina, perutnina (ako je), vse je dobrodo{lo MUHE IN BOLHE so prisotne, a se ne pojavijo * Lahko so eni in isti, seveda pa si `elimo ve{~ih plesalcev in pantomi­mikov. ŠE PREDUVOD – INTRO INTRA Ko se publika {e poseda, iz ti{ine vedno glasneje recitacija, lu~i v dvorani uga{ajo. Neko~ in davno je nekjé bilo kraljestvo kot zagré, razcvelo se je vzdol` in v{ir, saj je prete`no vladal mir. A vse prerado se zgodi, da s spletkami, intrigami, razbije se blaginje vr~ in glej: zavlada kreg in kr~! Da nauk se pozabi ne, v igro to zapi{e se: v igro ZÔON POLITIKON z doneskom: ANIMALIKOÔN. Neko~ in davno je nekjé bilo kraljestvo kot zagré, razcvelo se je vzdol` in v{ir, saj je prete`no vladal mir. A vse prerado se zgodi, da s spletkami, intrigami, razbije se blaginje vr~ in glej: zavlada kreg in kr~! Da nauk se pozabi ne, v igro to zapi{e se: v igro ZÔON POLITIKON z doneskom: ANIMALIKOÔN. Neko~ in davno je nekjé bilo kraljestvo kot zagré, razcvelo se je vzdol` in v{ir, saj je prete`no vladal mir. A vse prerado se zgodi, da s spletkami, intrigami, razbije se blaginje vr~ in glej: zavlada kreg in kr~! Da nauk se pozabi ne, v igro to zapi{e se: v igro ZÔON POLITIKON z doneskom: ANIMALIKOÔN. Neko~ in davno je nekjé bilo kraljestvo kot zagré, razcvelo se je vzdol` in v{ir, saj je prete`no vladal mir. A vse prerado se zgodi, da s spletkami, intrigami, razbije se blaginje vr~ in glej: zavlada kreg in kr~! Da nauk se pozabi ne, v igro to zapi{e se: v igro ZÔON POLITIKON z doneskom: ANIMALIKOÔN ... INTRO I. Prvi uvodni song pred zastorom MORALA (poje): • @abe regljajo, `abe `u`njajo, da eno je sonce premalo, ~én~aste tepke, ábotne bebke! Da eno je sonce premalo? Vam eno zlahka mlako {e to izsu{i, kako bi {ele bilo, ~e bíla bi tri? Srako je zéblo. Veja in deblo za{~ita sta slaba za gnézdo! “Presneta godlja! Tle~ega oglja kos hitro ogreje mi gnézdo.” Veter raznetil po`ar – zgorelo je vse, kak{no neumnost storila – sraka zdaj ve. Bedaka ne prepozna{, ~e stalno mol~i, ni~ vol, ki muka glasnó, ne naredi! Kako se lotiti takih re~i, da ne nakoplje{ si ve~jih skrbi? Vsak rad bi olaj{al si stvar, a mu ne gre; posre~i se drugemu vse, prav nehoté. Kako se lotiti takih re~i, da kar najve~ sre~e te doleti? Naj bo dejanje, beseda – {teje prav vse, oboje pak dela iz vas – to kar ste! A ~lovek tako zlahka prena{a nesre~o ... – drugih. Zastor se odpre. PRVO DEJANJE Prvi prizor Dvor: prestol, prapori, kip kralja. Brat Lev sedi na prestolu, lazzi lovlje­nja muh. BRAT LEV (poje): • Eh, ti opravki in dol`nosti, oj, to breme vsakdana, nikdár podlo`nikom zadosti, vedno je prekisla mana. Kako ustre~i vsem po vrsti, da se drugim ne zameri{? Da ne kon~a{ kar koj v krsti, predno se na tron ukéri{? MUHE (letajo okrog trona pojo~): Cesar, car, vladar – zémlje in vodé! Cesar, car, vladar – vsega, kar sploh je! Cesar, car, vladar – {ibkim je braník! Cesar, car, vladar – na{, ~eprav dvolík! Nam ve~ni je garant miru in sprave, podeljevalec vseh ~asti in slave! Cesar, car, vladar – mo~nim polo`aj! Cesar, car, vladar – lepim ~uda sjaj! Cesar, car, vladar – vsemu razsodnik! Cesar, car, vladar – ve~nosti dotik! Nam ve~ni je garant za olaj{ave, podeljevalec prave je veljave! BRAT LEV: Kako te`ko je gospodarit, da ~ez zimo se prebije{, na spletke in detajle pazit, da vohune vse odkrije{, te`kó je z vojsko, policijo, da ohrani{ kraljevino, da vzljubijo vsi vladarijo kot edino domovino. (Se loti jeda~e.) Ko tele sesa, ne muka! Drugi prizor A­ji, Petelin, Osel, Sova in Lisica, pridejo in {epetajo. Brat Lev se potuhne za prestol. LISICA: Tule je mir. Vendar potiho! Stene imajo u{esa! PETELIN: Potem velja? SOVA: Predvsem mora biti presene~enje! OSEL: Kralj ne ve ni~esar? SOVA: Morda kaj sluti? LISICA: Ne. Vkolikor kdo od vas tega ne izblebeta! Ampak saj smo prisegli, kajne? VSI: Ja, mhm! Seveda. (Kimajo itd.) PETELIN: Skratka, po koncu ognjemet, prej pa – parada! LISICA: Zjutraj ga pustimo spat, bom `e danes vse zagrnila, da ga ne bo sonce zbudilo! PETELIN: Zmenjeno. Ta rojstni dan si bo na{ kralj zapomnil! SOVA: Torej nikomur niti besedice. Presene~enje mora bit!! OSEL: Kako bomo to napravili? PETELIN: Ja, presenetili ga bomo. LISICA: Psst! Niti besede. V zaprta usta ne prileti nobena muha. Odidejo. BRAT LEV: Zanimivo. Proslava za rojstni dan. Moj rojstni dan. Oops, {e obiskovalcev! Kak{en promet! (Se spet potuhne.) B­ji, Ma~ka, Volk, Opica in Netopir, se prikradejo na drugi del odra. MA^KA: Nekaj spletkarijo! Le kaj bi to bilo? VOLK: Pripravljeni moramo biti. Ne smejo prevzeti moje vojske! OPICA: Pravne norme so vrtin~asta reka s skoki in brzicami. Zlahka kdo utone! NETOPIR: Nekaj sli{{{im! Ah, ni~~ ni! VOLK: Ru{imo kralja? OPICA: Ne. Le abdiciral bo. MA^KA: Po~akajta – kam se vama mudi. Seveda je to na{ cilj. NETOPIR: Oblasst! MA^KA: A ujede ne `vrgolijo in na lovu lev ne rjove. VOLK: Opica, ponudi Bratu Kralju prestol. Diskretno! OPICA: Volk? Volk!?! Krvolok, ti meni o diskretnosti? MA^KA: Dovolj! Za lov na leve potrebuje{ leve. Gremo! Odidejo. BRAT LEV: Mhm, lepo je na prestolu, a za njim je zanimivej{e! (Se s krono na glavi spet usede na prestol.) Tretji prizor Vstopi Kralj Lev. KRALJ LEV: Kaj je zdaj to?! BRAT LEV: Kaj kaj? Kaj je? Kaj zdaj? Kaj to? (Sko~i s prestola, sname krono.) KRALJ LEV: Ve{, da si ti moj brat? BRAT LEV: Jaaa, v­vem ... KRALJ LEV: Zakaj izkori{~a{ mojo potrpe`ljivost? Zakaj sramoti{ na{ rod? BRAT LEV: S­s­saj ga ga ne. KRALJ LEV: Tiho! Spet si nosil mojo krono! (Mu jo vzame in si jo na­takne.) BRAT LEV: S­s­samo pogrel sem jo, da da da ti ne bi spet trpeli s­s­sinusi. S­s­saj ve{, kako si o­ob~utljiv. KRALJ LEV: Tiho! Spet si popival celo no~! Zapravlja{ denar! In ugled! In ~ast! Nobene koristi od tebe! BRAT LEV: Po­poslu{aj brat (zapoje): • Isti o~e – ista mat': tebi krona in oblast, meni figa, prazna ~ast. Isti o~e – ista mat': tebi slava, veli~ast, meni klju~ od zadnjih vrat! Isti o~e – ista mat': tebi vse meso in mast, meni suha, trda klast. Isti o~e – ista mat': tebi vse lepo v rast, meni vse je treba krast. Isti o~e – ista mat': tebi je `ivljenje slast, meni zlobna, groba past! Vse je tvoje! Še prdec, ki ga spustim, je tvoj! KRALJ LEV: Kaj cvili{? Samo javka{ in jamra{! Cvililev. (Zapoje.) • Bil sem prej – in to je to. Prvi vse dobi – tako je to! Vse, kar je – je moje! ^esar ni – je tvoje! To so pa~ sklenili v tisti no~ni sili, da ne bi se pobili! Ve{, da nisem kriv, sem se prej rodil. Bil sem prej – in to je to. Prvi vse dobi – tako je to! Nimam ve~ besed, tako pa~ je – jaz sem pa~ vse dobil! Last – oblast! Pora`enci so slu`abniki. Ajde, pokaj zdaj! Ne zapravljaj ~asa, pred­vsem mojega ne. ^etrti prizor B­ji, Ma~ka, Volk, Netopir in Opica, vstopijo. B­ji: Va{a presvetla kraljevska ekscelenca! BRAT LEV: Ko popivam, ti kradem ~as! He, he, he! KRALJ LEV: Ardu{, `lahta! Kaj sploh po~ne{? BRAT LEV: I{~em ljubezni. KRALJ LEV: Kaj!? Ja eni si pa res privo{~ijo! In potem meni tarna{. Kje imam jaz ~as za takle luksuz? Sentimentalne`! BRAT LEV: Ljubezen, ljubezen, kje si? Me sli{i{? B­ji: Va{a presvetla kraljevska ekscelenca! KRALJ LEV: In takile bi radi vladali? Raz~ustvovanec. Bej`, bej`! Po­vejte mu no {torijo o modrem lisjaku. SOVA: Da, veli~anstvo! Ampak to zgodbo vsi poznajo. KRALJ LEV: O~itno ne vsi. OPICA: Bom jaz za~ela, veli~anstvo. Vse lepo po redu, kot so hi{e na Bledu. Lisjak je be`e~ pred psi padel v modro barvo. MA^KA: In ko je zlezel ven, se ga je vse pesovje ustra{ilo. OPICA: Ma~ka, nisi bila na vrsti! MA^KA: In tako se je re{il, kajti nih~e {e ni videl modrega lisjaka. VOLK: Pa je pri{el v gozd in lej, tudi vse `ivali so bile spo{tljive in prestra{ene. In ker je bil tako poseben, so ga izvolile za kralja. OPICA: Kje so norme? Bitja, kje so pravila? MA^KA: Prina{ale so mu najso~nej{e kose. A ko je nekega dne v bli`ini javsknila lisica, ji je odgovoril in `ivali so v njem prepoznale lisjaka. Komaj jim je `iv u{el. Peti prizor A­ji, Osel, Sova, Petelin in Lisica, vstopijo, prerivanje A­jev in B­jev pred kraljem. OPICA: Na{e veli~anstvo in va{a visokost! MA^KA: Danes je kar nekaj re~i za uredit. OPICA: Prosim, dame! Kak{en red je tole? Kje je vrstni red? Urejenost? LISICA: Blagorodje, najprej Zajci! MA^KA: Torej: najprej Rastline! SOVA: Zajci. OPICA: Rastline. SOVA: Zajci! OPICA: Rastline! SOVA: Zajci!! OPICA: Rastline!! KRALJ LEV: Orkadu{, babe! MA^KA: Veli~anstvo, Va{ kabinet ministrov se ne more zediniti o po­ membnosti dana{njih zadev. Na{e mnenje je najprej Rastline in potem Zajci. KRALJ LEV: Zajci jedo zelenjavo? OSEL: Da. KRALJ LEV: Zelenjava sodi med rastline? OSEL: Da. KRALJ LEV: Vsekakor ne smejo ~akati skupaj. Kaj bo kraj{e? LISICA: Zajci! MA^KA: Rastline! KRALJ LEV: Kaj bo bolj zabavno? LISICA: Zajci! MA^KA: Rastline! KRALJ LEV: Kaj imata raj{i? MA^KA: Zajce! OSEL: Rastline! KRALJ LEV: Bom ugodil Ma~ki. Zajce najprej! BRAT LEV: Zajci? Mnjam! Kak{en specialen recept? VOLK: Kralj, pri{li so javkat. ^isto brez discipline. I{~ejo zado{~enje, tola`bo in … predvsem denar. KRALJ LEV: Ah, da. Delovni dan je danes. Seveda – denar. Pokli~ite jih! Šesti prizor Zajci vstopijo in se prijemljejo za glave. ZAJEC 1: Ljubljeni na{ kralj! Svetloba na{ih o~i! Sonce pravice! Va{i zvesti slu`abniki! Kralj Lev se nagne k Oslu in mu nekaj {epeta. OSEL: Zajci, zakaj se ves ~as prijemljete za glavo? ZAJEC 2: Spo{tovani! Pravijo, da jo tu vsi izgubé, pa le preverjamo, ~e jo {e imamo. KRALJ LEV: Ha, ha, ha! Dobra je ta! ^emu ste pri{li? ZAJEC 3: Ah, rev{~ina je ma~eha vsem umetnostim! ZAJEC 2: Opozorili bi vas, da smo `rtve neusmiljenih in neupravi~enih {ikaniranj in obto`b, ~e{ da ni~esar ne prispevamo v skupno dobro. SOVA: Izena~eni ste z vsemi ostalimi in imate iste pogoje. Kaj zdaj ce­petate, dolgou{ci? OPICA: Pravila so pravila. ZAJEC 3: Spo{tovani svétniki! (Se jim vsi priklonijo in poka`ejo riti kralju, ki to seveda opazi.) Vsi `elijo na{e igre – zastonj. Nimamo od ~esa `iveti. OSEL: Zakaj pa igrate zastonj? ZAJEC 1: Vedno gre za dobrodelne prireditve in pla~ilo … khm, v nebe­ sih. Mediji so polni na{ih slik, a tega ni niti za v nos, kaj {ele za v usta. ZAJEC 2: Tace si obrusimo, preden dobimo kaj za pod zob. ZAJEC 3: Ni ~udno, da imamo sprednje kraj{e. ZAJEC 1: Vsi radi sli{ijo na{e pesmi in {ale, a koj oglu{ijo pri pla~ilu. ZAJEC 3: Razumejo se na umetnost kot zajec na boben! OSEL: A vi se na boben zastopite? ZAJEC 3: Seveda ne, od tod tudi reklo! KRALJ LEV: Poka`ite, kaj znate! ZAJEC 2: Velja! Vedno je bolje imeti opravka z bogom samim kot s svetníki. O umetnosti – nastop in lazzi. ZAJEC 1: Kako je nastalo Kraljestvo? ZAJEC 2: Zaradi slavnih pretepov! ZAJEC 1: In umetnost? ZAJEC 2: Zaradi kratko~asenja in zabave! ZAJEC 1: In kdo zabava? Mened`erji? Ne. Reve`i. ZAJEC 3: A za zabave silnih je treba ve~: morajo imeti kostume, maske, sceno, glasbo … ZAJEC 2: In tu rabimo – cvenk, cvenk, cvenk, cvenk! Cven…, cve…, cv…, c...!! ZAJEC 1 (kot mened`er): Tule v tej {atulji je va{e pla~ilo, gluma~i! Lazzi o pla~ilu: Vsi pogledajo v {katlo, ko so dovolj blizu, jim pihne iz {katle moko v lice, da so vsi beli – zlasti Zajec 3. Seveda se za~ne ka{ljanje in bentenje, Kralj se smeji. Zajec 2 se oble~e v doktorja. ZAJEC 2 (kot doktor): Uuu! Gluma~i, kako ste bledi. Su{ica, kuga, pod­hranjenost … Tale bo kmalu umrl! (Pole`e ga na tla in mu tipa pulz, pri tem mu prei{~e vse `epe in vzame, kar najde.) ZAJEC 1 (kot grobar): Tule sem. Grobar sem. Vsi na koncu sklenejo posel z menoj. Ultima biznis! Sem dr`ava v dr`avi. Meja{ in prometnik! (Zmeri le`e~ega in mu obrne `epe.) Slabo. Vendar … Doktor, jaz pokopljem du{o, ti pa dobi{ truplo, za anatomijo. ZAJEC 1: Velja! (Zajec 3 vstane in zbe`i.) Na svoje o~i sva videla, da je vstal od mrtvih! ZAJEC 1 in 2: ^ude`, ~ude`! ZAJEC 3 (kot morala zgodbe): Vsak od vas, spo{tovani publikum, ki si je natan~no ogledal ta prizor, lahko potrdi, da je umetnik nor, ker je vstal od mrtvih in zdaj `ivi po smrti! KRALJ LEV: Ha, ha, ha! Zabavno! Sem mislil, da ste zate`eni bebci. Peljite jih v shrambe, korenja bo za vse dovolj! ZAJEC 2: Bolje korenje kot zakladnikovo prdenje. OPICA: Kaj je rekel? ZAJEC 1: Ni~, ni~. Zajcem je pla{nost krepost. Va{e veli~anstvo! Dovo­lite? Klanjajo~ se odidejo. Sedmi prizor OSEL: Kralj! Rastline in Flora so vam pri{le predat peticijo! KRALJ LEV: No, pa dajmo. Naj vstopijo! Vstopi Flora, drevo razli~nih plodov, s ko{aro vrtnin in sade`ev. FLORA: Spo{tovani Kralj, sonce pravi~nosti in reda! Veli~astni razso­dnik, modrec brez primere … KRALJ LEV: No, no, `e dobro. ^im ve~ nazivov – ve~ja zahteva. Povejte, zakaj ste tu? FLORA: Veli~anstvo! Tudi me imamo svoje pravice. Tele zahteve smo sprejele na na{i generalni skup{~ini prej{nji teden. Imenovale smo jih Splo{na deklaracija pravic rastlin, s katero pozivamo vse `ivo in predvsem ~lanice, naj objavijo besedilo deklaracije in poskrbijo, da se bo {irilo, kazalo, bralo in razlagalo na poji{~ih, na kri`i{~ih, v {olah, vrtcih in ob izobra`evalnih dejavnostih brez razlikovanja, temelje~ega na politi~nem polo`aju. KRALJ LEV: Da sli{im! FLORA: Takole gre: Preambula (zapoje): • Preambula ta naj pomeni, da: prirojeno dostojanstvo vsak ima, dru`bi `ivega to naj se zdaj prizna! Temelji: svoboda in pravi~nost, mir, ves prepir pre`enejo naj in prezir. Preambula ta zdaj pomeni, da: zanikanje pravic s teptanjem sta nas privedla do barbarskega sveta. Pregnati svet strahu ino pomanjkanja, to cilj je pravi vsega `ivega. Preambula ta, ker je nujno, da: neodtujljivi {op enakih nam pravic res pripade nujno vsemu brez razlik! Tiranijo in nasilje ukroti nam pravo z na{imi pravicami. Preambula ta, ker je nujno, da enakopravnost, dika in napredek, ~ast, v miru, v slogi skupna na{a bodo last, naj organizem bo ali celica, temeljne pravice naj vse ima! Preambula! Zdaj pa~ nujno je: uresni~enje zaveze te! Podpis: Zdru`ene rastline in `ivali – ZRI@, kraj{e Zdru`eno bivajo~e (ZB), popularno Zdru`eno `ivo (Z@). KRALJ LEV: Ste kon~ale? Tole ne gre ~ez no~. Hitro in dobro se redko posre~i. LISICA: Poslu{ajte kralj, takele splo{ne dogovore zlahka podpi{e vsak tiran, pardon predsednik, pardon – kralj. Saj ga v ni~emer ne zave­zujejo. SOVA: Glede na demokrati~ne uzance jih moramo poslu{ati. Kaj prav­zaprav zares ho~ete? FLORA: Pri{le smo, ker se nas neusmiljeno `re. KRALJ LEV: Aha! Kdo pa? FLORA: Vsi sodo­in lihoprsti kopitarji, razni medvedje, `u`elke … Skratka, ni ga, ki nas ne bi `rl. KRALJ LEV: Bivoli in antilope tudi? FLORA: Da. KRALJ LEV: Kaznujte kakega so~nega bivola! Za ve~erjo. Še kaj? FLORA: Kralj, ne zavedate se resnosti polo`aja! Zdaj gre zares! OSEL: Razlo`ite! FLORA: Pre{le bomo na partizansko osvobodilno dejavnost. Za~ele bomo izlo~at strupe in vse, kar nas `re, bo poginilo. SOVA: Ooho, terorizem! KRALJ LEV: Zanimivo! To pa je novína! OSEL: Kralj si bo vzel ~as za premislek. KRALJ LEV: Da. Rabim malo premi{ljevat. FLORA: Bika dr`imo za roge, kralja za besedo! (Jo odslové.) Osmi prizor OSEL: Veli~anstvo! Tole je zelo resno. KRALJ LEV: Ja?! Osel je {el po rogove, pa je dobil u{esa. Povej, zakaj? OSEL: Ve~ina rastlin je u`itnih, a vsaka `ival potrebuje precej ~asa, da se nau~i razlo~evati. KRALJ LEV: In? OSEL: Tudi za vas ne bo ve~ slastnih zalogajev, ako rastlinojedi pomro. KRALJ LEV: Še kaj, svetovalci? SOVA: Osel, neko~ si rekel, da bi, ~e ne bi pojedli vsega tega listja in tra­ ve, rastline zadu{ile druga drugo. Kako naj to spravimo v paragrafe? OSEL: Res rasejo kar povprek, druga ~ez drugo. NETOPIR: Torej rasstlinojedci le uravnavajo, {e lep{e: obdelujejo njihov `ivljenjski prosstor? PETELIN: Seveda, ko se osemenijo, obi~ajno odmrejo. VOLK: In vsa ta trupla nehranljive celuloze bi prekrila svet? OSEL: No, saj ga tudi, ~e rasejo. Pa se prebij skozi pragozd ali d`unglo. VOLK: Aha! ^e ne bi sloni spredaj jedli, zadaj srali, ne bi pri{li nikamor. MA^KA: No, no! Malo kulture! Kako se izra`ate? Intelektualci! Razum­ niki!! VSI: Ma~ka, dej no! KRALJ LEV: No? Predlogi? B­ji: Ne moremo jim ugoditi! A­ji: Ne smemo jim ugoditi! B­ji: Ne moremo! A­ji: Ne smemo! B­ji: Ne moremo! A­ji: Ne smemo! Se nekajkrat ponovi. KRALJ LEV: Dovolj, dovolj nasvetov! Še celo moj brat lev je razumel. BRAT LEV: Pih!! KRALJ LEV: Re{ili bomo to tako kot vedno. Osel in Opica, dokon~ajta … OSEL: O, moj kralj, res je. Spomnil sem se. OPICA: @e vem, kako bomo re{ili zadevo! Seveda! OSEL: Pripravili bomo velik kongres `ivega. OPICA: Napravili bomo splo{na na~ela in zapleten krog kri`nih prepove­ di in zapovedi z ne{tetimi pogojniki! Skratka – tako kot vedno! KRALJ LEV: Tako si neumen s to svojo pametjo, da me prav o~ara{! Drage moje rastline, kar `ivi v upanju, ple{e brez godbe. LISICA: Kdor ho~e kaj napraviti, najde pot, kdor no~e, najde izgovor. “Na­pravo!” je bil bojda ukaz gorenjskih partizanov za “Na desno!”. Bolje je napraviti. KRALJ LEV: Lisica …, bolho imam v u{esu. OSEL: Stop, sir! To je {ef obve{~evalne slu`be. Ta ne pika! Deveti prizor KRALJ LEV: Ti{ina!!! Lazzi z bolho, Kralj prisluhne, vsi ostali vle~ejo na u{esa. KRALJ LEV: A tako. Zdaj pa iz u{esa, br`! Zanimivo, zanimivo! Sve­tovalci. Skrivnosti so kot teater, animirajo! (Nadaljuje ob~estvu:) Svetovalci, morda veste, kako je nastala kamela? (Po kratkem spo­gledovanju odgovori Lisica.) LISICA: Takrat, ko so u~eni hoteli napraviti konja. KRALJ LEV: Tako je. No, svetovalci, kaj pravite? MA^KA: Kako naj kralj ne snede besede, a, kljub prisegi, snede prija­ telje? LISICA: Tako, da se mu sami ponudijo za hrano. KRALJ LEV (nejevoljen): Lisica, tale je bila druga, pazi, v tretje se lahko marsikaj zgodi. LISICA: Kralj, zgodbo poznam, ko si je ostareli kralj lev izbiral nasledni­ka, so vse `ivali poslale izbrance v njegov brlog. Le lisic ni bilo, kajti uvidele so, da sledi le v brlog vodijo, a nazaj nobena. KRALJ LEV (`e jezen): No, kako to, da tebe vse drobcene, lev ne po`re? LISICA: Ker grem k njemu le, ~e je sit. KRALJ LEV: Lisica!! Kar je preve~, je preve~. Modri se ne postavlja s svojo modrostjo. Dovolj si se repen~ila. V je~o z njo! VOLK: Stra`a, stra`a! LISICA: Kralj?!? Veli~anstvo ?!? Kako!?! ^emu? MA^KA: Va`i~ka! OPICA: Vidi{, kako si se sama ugonobila. OSEL: Veli~anstvo! Kaj vam je? Kaj se je pripetilo? KRALJ LEV: Vsakomur svoje. Najni`je liste akacije pomulijo antilope, vi{je `irafe, a najvi{je o`ge sonce! SOVA: Kaj vam je tega treba, kralj? Od kod ta nadutost nad taktom in oliko? KRALJ LEV: Jaz sem kralj. Jaz odlo~am. Morda komu to ni jasno? OSEL: Kralj, jaz je o~e malikovanja. KRALJ LEV: V je~ah je {e prostora. Osel? Sova? Ne bi? Bi? SOVA: Ampak pravila ... Kralj Lev le zare`i, zavlada ti{ina. MA^KA (priliznjeno): Kralj, kak{na odlo~nost, kak{na smelost! Lisico odpeljejo in ogovarjajo. VOLK: Kot `aba si, ki je hotela {torkljo jahati. OPICA: Komur lu~ razuma sveti, ta kon~a v temni kleti! Ni ga ~ez jus in pravo! NETOPIR: Sicer pa sse lissice znajdejo povsod, kaj ne, mu{{? OSEL: Znanje je globok prepad, {e s pametjo mu ne dose`e{ dna. LISICA: Res, lisice se pa znajdemo povsod, hja … Kralj, vidiva se prej, kot bi si `eleli! KRALJ LEV: Misliti morajo tepci, pametni vedo. Kakr{en pastir, tak{na ~reda! ... No, podlo`niki, kje sta vedrina in radost? Dan se je {ele za~el! Deseti prizor Se usedejo za mizo, pojejo in jedó. KRALJ LEV: Sedaj pa jest! Jeda~a utola`i vsako `alost, pija~a jo utopi! Pridi bratec! Pesem o jelu • La~en je jezen, siti je bla`en, `ejen zaviden, napiti brezbri`en! Kogar je sram – jesti, tega je sram `iveti! Kogar je sram – piti, tega je sram biti! Se za mizo prav vsak rad usede, k polni mizi in obilju, kjer u`iva vsak, ko se ga stre`e, in v vonjav okrilju se `elodcu slastna jed prile`e. Kaj krepost? Vrlina? Najprej jelo! Za jed rabi{ le veselje, za ostalo spretnosti krdelo. Pusti trud, u`ij brezdelje! In le `ri in pij, kar da se smelo. Kogar je sram – jésti, tega je sram `iveti! Kogar je sram – piti, tega je sram biti! @IVALI: Poklon, veli~astje! Bon appétit!! BRAT LEV: No, dobro, dobro … Te`ko je kralju, {e jesti ne more, kadar ho~e. Razgovor ob jedi. NETOPIR: Veli~anstvo, kako lahko jesste svoje podanike? KRALJ LEV: Z gobcem, padalc! In tiho bodi – tudi ti je{ moje podanike! VOLK: Ko si la~en, si prepri~an, da se nikdar ne naje{, ko si sit, misli{, da ne bo{ nikoli la~en! OSEL: La`e je pojesti kot prebaviti. SOVA: Siti ne uboga! Lump! OPICA: Glej raje, s kom je{, ne kaj! OSEL: Iha, seveda. Hvala, veli~anstvo! KRALJ LEV: Kar lahko napravi jed, niti me~ ne more. Brat lev se sku{a splaziti pro~. KRALJ LEV: Bratec, kam pa kam? BRAT LEV: Na sprehod. Se prile`e po jedi! KRALJ LEV: Govorice sli{im, da stoka{ o ljubezni. Mar ni tako? BRAT LEV: Ah, kaj vse napletajo. KRALJ LEV: Res, vendar razsuto zrnje se pobere, besed nikoli. BRAT LEV: Vse je po tvoje, edino ~as lahko tro{im po svoje. KRALJ LEV: Ah, `lahta – strgana plahta! BRAT LEV: Lahko dlje u`ivam. KRALJ LEV: Saj res! Pravijo, da si se hvalil, da ima{ dalj{ega in ve~jega? BRAT LEV: Zdaj ni ~as za to! KRALJ LEV: Ve{, da vse vedo, da to ni res. Bratec? He, he? (Vsi se za­ smejejo, dame skromno pogledajo v tla.) MA^KA: Vendar, moj gospodar, res ste ob~udovanja vredni in zavist ostalih je na mestu. Vendar tu smo tudi dame. OPICA: Vse se da izra~unati: `enskam je u`itek zmno`ek dol`ine in ~asa. A va{ brat ima ~asa na pretek! SOVA: Veli~anstvo, pomislite na oliko! KRALJ LEV: Moje dame, oprostite za neslanost! A vseeno pripeljite or­kester devic za popoldanski po~itek – bom v ~istosti delal pokoro za fantovske kvante. Vam je prav? Ma~ka? Sova? Opica? (Bratu levu:) Tvoje hrepenenje je o~arljivo in skrivanje nepotrebno. Narava erosa `ivalskega sveta je ve~na: pojdite in plodite se! Konec avdience! Vsi odhajajo. Enajsti prizor KRALJ LEV: Petelin, {e nekaj. Pridi, pridi! (Zaupno {epetata:) Pra{i~ke, pravi{. PETELIN: Kaj vse znajo! Mojstrice, moj kralj! KRALJ LEV: Bo zabavno? Bo kratko~asno? Rad imam presene~enja! PETELIN: Garantiram. Te dvignejo {e mrtvecu! OBA: He, he, he! KRALJ LEV: Pri vhodu, torej. Geslo? PETELIN: Geslo: Svinjarija! Odideta. Dvanajsti prizor Ma~ka, Volk, Netopir, Opica ostanejo. VOLK: Ma~ka, zvitorepe prefriganke smo se znebili. MA^KA: Na na{o sre~o, na njeno prevzetno – duhovitost! OPICA: Vse gre po regelcih. Kako vsak misli, da je najbolj pameten, ane? VOLK: Kaj? NETOPIR: Kako? VOLK: Kdo? NETOPIR: Zzakaj? VOLK: Kdo? MA^KA: Oba, dovolj! OPICA: Zakon prevzetnosti pravi: Prevzetnej{i zmaga! VOLK: Sem mislil, da mo~nej{i. OPICA: V tem primeru je to isto. VOLK: Kako isto? Nemogo~e. MA^KA: Netopir, kaj sta imela Kralj in Petelin? NETOPIR: Govorila ssta o pra{{i~kah in geslo je ssvinjarija in da sse mrtvecu dvigne! VOLK: Kaj? Kdaj se mrtvec dvigne? NETOPIR: Ne mrtvec – mrtvecu! VOLK: Aja, mrtvecu, aja! Kapiram, mrtvecu … MA^KA: To! To je to!!! Kje se fantom dviguje ponos? VOLK: V bordelu?! … MA^KA: Tako je, pokvarjenca. Vsaj enkrat pride prav mo{ka primitiv­ nost! Tja se gre kralj zabavat. To bo zabavno! Celo nadvse groteskno! Poslu{ajta … (Šepeta.) Zastor. Trinajsti prizor Pred zaveso: ljubimca – Brat lev in zakrinkana neznanka NN – se pribli`ujeta s hrbtoma in se ne pogledata do konca prizora, dialog brez akcije. BRAT LEV: Ostal sem brez besed. NN: V tvoji bli`ini {e mene prav vse zapuste! BRAT LEV: Usta, jezik votla, ~emu sta mi? Breztonalna, brezzvo~na … NN: Oh, predzven strasti! Oh, neizrekanja po`elenja! BRAT LEV: Obnemel sem, a toliko nemega bi rad povedal. NN: Ooo! Brezglasno hrepenenje gluho. BRAT LEV: Kot bi gromu vzel zvok in tresk! NN: Ko bi jaz lahko kaj rekla? Ih, ti{ine hermeti~en {epet. BRAT LEV: Kako naj se izpovem, ko ob tebi ves sem nem. NN: Ni odjeka, ni odzvena, le jek premora praznega. BRAT LEV: Ne pisk, ne pok, ne {krip, ne rahel, ne sploh … NN: Ugasnjena na prazen pust odmev … BRAT LEV: Breztonska glasba nemosti – absolutna je. NN: Brez{umnost, brezglasje … nemôta … BRAT LEV: Potlej mol~iva, dajva, mol~iva. NN: Molk bo najina kompanija. BRAT LEV: Sto tiso~ neizre~enih besed bo napolnilo ti{ino. NN: Zadu{ena do popolnosti, mol~avec moj … BRAT LEV: Tudi najino slovo bo molk. NN: Tihcenost moja bo dru`ica. BRAT LEV: Ena sama ve~na pavza. NN: Mol~iva, kot `e cel ta najin nesli{ni razgovor. BRAT LEV: Tihotna sva, kaj ne precej? NN: Mol~iva! Oglu{ela sva od tihote. BRAT LEV: Psst! Nekdo gre! Ufff! Jo pobri{eta vsak na svoj konec. Štirinajsti prizor Zastor se odpre, bordel: Petelin, pride zakrinkani Kralj, mimo gre nekaj zakritih postav (B­ji) in se posedejo. PETELIN: Dober ve~er gospoda in … dami. Danes spet z nami v vrt prepovedanih sade`ev. Skomine so obresti va{ih strasti! Naj se vam domi{ljija napase na `ge~kljivem. Je to kaznivo? (Ne­da.) Bo imela kake posledice? (Poka`e nose~nost.) Seveda, zakaj bi bili izjema in – jalovi? Kikiriki! Zrasla vam bo volja. In zahtevali boste spo{tovanje! Kikiriki! (Vtem se prika`e na vrhu zaobljen steber kot prepucij z dvema poskakujo~ima `ogama; Petelin ga zajaha in ukroti z ostroga­mi; publika se ob tej je`i raz`ivi in kvanta.) Izmerili bomo pulz va{i `elji in vam svetovali jakost volje. Obscenost, poltenost, za dodatno pla~ilo nudimo celo pokvarjenost! Dobrodo{li!! ^e se lahko dotika­te sade`ev? Hja, na lastno odgovornost! (Poka`e na cvenk.) Pazite, narabutani sade`i vam lahko zastrupijo `ivljenje! Gospod, vas je kaj v hla~ah? (Ga prime za denarnico.) Do polno~i – morda ... Naro~ite si pija~o, nih~e drug vam je ne bo! Muzika! Zaple{ite – Jávalne! O, krastani in podga~i! pardon – o krasta~i in podgani!! Zadnja moda – Jávalne!!! Jávalne (O krasta~i in podgani; kakor samba; ritem, vsi ple{ejo, vse­splo{na zabava): • Davno davno je v pragozdu nastala tale {torija: Sonce in Oblak sta slo`no napravila ~loveka. Le katera `ival naj bo srce, tega se nista mogla dogovoriti. Oblak je hotel krasta~o, a Sonce podgano. Pa sta se sprla. Zato Oblak, kjer koli lahko, zakrije Sonce; a ta, kjer koli zmore, predira oblake. In {e: zato dandanes imajo nekateri ljudje podgano, a drugi krasta~o za srce. Jávalne! Jávalne! Je srce trikotnik zvrnjen, ki nam dih deli? Je morda pogro{no, kot popevka poje mi? Je le vir afektov mornih, ki nam vladajo? Je stra`ar `ivljenja bitjem, kadar spavajo? Kak{na nam `ival `onglerska not v srcu bdi, da ga `ene, da nas goni skozi vse strasti, (da) pri presojah spornih na srce se zgovore ljudje, ki radi zraven v `epu fige nam ti{~e. Stara indijanska {torja nam tako veli: Sonce in Oblak sta se sporekla svoje dni: Iz kak{ne se `ivali to srcé naj naredi? Ta prepir {e dandana{nji prav razre{en ni! (Plesi{~e se razdeli na dve fronti, ki si odgovarjata:) “Krasta~a!” “Podgana!” (Štirikrat.) Menda ne ve{, da je srce, da je srce podgana? Menda ne ve{, da je srce, da je srce krasta~a? Jávalne! Jávalne! Jávalne! Menda ja! Luna je krasta~a – nosi sre~o in denar, a podgana plodnost izpod zemlje vozi v dar, zraven goljufijo, kugo, skopost in pohlep, a krasta~a de`, zlo, strah, urok in {e pogreb. Kdor rad gleda sluzaste TV­nanizanke, mu je ~isto jasno, da krasta~a je srce, a kdor v bedi ali v poslu ho~e pre`ivet, mora se sprijaznit, da podgana `ene svet! Tako podgana kot krasta~a nosita denar, sred ljudi na tronu v srcu novec je vladar, ktera ga bo ve~ prinesla, tisto bomo zbral, da nam pója kri in dih, ko svet bomo cefral! “Krasta~a!” “Podgana!” (Štirikrat.) Menda zdaj ve{, da je srce, da je srce podgana? Menda zdaj ve{, da je srce, da je srce krasta~a? Jávalne! Jávalne! Jávalne! Menda ja! PETELIN: In {e enkrat, dober ve~er, dragi gostje, dober ve~er, gospodje in … dami. Posedite se, zadihanci! (Gre med mize na odru, za{epeta maskiranemu kralju:) Ekscelenca, ste `e pri{li, vidim. (Sko~i na so­sednjo mizo.) Kak{no prelepo damo imate, danes je va{ ve~er. Pozor, ta vam tako pocuza, da vam potegne rjuho v rit. Pazite! Deca la~na jokajo … nekje … A kaj bi to! Privo{~ite si, kar si lahko! Nocoj u`ijte `ivljenje stiska~i, stradlji, skopuhi! Nocoj ste hrabri in pogumni, no­coj lahko zdr`ite vse, navkljub naduhi. Starost ni ovira! ^etudi vas daje prostata – napo~il je ~as – kajti – napo~il je ~as, da po`enete vse prihranke. Pro~ stiska~i! Dobrodo{li razsipne`i!! MADEMOISELLE ET FILLES!!! SVINJE (tu{; vstopijo Mademoiselle et Filles): Bordelska (Svinje so boginje) • Me smo svinje – in krona na{emu smo rôdu, me smo svinje – sla, blód, strast nam je pogódu. Me smo svinje, smo boginje! Svetimo se kot svetinje, zdepiliramo {~etinje, da smo svinje in boginje! Me smo tu samo zato, ker je z nami vsem lepo! Ko ple{emo vsi vzklikajo – joj! kak{na svinjarija! Vse skupaj nizkih je strasti – zrcalna galerija. Telesnih vseh izlo~kov niz: solze, slina, kri in gnoj, sokrvica, sluz, izcedek, zdriz, se~, sokovi, sperma, znoj; s tem delamo, kar v na~elu je – javno fuj in fej grdo. Pla~ujejo nam vsi zato, ker jih preprosto: zrajcamo! Kaj ko fantazije va{e, ujamejo se v ~are na{e, domi{ljiji smo boginje, ~etudi smo navadne svinje. Ni meja slabosti va{i, ti kar z nami se spajda{i. Sila gonov in afektov, mo~ bo zmagala predsodkov! Sla, strasti in vse veselje vam zna~aj, moralo spelje, Iz va{e `elje, glej, potreba, zdaj `ivi{, ~eprav si zmeda. Za potrebo – v vsem sijaju se stopite v do`ivljaju! Ko vas sla do konca zmelje, smrt prav zlahka vas odpelje. MADEMOISELLE: No, lepotice, na{tejte mi {esterico ~utov in ~util, s katerimi igra se armija razvratna blodnih sil? FILLES: Vid, sluh, vonj, okus, otip! Prvi {tirje so na glavi, peti kar celo je telo. MADEMOISELLE: A {esti, najpomembnej{i za du{o: to je fantazija! FILLES: Fantazija!!! MADEMOISELLE: No, lepotice, na{tejte mi {estero odprtin? FILLES: Oko, uho, nos in usta in {e dve … MADEMOISELLE: Stop! Naj ju izdam? Ne, saj jih pozna vsak sam! La~en si, a no~e{ jesti, `ejen si, a no~e{ piti, cvenka nima{ za ljubiti, {el bi, a ti ni za iti! Me smo svinje, smo boginje! Svetimo se kot svetinje, zdepiliramo {~etinje, res smo svinje, a boginje! Me smo tu samo zato, ker je z nami vsem lepo! Me smo tu zato, da je vsem lepo! Me smo svinje, smo boginje! A koj ko svinja se najé – za kraj korito {e prevrne! Petnajsti prizor Nadaljevanje kupleta, ples v maskah in ugrabitev Kralja; pantomima – zapeljevanje po lokalu. Ples v maskah • Nabrekla strast, pohotnost, sla, to lepó se nam poda: iz nas `ivali naredi, to kar smo in kar smo vsi! MADEMOISELLE: Glej, glej, kak{en junak! In zakaj se me cel ve~er ogiba{, hrust! Mu sede v naro~je in pomaha Svinjam, ki ji prinesejo {ampanjec in opojno ro`o, ki jo zrola v cigaro in mu jo pri`ge. In kak{nega junaka ima junak? Kaj voljo vódi in ravna? U`itek! Nanj se vsak spozna. Je sila gonov zmagala, pametni jim to prizna. Mademoiselle med pesmijo nudi zakrinkanemu Kralju pija~e, a cigara ga uspava, da se zgrudi. MADEMOISELLE: Na pomo~! Prva pomo~ na pomo~! Prite~ejo A­ji in z re{ilcem odpeljejo zamaskiranega Kralja; Petelin jim to posku{a prepre~iti, a ga zbijejo na tla in izginejo, zme{njava, zastor. Šestnajsti prizor Zapor: Pred zaveso Hijena vozi garo, iz katere se kadi. Scena se odpre v zapor, re{etke levo in desno. Podgane se zlahka zmuznejo skozi re{etke, tako da so hkrati na obeh straneh; pozneje Lisica. PODGANE (vohljajo~ nagovore Hijeno): Prejle ste, gospa klju~arka, pripeljali veliko garo s hrano, kajne? HIJENA: Kaj vas to briga. PODGANE: La~ne smo. HIJENA: In kaj to mene briga? PODGANE: O~itno so jo prinesli. HIJENA: Kaj se to mene ti~e!? PODGANE: Nesli so jo k vam, v va{ {tiblc. HIJENA: Kaj se vas to ti~e!? PODGANE: La~ne smo. HIJENA: To ni moj problem! PODGANE: Ampak res smo la~ne. HIJENA: To je va{ problem! KRALJ LEV (se zbudi in zarjove): Kje sem? Kaj se je pripetilo? Ouu, moja betica! Kaj ... kje ... kam ... Aha, bordel in potem …? Svinja ... Svinja! Preklemana sodrga! Drhal `ivalska!! PODGANE: Kdor govori sam s sabo, je kot sr{en v steklenici. KRALJ LEV: Kdo je tu? Poka`ite se, strahopetci! PODGANE: Me smo, podgane. KRALJ LEV: Kje sem? PODGANE: V kraljevem zaporu. KRALJ LEV: Kaj!? Jebenti, punce, ne ga srat! PODGANE: Me ga ne bi, ampak moramo. Naravna nuja je to. KRALJ LEV: ^akajte – kje sem jaz to zdaj?? PODGANE: V znamenitih kraljevih je~ah. Ja. Me smo o~itno tu za stalno. Imamo abonma. Tole je malo ve~ji brlog. KRALJ LEV: Aja? ... Mejdu{, a takole to zgleda. Zanimivo! PODGANE: Ja, res ni~ posebnega, ~e so vam v{e~ temne, spolzke in vla`ne luknje. Super za revmo. Ampak kot pravi rek: Kdor preve~ ho~e, razbije mesec! KRALJ LEV: Aja? Razlo`ite. PODGANE: Ne. Raje vam zapojemo. Pravijo, da pesem pomaga. Recimo, kak{na téma bi se prilegla? KRALJ LEV: Zapojte, katero ho~ete. PODGANE: O svobodi? O svobodi in pravicah! Tako bi, kajne? Pesem o svobodi in pravici • Daj pti~u izbiro – pa {el si bo kletko izbrat; daj krtu prostost – bo {el jo pod zemljo iskat; daj tepcu pravico – pa kar koj vzel si bo dve; ljudem daj svobodo – br` z vojno zasu`njijo se! Pravica je son~nik v pripeki vro~i, resnica je laterna v ~rni temni no~i! Pravica je son~nik v pripeki vro~i, resnica je laterna v ~rni temni no~i ... KRALJ LEV: Dovolj, dovolj! Sem dojel. Sem dojel, kje sem. Sedemnajsti prizor KRALJ LEV: Kaj se to pravi? Orkadu{, kaj se to pravi!? Spustite me! Jaz sem kralj! LISICA: Ooo, kralj. Ne bi se vas nadejala tule. Vsaj ne tako kmalu. KRALJ LEV: Lisica? Ti si tu. Ah, seveda mora{ biti tu. No, ja ... In kdo je {e tu? LISICA: Jaz in podgane. KRALJ LEV (Hijeni): Hojla! Jaz sem kralj! HIJENA: Bej`, no, bej`! Oni tam je morska sirena, tale nasproti pa bog zavisti, jaz sem pa Alfonzina Hi­hi­hi­jena! Ostali so zaenkrat navadni rokomavhi. KRALJ LEV: Ampak jaz sem kralj! Resni~ni kralj! HIJENA: Mogo~e. Poznala sem I{tvana Kralja. Zanimivo ime ima{: Resni~ni. LISICA: Mi imamo svoje pravice. HIJENA: Ojej, devi~nik! Lahko se pogovarjam o mojih pravicah in pra­vilih, ~e ho~e{. LISICA: Kako? HIJENA: O tvojih se ni kaj pogovarjat! LISICA: Zakaj? HIJENA: Ker jih ni. LISICA: No, pa imamo, kar smo hoteli. PODGANE: Niti svobode niti pravic! KRALJ LEV: Tale zapor je to, kar sem hotel? LISICA: Da. ^eravno je to nuja za dr`avo. KRALJ LEV: Ho~e{ re~i, da sem sam podpisal dekret za tole tran~o? LISICA: Seveda. Tole rabite, ~e ho~ete vladati. Malo strahu, da na ostale sije sonce. KRALJ LEV: Obesil se bom. Za lasten rep se bom obesil! (Se ho~e obe­siti.) LISICA: Kralj?!? Vi? Ajoj! Pa ja ne boste scagali? KRALJ LEV: Kako naj bom kralj tukaj? LISICA: Te`ko. Ampak ravno v tak{nih razmerah se prepozna pravega kralja. Poznate tisto o dveh muhah, ki sta padli v mleko? KRALJ LEV: Ne. LISICA: Prva je obupala reko~ “Saj je vse brezupno!” in utonila. Druga pa je celo no~ brcala z no`icami in krilci ter tako stepla mleko v sme­tano – ter zlezla ven. KRALJ LEV: Prav ima{, pro~ malodu{je! (Zarjove.) HIJENA: Ti{ina, hi, hi! Vas bom polila s pomijami! PODGANE: Saj si ne upa{, saj si ne drzne{! Hijena zlije v kletko, kar pa~ `e je – npr. strese konfete. PODGANE: Mhm! Izvrstno! Pomije s kraljeve mize! KRALJ LEV: To~no tole stegnenico sem glodal opoldne pri ju`ini! LISICA: Sama nisem imela te prilike. PODGANE: Ko zamenja{ hi{o, zamenja{ sre~o. KRALJ LEV: Celó morje se seli. PODGANE (so se medtem na`rle): Kolegi arestantje – zobje se polomijo, jezik nikoli. Poslu{ajte na{o himno! Himna podgan • Svet pripada tistim, ki ne jamrajo! Svet pripada tistim, ki ne javkajo! Svet pripada tistim, ki ne stokajo! Svet pripada tistim, ki delujejo! Me smo podgane, preplavile bomo tale planet, me smo podgane, mimogrede {e osvojile svet; me smo podgane, prav ni~ nam mar ni va{ cepet; me smo podgane, na{ cilj je jasen: osvojiti svet! Nam je vseeno, morda komu zgleda zapleteno, pa vendar je vseeno: na kateri strani gavter si – v pr`onu! Me smo podgane, preplavile bomo tale planet, me smo podgane, mimogrede osvojile {e svet; me smo podgane, prav ni~ nam mar ni va{ cepet; me smo podgane, na{ cilj je jasen: osvojiti svet! Osemnajsti prizor HIJENA: No, politi cucki, naj re~em raje politi mucki? No? Boste kaj pripomnili politi­K­aji? LISICA: Ni~. HIJENA: Aja?! LISICA: Ja. Ni~. HIJENA: Kaj?!? Ti bom dala ni~! LISICA: Pa daj, ~e more{! HIJENA: Ne kli~i hudi~a, pardon – hijene! LISICA: Imam, ~esar ti nima{. HIJENA: Nemogo~e! Še celo bolhe sem stresla s tebe ... LISICA: Ni~. Nekaj je ostalo od ni~a. HIJENA: Zajebava{!! LISICA: Gre{ stavit? V `ep sem ga skrila. Staviva pi{~anca? HIJENA: Velja! LISICA: Sezi mi v `ep! Kaj si na{la? Ni~? HIJENA (se`e skozi re{etke Lisici v `ep): Ni~? Ni~. Ni~! LISICA (jo zagrabi za taco): Kralj! Primite jo! Vzemimo ji klju~e! (Kralj sko~i prepozno in Hijena se pravo~asno iztrga.) HIJENA: Hi, hi, hiiii! Prefrigano! Ampak premalo! Ha, ha, bolj zvita sem od zvitorepega bezjaka! KRALJ LEV: Izvrstno Lisica, ampak je splavalo po vodi! LISICA: Napake sle~ejo namere, pah! HIJENA: Tole vaju bo {e ko{talo! LISICA: Vi pa res ne znate drugega kot ukazovati. Po~asna sva – kot pravica. KRALJ LEV: Kako sem besen!! Ukazujem vam ... PODGANE: Tule? Zdaj? Ukazuje{? Ne vemo, ~e si izbral pravo priliko. KRALJ LEV: Da! Ukazujem! PODGANE: Dvomimo, da sploh lahko. LISICA: Kralj, umirite se! Kdor nima pameti, je ne more izgubiti. PODGANE: Ja, po vodi je {lo tudi to. Vesta, zakaj se `ivali predolgo napajajo ob vodi? KRALJ LEV: Ne. PODGANE: Napuh jih `ene, da se ob~udujejo v vodi in – zaradi samo­v{e~nosti so takrat lahek plen. KRALJ LEV: Prav imate! Tole je dobra {ola. LISICA: Ne bodite kot tisti, ki je imel strupeno mu{nico za u`itno. PODGANE: Ja, zlati ~asi niso nikoli zdaj. LISICA: Psst! Tiho! Zdaj morava potuhtati, kako se bova re{ila. Zastor. INTRO II Pred zastorom, drugi uvodni song. MORALA (poje): • Neko~ davno za devetimi gorami, neko~ davno za devetimi vodami, neko~ davno `ivali so sklenile, da srebrni mesec bodo ulovile. Ptice so posku{ale, napenjale so vse mo~i, a meseca nobena ne dose`e, ne ulovi. Posku{ali so `u`ki, pajki, ve{~e, muhe vse, a prav tako nobeden do meseca se ne vzpne. Neko~ davno je `ivela `elva stara, ~e{ da nekje dale~ v dalji je mo~vara in sredi nje je bistro jézero, kjer razkazuje se ves ~as nebo. Ob polno~i pa mesec na gladini se prika`e, ak da se in ~e kje, ga tam ujeti ka`e. Mesec na vr{ini ~aka ves spokojen, a ~ez hipec zgine v meglo neobstojen. So `ivali se na dolgo pot podale, brez po~itka so do jezera se gnale, prispele kon~no so na breg njegov in v pre`i se pripravile na lov. Ob polno~i se mesec prika`e na gladini, o~arane `ivali stojijo na bre`ini. Potem pa kar naenkrat vse v vodo plane, razburkajo vr{ino, vse kar gre, se zgane! A lej, mesec razdrobi se na ko{~kov tiso~ in {e ve~. In vsak val svoj del~ek nosi, raztre{~en delec ves ble{~e~! “O nesre~nice nespretne, mesec smo razbile! A s ~im si bomo zdaj pono~i revice svetile?” Neko~ davno za devetimi gorami, neko~ davno za devetimi vodami, `ivali mesec so lovile, nerodnice so ga razbile – pa so zvezde naredile! DRUGO DEJANJE Prvi prizor Zastor se odpre; B­ji, regent, kraljeva soha. BRAT LEV: No, pa sem vladar. Kralj! Kon~no!! NETOPIR: O, kako sse vam poda krona. In presstol {ele zdaj zassije! BRAT LEV: Kajne? Ah, te krivice `ivljenja! MA^KA: Ko bi se le kretnje in besede skladale, moj netopir. OPICA: Razglas je {el po vsem kraljestvu: “Kralj je izginil, do svojega kronanja bo vladal regent Brat kralj!” VOLK: Nekateri so si kon~no oddahnili! MA^KA: Oh, slu~aj! Ravno za danes je sklicana velika Generalna skup{~ina vsega `ivega! Oh, kak{na promocija! BRAT LEV (sohi): Dajte, odstranite tole marmornato doprsje ex kralja! NETOPIR: Ve{{~e narejeno. MA^KA: Lepa glava, a brez mo`ganov. (Potrka po sohi.) No, regent, z vami je seveda druga~e? BRAT LEV: Seveda, a da bi jih uporabljal, potrebujejo kaj za mleti. In za­to: za kralja ni skrivnosti. Svetovalci, sem! Katera je fatalna neznanka, s katero koprnim v ti{ini? VOLK: Ljubezen je kot odprt {lic, vsi opazijo, vsi, razen … MA^KA: Regent, star izku{en ru{evec bi sklenil z lisjakom prijateljstvo samo, ako se pobratita {e z risom. OPICA: Ris pre`i na …, ta pre`i na …, ta na ..., tak pravni, pardon, pra­vilen krog. BRAT LEV: Aja? MA^KA: Pametni ne stopa v tak{no {panovijo. BRAT LEV: Aja. OPICA: Res je. Zdaj pa kar v stvar samo! Zdaj pa kar v stvar samo (pojejo B­ji) • Sedaj ni ~as za igrice. Zdaj gre zares! Po kotkih – ni~ ve~, zdaj kar in medias res. Zdaj pa kar v stvar samo! Ljubezen zdaj vkraj, za zarote, spletke, uboje, sile strastne ~uvaj svoje in kraljevi polo`aj! Zdaj pa kar v stvar samo! Vstopi v sr~iko svetá: ena stvar naj ti bo svéta: vse zahteve in dekleta, ~im prej zvrniti na tla! Zdaj pa kar v stvar samo! Drugi prizor BRAT LEV: Kje so zdaj te – famoznice? MA^KA: Najprej kratek te~aj ali {nelkurz vladanja! Šnelkurz vladanja (kratek te~aj in lazzi prilizovanja) • B­ji: Kar kraljevsko mo~ slabi, naj takoj se prepove, uni~i ali pa zapre! NETOPIR: Prvo: Ne bodi lahkoveren! Je lahkovernost pujske orlu v kljun pognala, ker so hoteli `reti rajski `ir. Krulili so rote~: “Nesi mene, hvala! Ter, prosim, bodi v raju na{ pastir!” B­ji: Lahkovernost naredi, da verjame{ v re~i, ki jih nikjer na svetu ni. NETOPIR: Drugo: Ne bodi radoveden! Opi~jaka radovednost je pognala, da je iz debla {el zagozdo vle~, pa so se mu jajca v hlodu u{~enila in v mukah je poginil ves repe~. B­ji: Radovednost naredi, da se vtika{ v stvari, ki ti mar jih prav ni~ ni. VOLK: Tretje: Ne delaj se hrabrega! Predrzna hrabrost dva leva je pognala nad slona, da sta spravila se nanj, a oba sta naglo mrtva oble`ala, kar pogumu je nesmotrnemu danj! B­ji: Hrabrost rada naredi, da se loti{ pa~ re~i, ki te`ave porodi. MA^KA: ^etrto: Nikomur ne zaupaj! Je leva zaupljivost v rano smrt pognala, ker opici je dal prekrasen me~, s katerim mu kraljevsko glavo je razklala, da muho bi odgnala s ~ela pre~. B­ji: Zaupljivost naredi, da tistemu da{ stvari, ki jih nikdar vreden ni. VOLK: Torej kralj, u`itek naj te vodi, ne resnica. MA^KA: Lobiranje in spletkarjenje te obdr`i na oblasti. OPICA: Kaj je pravi~nost proti koristi? NETOPIR: Kaj je isskrenost proti la``i? VOLK: Kaj je resnica proti oblasti? OPICA: Povej, kralj. B­ji: Povej, kralj, povej! BRAT LEV: Ehmm! Zmernost pri goljufijah, pamet v spletkah in nesram­ nost v prevarah. MA^KA: Kralj, izvrsten u~enec ste! BRAT LEV: In nikomur ne zaupaj. NETOPIR: Kaj sste rekli? BRAT LEV: Ni~, ni~ ... VOLK: Še nekaj nasvetov: Disciplina, disciplina, disciplina! In urjenje! OPICA: Pravo. Prvi~: pravo je nad vsem! Dobrota je znak slabosti! NETOPIR: Nassvet starega ministra: hhlini sspo{tovanje pred mogo~ne`i, celo poklekni, ako je treba in ~e je ssila! MA^KA (pri{epetava): Na{~uvaj ministre drugega proti drugemu, naj tekmujejo za tvojo naklonjenost. VOLK: Med hrabre sej zdrahe in prepir, slabi~e odpravi s skromnimi darili, za laska~e se ne meni! NETOPIR: Le s slab{imi se bojuj, in to ssamo, kadar je zzmaga zzago­tovljena! OPICA: In hvalite se, pretiravajte, repen~ite se! Mnogo, mnogo hvale skrije vse napake male! BRAT LEV: Dovolj. Dovolj! Kje so plesalke? Maserke? No!? Tretji prizor PETELIN (pridivja): Kikirikii!! Ugrabili so kralja! Ugrabili so kralja! VOLK: Umiri se. Kaj se je zgodilo? PETELIN: Ugrabili so kralja! Ugrabili so kralja! Kikirikii!! OPICA: Dovolj je kri~anja. Tukaj vlada red! MA^KA: Aha, Kralj je izginil. Kaj pa, ~e je to le predstava? VOLK: Tudi Kralj ima pravico do zasebnosti. To je bil le teater zate – da se te znebi. PETELIN: Kako? Saj sva za to vedela samo midva s Kraljem. NETOPIR: Naivne``! OPICA: Saj pozna{ Kralja, vse mora biti po njegovo. Morda pa le nista tak{na zaupnika, kot misli{, kaj? MA^KA: In koga bo posumil Kralj najprej, ako je kaj narobe? PETELIN: ^akajte, kak{no klevetanje pa je sedaj to? NETOPIR: Odpri o~i, da ti jihh ne bodo drugi! PETELIN: Ne re~em, da vse vem. A v~eraj sva bila `rtev intrige. Kak{ne mi{kulance se greste? VOLK: Ti kar v miru naskakuj kurice, putke, cibe, jar~ke, koko{ke, kokodajse … ne vtikaj kljuna, kjer mu mesta ni, saj lahko ostane{ brez – glave. PETELIN: Stojte! Stojte! Prmejkoko{! Kaj pa razglas? Sli{al sem razglas! OPICA: Dr`ava mora delovati tudi v izjemnih razmerah. VOLK (groze~e): Vsakdo je pameten, eni preje, drugi prepozno, kurec mali!! PETELIN: Torej ne boste prav ni~esar ukrenili? VOLK: Kaj kopun!? Kralj ho~e v miru kako nabrisati, mi pa `e delamo kraval, ker ne vemo, v kateri luknji ga ima! MA^KA: Gospôda! Prosim! Tu smo dame. PETELIN: Ampak … VOLK: Ni~ ampak, kurjad posrana! ^e nima{ kaj po~eti, po~ni to kje drugje. OPICA: Ne delaj zgage in ne bodi v napoto! Petelin jo ritensko odkuri. ^etrti prizor MA^KA: Ah, kralj, ho~em re~i regent – nadaljujmo. Tole je za danes naro~il va{ brat. BRAT LEV: Kaj me motita? SOVA: Še nekaj pi{e tu zraven: Vo{~ilo bratu! Lepo od njega. ZAJEC (vstopi): Tole sem pri{el pokazat dvorjanom na povabilo (poka`e na cvenk) Kralja! Dvojnost Lazzi Telo & Du{a – pantomima – zajec je maskiran na pol in se ka`e le iz profila, ko igra. Z obra~anjem prika`e antipode – pare: privla~­nost­ odbojnost, strast­hladnost, ljubezen­sovra{tvo, vro~e­ hladno, naskakovanje­nedol`nost, zemlja­nebo; nemo~ zdru`iti te antipode, poskus leteti, dose~i eter, mir, ljubezen, nebo itd. Ob koncu se pojavi Zajklja (le kot senca) in Telo & Du{a skleneta sodelovanje in se skupaj podata za njeno senco. BRAT LEV (razne`en): Lepo. Prelepo. Prelestno. Še jokati ne morem. NETOPIR: Lepota je bole~ina. Oblak nad glavo, de`` v glavi! VOLK: A spekli ga pa ne bomo? MA^KA: No, no, no! (Ro`lja z mo{njo, ki jo da Zajcu.) Ste videli, kje se lepo kon~a? BRAT LEV: Prosta{ka si! Ooo, izprijenost! MA^KA: Ja. ^e je ne bi bilo, bi ne bili na prestolu! VOLK: Gradovi v oblakih delajo paj~evino v `elodcu. BRAT LEV ({e vedno razne`en): A zdaj moram pa vladati? Ojej, kaj sem si nalo`il! NETOPIR: Je pa lepo, ker ssi lahko tudi kaj lepega privo{{~i{{! MA^KA: Drago tudi. Ajde, gremo delat! VOLK: Zakaj ga nismo po`rli? Ceneje bi bilo! MA^KA: Ti se ne razume{ na politiko, tepec voja{ki! NETOPIR: Da vam, regent, ne bo tako hhudo, evo podpore ``ivljenjskih radossti! Netopir pripelje Svinje. Peti prizor Pride svinja Mademoiselle & Filles; lazzi – kadar koli naj bi kako nasko~il, ga prekinejo zaradi podpisa kakega dekreta. Pesem o dobrotah tega sveta • BRAT LEV: Sladke jedi? Kaj ~e te zastrupe? MA^KA: Podpis za prosto trgovinsko cono. BRAT LEV: Ambrozija? Kaj ~e te ohromi? MA^KA: Podpis za monopol nad golobi. BRAT LEV: Deklica? Kaj ~e te oku`i? MA^KA: Podpis za prevzem zakladnice. BRAT LEV: Prijatelji? Kaj ~e te izdajo? MA^KA: Podpis … Stop lovljenja. BRAT LEV: Sto vpra{anj, tiso~ odgovorov! MA^KA (laskanje): Vi ste rojen zmagovalec, rojeni gospodovalec, za vladanje genialec, vseh krivic pokon~evalec, blagostanja prina{alec, nepravic vseh zatiralec, razvoja spodbujevalec, vseh pravic razsojevalec, razvoja spodbujevalec, ... poznavalec, varovalec, dobrega pospe{evalec, slabega pokon~evalec, spletk nevarnih razkrivalec, zakonodajalec, znalec, umovalec, darovalec, umovalec, komunalec, vrli homoseksualec. Uuuups! Snovalec, pospe{evalec, sralec, na~rtovalec, izbolj{evalec ... ... navdu{evalec ... ... naskakovalec .... ... modrovalec ... (Zavzdihne:) Oh, kako je neskon~no ne~imrn! Tega ne bom ve~ dolgo zmogla! … pospe{evalec, darovalec, oholosti naga~evalec, neumnosti nabiralec … Mijav! Pardon … BRAT LEV (zami{ljeno): Sto vpra{anj, tiso~ odgovorov! Šesti prizor VOLK: Kralj, pardon, regent, tule sta pri{la drobnica in govedo. BRAT LEV: Zakaj pa? OPICA: Vlagajo protest. Po vseh predpisih. Papirji so v redu. BRAT LEV: Govedo – protest? ^akaj, pa ne morem kar za~eti vladati! Po~asi se je treba navaditi bremena, po~asi … MA^KA: Pravijo, da jih napadajo, ko se mirno pasejo. BRAT LEV: ^akajte … kako napadajo? Ma~ka, uredi to! MA^KA: Bom. Pisar, pi{i! Tako kot v sporu med mi{jo in vrabcem, ko sem o njunem prepiru razsodila tako, da sem vrabcu zlomila tilnik, mi{i pa pregriznila vrat. In da dalje ne bi trpela – sem oba pojela! OPICA: Ma~ka, ne moremo tako, saj vendar imamo zakone in pravila! BRAT LEV: Seveda ne moremo tako, niti govedo niti drobnica nista ne mi{ ne vrabec. MA^KA: Res, tole je primer 320 skozi 16 `ivalske pravne prakse, prizna­ne in sprejete z ve~ino na predzadnji skup{~ini – {ir{emu ob~estvu je problem podan v popularni obliki prej povedane basni. OPICA: Izvrstno! Naravni pravni genij! V dekretu bomo napisali le {te­vilke! VOLK: Še nekaj avdienc je za danes! BRAT LEV: Pa pustimo {e kaj za jutri, to vladanje me utruja! OPICA: Samo {e nekaj malenkosti je, regent. BRAT LEV: Ne. MA^KA: Poznate zgodbo o nenavadnem pti~u, ki je sral zlato? VSI: Ne! MA^KA: @ivel je scufan in ves razpukan pti~. Nih~e ga ni maral in nih~e se ni menil zanj. Toda – ta pti~ je sral diamante. SOVA: Ma~ka, kako pa govori{? MA^KA: Da. Sral je diamante. In nauk te zgodbe je: Ne sodi pti~a po perju! VOLK: Ampak po …? Aja! NETOPIR: Ne zasstopim! Sem kaj pressli{al? OPICA: Kralj? BRAT LEV: Naj bo! Ampak – ho~em sestanek s fatalno neznanko! Ure­dite to! NETOPIR: Dobro, naj bo. Vam ssporo~im! (Odide.) OPICA: Lejte, ravno danes je Generalna skup{~ina Z@. BRAT LEV: In kaj se to mene ti~e? MA^KA: Regent!? Promocija. Zaslepite vse in v hipu bodo pozabili na va{ega brata, ex kralja. BRAT LEV: Vi{, vi{, na to pa nisem pomislil! MA^KA: To bo velik {ov! Takole bomo naredili … Vsi odidejo z odra, razen Brata leva, ki se je zataknil na prestolu, pride Netopir. NETOPIR: Bo pri{{la, ssamo imate zelo malo ~assa! BRAT LEV: Ojej, kaj naj storim? Ves se tresem! Razburjen sem. NETOPIR: Razumljivo. Najbolje bo, da jo kar takoj nabri{{ete. BRAT LEV: Pirhpoga~ica!!! Prhutar!! Kaj govori{? … To ni ne ti~ ne mi{ … Kajne? Mah, saj ima{ prav! Po{lji jo noter! Sedmi prizor BRAT LEV: Kdo si fatalna neznanka? NN: Zdaj ni ~asa! Morava na hitro! (Dvigne krilo.) BRAT LEV: Ah, kako sem hrepenel, koprnel v ljubezni! NN: Regent! Zalotili naju bodo! BRAT LEV: Ah, vse neizre~ene besede! Vsa ta dejanja v ne~asu! NN: Prosim vas, pohitite! BRAT LEV: Vsa ta zamol~ana ~ustva, neizra`eni ob~utki! NN: Pohitite, prosim vas! BRAT LEV: Kako me pre`ema sentimentalnost! Zdaj si to lahko pri­ vo{~im! NN: @e v redu, samo dajva `e! BRAT LEV: Ko sva `e tako blizu, naj ti pogledam v obraz! NN: Dajva raje od zadaj, je bolj priro~no! Dajte `e! BRAT LEV: Naj vas spoznam, skrivnostna lepotica! NN: Poslu{ajte, med malico sem pritekla, dajte `e hitro. ^e zamudim, mi bodo trgali od pla~e! BRAT LEV: Ah, ta brez~asnost! Trenutek ve~nosti! NN: V kak{no godljo sem padla! A boste al ne boste? BRAT LEV: Seveda, `ivel sem le za ta trenutek, da se spojim z vami! NN: A ho~ete al no~ete? Ah, ti postranski zaslu`ki! BRAT LEV: Ah, slast zdru`itve! NN: Prosim vas, dajte me, no, `e! BRAT LEV: Va{ obraz mi je znan! Vi ..., vi ste …, ti ste ..., ti si … Morala! NN: Ja! Ja. Mórala sem. A bova al ne bova zdaj kavsala!? NETOPIR (prite~e): Be`i!!! (In ji stisne v roko mo{njo denarja, NN ute~e, Brat lev si zapenja {lic.) Osmi prizor Prihajati za~nejo vsi ostali, priprava dvorane za generalno skup{~ino – zastave, trakovi, govorni{ki pult itd.; vstopijo vsi, razen Kralja leva, Lisice in Osla; vsi se ogla{ajo s ~im bolj naravnim posnemanjem. O razumevanju (med bitji) (Pesem, medtem priprava dvorane.) • Jaz sem ena uboga `val, kdo z menoj se bo pe~al? Me uboge smo `vali, bi z nami kdo delil skrbi? Le kdo bi razumel `'vali, ko vsaka svojo govori? Svinja kruli: grom, grm, grom, Konji~ prha: phr, pphrr, phr! Vrana kraka: kra, kra, kra! Netopir le frfota: fr, frrr! Volk zavija: ooouiiii! ^ukec uka: huu, huu, huu! Osel riga: IA! IA! Koza pa le me­meketa! Lev rjove: vrojouu, vroamm, vrjou! Jelen ruka: ruuu, vruu, ruuu! Pti~ `goli: fiju, fijuuu! Kokot poje: ki, ki, ri, ki! Sova huka: hu, hu, huuu! Govedo muka: mu, mu, muuu! Ka~e sikajo: sk, sk, sssk! Cekatájo kure: ck, ck, ck! Ovce blejajo: be, be, beeee! Hijena se re`i: he, he, heheeee! Ma~ek mijavka: mjov, mjav, mjav! Pes pa laja: hov, hav, hav! Le kdo bi razumel `vali, ko vsaka svojo govori? A `ivali? Blejajo, hrzajo, bevskajo, jaskajo, skovikajo, crlikajo, ~irikajo, pedikajo, brundajo, rulijo, cvilijo, grulijo, cvrketajo, bleketajo, cvrkutajo in mukajo, ~uhajo, derejo, brkajo, hukajo, ~ebrnjajo, kreketajo, {~eketajo in kavdrajo, bavkajo, kukajo, ble~ijo, ~ivkajo, in bren~ijo, `vrgolijo pa cvi~ijo in gol~ijo, gagajo, pivkajo, psikajo, revskajo, keketajo, ~eketajo, {~ebetajo pa regljajo, bokajo, kvakajo, be~ajo, vakajo, rezgetajo, skr`etajo, `vrgolijo in ren~ijo, cipkajo, rigajo, rikajo, bzikajo, in ~ebljajo pa mukljajo in `u`njajo in zumljajo, rahtajo, `vi`gajo, rjujejo, piskajo kokodajsajo, kri~ijo, cicirikajo, hre{~ijo, ~ukajo, bukajo, predejo, godejo, kikirikajo, mr~ijo, meketajo in vre{~ijo, trobijo, cri~ijo, kokajo, revskajo, kar {~ekajo ter mr~ajo, pa rjovijo in re`ijo, buhajo, tleskajo, jekajo, krekajo, zabrlizgajo, cirikajo, {e `u`ljajo in regljajo, svistnejo, {~inkajo, grknejo, `vrknejo, keketajo in `e`njajo, pa kehljajo in godrajo, tulijo, pihajo, cvilijo, vriskajo, pa drobijo in bren~ijo, {e `golijo in kri~ijo! Le kdo bi razumel `vali, ko vsaka svojo govori? Deveti prizor Dvorana je nared, B­ji zavzamejo oder in govorni{ki pult; skup{~ina. OPICA (se pripravlja na govor): Oh, ~ast, oh, trenutek, ki si ga vsaka opi­ca `eli – uvodni govor na Generalni skup{~ini vsega `ivega. Pravi~nost kon~no potrjuje svoj obstoj. Vrh primatov in vrhunec anthropoideia in konica vsega – hominoideia! Je lahko kaj ve~? Vrhunec evolucije in kariere opic! Je sploh kaj ve~ na tem svetu in v tem kozmosu? S svojo spretnostjo, pogumom in igrivostjo smo prispele do vrha biva­nja `ivega. Red je zmagal! Oh, sre~a! Oh, ta mo~, ki me pre`ema!!! Av~! (Se praska in lovi bolhe.) Jej, te bolhe! Ampak … Pikajo! ... Oh, neskon~na mo~! Radost! ^ista radost!!! MA^KA (v kotu se dogovarjajo): Zaenkrat gre vse kot po mleku! VOLK: Vsi so {e zmedeni, ukrepati moramo hitro. Zavaroval bom vhode! NETOPIR: Vibracije nisso negativne. Nisso. Pohhitimo! MA^KA: Pazite, ni kam iti, niti se kam skriti, kajti imamo te`ave z rogovi kot jelen. VOLK: Kak{nimi rogovi? NETOPIR: Jazzz nimam rogov? MA^KA: Poslu{ajta: Ko je jelen be`al pred zasledovalci, naleti na gove­do in prosi pomo~i. “Mi te ne bomo izdali,” odvrnejo, “a izdalo te bo tvoje rogovje!” Razumeta? … Zato se ne smemo ustavljati! NETOPIR: Ho~e{{ re~i, da ga bodo ... opazzi... VOLK: Da. Kapira{! Namero izpeljimo do kraja, zdaj ni poti nazaj! Za~ne se uradni del ceremonije; trombe, vsi pojejo, intonacija za himno. Himna • Mi strumno stojimo, se ni~ ne bojimo, te`ave re{ujmo in smrti kljubujmo! Zavzeli smo elemente kar tri, le ogenj, simbol `ivljenja, sam tli, na zemlji, pod zemljo, v vodi in zraku, podnevi, pono~i, v zori in mraku, v pripeki in mrazu, v senci, na soncu, z `ivljenjem in `itjem kljubujemo koncu! Izdelali smo popolni sistem, re{ili celo odpadkov problem! Mi strumno stojimo, se ni~ ne bojimo, te`ave re{ujmo in smrti kljubujmo! Pride Brat lev, vsi vstanejo in ploskajo. BRAT LEV: Spo{tovani! Predsedniki, vladarji, ekscelence, ambasadorji, priskledniki in delegati! V tem te`kem trenutku za vse nas, zlasti za mojo o`jo dru`ino, moramo stopiti skupaj in ne smemo dovoliti, da nas nesloga, nemir in sovra{tvo razdvojijo in prevzamejo. Mojega bra­ta so ugrabili teroristi! (Šunder v dvorani.) Prosim. Nerad sem prevzel vladanje in vpeljal ukrepe za za{~ito pridobitev na{e demokracije! Varnost in za{~ita na{e civilizacije sta pomembnej{i celo od svobode! Toda potrpite. Svetla zora novega, bolj{ega, pravi~nej{ega se `e budi in takrat bosta jagnje in lev dostojanstveno legla skupaj pod {ume~e slapove bratstva, enakosti, sitosti in svobode! Aplavz; prepusti govorni{ki pult Opici. VSI (skandiranje): Po levu – lev! Po levu – lev! Po levu – lev! OPICA (se povzpne na govorni{ki oder): Hvala regentu za te izpodbudne besede. Sem predsednica tega skupa. Aplavz, prosim! (Napravi nekaj prevalov in lastovk.) Spo{tovani predsedniki, ekscelence, veleposlani­ki, delegati in uslu`benci – pozdravljeni. @elim nam uspe{no delo in vsebinske debate. O~i celega sveta in nekaj dopisnikov iz kozmosa so uprte v nas. Na{a generacija ima izjemno priliko, da enkrat za vselej potrdi temelje bratstva `ivega. Vendar, preden za~nemo, nam bodo na{i umetniki predstavili ske~ … predstavo? … performans? … ne? … pardon, ne sli{im! … instalacijo? … instalacijo z naslovom? … Lazzi ... Kaj!? Instalacija deklaracija. ... Koker ~te! Mislem! (Aplavz.) Deseti prizor Zajci; lazzi s truplom. ZAJCI: Na{li smo trup za deklaracijo! Na{li smo trup za deklaracijo! (Prinesejo napihnjeno lutko.) ZAJEC 1: Vdihnite mu du{o! O, cvetober `ivalske umnosti! O, izku{nje vegetacije! ZAJEC 2: Flora, Favna & Co. Navdihnite jih! Truplo ne stoji in stalno pada po tleh – imajo obilo dela, da ga postavijo pokonci, nakar ga puste na tleh. Pantomima, nudijo mu prvo pomo~, umetno dihanje – pozivajo igralce in gledalce –, vsi seveda zavrnejo. Na koncu lutko okronajo z lovorom – a lutka spusti in se sesede; nakar se spusti megla in Zajci izginejo, {ibek aplavz. Enajsti prizor OPICA (za govorni{kim pultom): He, he! Ne zamerite si, ~e vam ni bilo jasno! Nedvomno je v redu. Spo{tovani, uradno otvarjam Generalno skup{~ino vsega `ivega, pardon Generalno skup{~ino Zdru`enega bivajo~ega! (Psst! jo zmotijo.) Kaj je `e spet? Otvarjam Generalno skup{~ino Zdru`enja `ivega! A je zdej tko prov! Kako pa? Ta bedasti protokol! (Si natakne nao~nike in prebere:) Sve~ano otvarjam zase­danje Generalne skup{~ine Zdru`enih rastlin in `ivali! (Nejevoljno:) Ostalo poglejte v prilo`ene materiale! MA^KA: Naj vam preberem besedilo: Poenostavljena oblika Splo{ne deklaracije pravic `ivega Sprejela in razglasila jo je Generalna skup{~ina Zdru`enih rastlin in `ivali (ZRI@), kraj{e Zdru`enega bivajo~ega (ZB) ali popularno Zdru`eno `ivo (Z@) na dana{nji dan z resolucijo {tevilka 217 D (III). Povzetek preambule Generalna skup{~ina priznava, da so prirojeno dostojanstvo ter enake in neodtujljive pravice vseh ~lanov skupnosti `ivega temelj svobode, pravi~nosti in miru na svetu in vob~e v vesolju. Pravice morajo biti za{~itene z mo~jo prava in pospe{evati se mora razvoj prijateljskih odnosov med `ive~imi. Vrste, rodovi in pasme ZB (Zdru`enega bivajo~ega) so potrdili svojo vero v temeljne pravice ter dostojanstvo in vrednost bivanja nasploh in v posameznostih, v enakopravnost ra­stlin in `ivali ter so odlo~ili, da bodo podpirali blagostanje, napredek in ustvarjanje bolj{ih `ivljenjskih pogojev v ve~ji svobodi. Prav tako so obljubili, da bodo pospe{evali spo{tovanje pravic in skupno razu­mevanje teh pravic in svobo{~in. Tule ni pripomb? Gremo dalje? Gremo! Prosim uradno napovedovalko, naj bere dalje! Dvanajsti prizor § – paragrafi in prepir; delegati se zatope v branje, nakar se oglasi Mo­rala. MORALA: Povzetek Splo{ne deklaracije pravic `ivega 1. Vsi, tako organizmi kot celice, so svobodni in z vsemi se mora enako ravnati. (Odobravanje.) 2. Vsi so enaki ne glede na velikost, nukleus, prebavni trakt, hrbten­ja~o, `iv~ni sestav, nagone, intelekt, spol, vero, okus, jezik in druge okoli{~ine. SVINJE: Pripomba: Kaj so to druge okoli{~ine? OPICA: To je vse, kar je okoli drugega. Urejen okoli{. Ne? PODGANE: Kak{no drugo? To je ostalo … SVINJE: Ostalo od ~esa? Nas hranijo z ostanki! FLORA: Nehajte! Govorimo o prvinah deklaracije, vi pa o drugem in ostalem! MA^KA: Gremo dalje. Gremo dalje! MORALA: 3. Vse ima pravico do `ivljenja, do prostosti, do varnosti in do pre­hranjevanja. 4. Nih~e nima pravice s ~imer koli ravnati kot s su`njem niti nima pravice kogar koli zasu`njiti. 5. Nih~e te nima pravice raniti ali mu~iti. PODGANE: Pripomba: Igra se kot ma~ka z mi{jo. To je mu~enje! HIJENA: Kontriram: 26. ~len izrecno pravi: Vse ima pravico do igre, izobra`evanja in izbire partnerjev. NETOPIR: Preberite paragraff natan~no: Nih~e nima pravicce ...! MA^KA: … ~e si je ne vzame. VSI ({under): Kaj je rekla? Kaj? (Itd.) OPICA: Mir. Mir!! Gospôda, umirite se! Gremo dalje! (Komaj uti{a nemir.) ZAJEC: Predlog: Presko~imo kar na 12. ~len! MORALA: 15. Vse ima pravico do evolucije. Nih~e in ni~ nima pravice temu, ker si to `eli, prepre~iti spremembe habitata, biotopa in razvoja znotraj evolucije. OPICA: Pardon, to je bil 15. ~len. Zdaj pa 12. ~len, prosim! MORALA: 12. Vse ima pravico zaprositi za pomo~ v primeru, ko se mu `eli {ko­dovati, toda nih~e ne sme vstopiti v tvoj brlog ali gnezdo ali habitat, odpirati tvojih genskih struktur, motiti pri razmno`evanju ali nadle­govati tebe in tvoje dru`ine brez utemeljenega razloga. NETOPIR: Se sstrinjate? Gremo dalje? FLORA: Kaj je s 15. ~lenom? Smo ga sprejeli ali kaj? NETOPIR: Gremo dalje! Vesste, koliko dela nass ~aka? HIJENA: Pripomba, pripomba! Odkrivam kolizijo in vgrajen konflikt 12. ~lena s 17. in 18. ~lenom. Preberite ju. MORALA: 17. Vse ima pravico do biotopa in do prehrane. 18. Vse ima pravico do svobodne odlo~itve glede prehranjevanja v vseh pogledih in do spremembe, ~e to `eli. HIJENA: No? Sli{ite? Lahko se hranim s ~imer ho~em, a hrane ne smem “nadlegovati”! Kako naj jo ujamem? MA^KA: To re{uje `e 12. ~len sam ob koncu, ko omenja – utemeljeni razlog. ZAJEC: Kontriramo: Opozarjamo na pomen varnosti. 22. in 23. ~len! MORALA: 22. Vse ima pravico do varnosti in do prilo`nosti za razvoj svojih sposobnosti. 23. Vse ima pravico do po{tenega pla~ila v varnem okolju. Vse se ima pravico pridru`iti razredu, rodu, vrsti, prehrambni verigi ali sindikatu. ZAJEC: Torej varno okolje pogoj za razvoj sposobnosti! Toda ~e te do­besedno `rejo – to ni varnost! VOLK: Tele imajo prav – vrzimo jih ven! PODGANE: Svoboda gibanja, 13. in 14. ~len. MORALA: 13. paragraf: Vse ima pravico potovati po lastnih `eljah. VOLK: Opice jahajo tigra, dokler jih ne po`re! ZAJEC: Kaj? Sklicujemo se na 19. ~len! FLORA: Me smo depriviligirane! NETOPIR: Sste malo bolj sstati~ne, ne!? HIJENA: Vam pa zato ni~ ne ra~unamo za transport va{ih semenc! FLORA: Prevzetne`i nestanovitni! ZAJEC: Kaj? Preberite `e za vraga 19. ~len! MORALA: 19. Vse ima pravico izraziti svoje misli in namere ter sprejemati in {iriti informacije, kot se mu zdi najprimerneje. OPICA: ^e bi poslu{ali … FLORA: Z enim ~e, spravi{ v le{nik cel svet. OPICA: 29. ~len! 29. ~len! MORALA: 29. Vse mora spo{tovati pravice in svobo{~ine drugih, dru`bo in splo{no blaginjo. FLORA: Halo, 17. ~len, 17. ~len! Kje je higiena? Urejen biotop? Kako, ~e serjete povsod, pa imej ~isto okolje!!! ZAJEC: Ne zamenjujte informiranje z izlo~anjem! 19. ~len! SVINJE: Svinje imajo pravico biti svinjske! PODGANE: Špricate kot voda v vrelem olju! HIJENA: Ve~ina vrst ne skrbi za mrtve, trupla so razmetana kar poprek po zemlji. Nekdo mora skrbeti zanje! VSI ({under nara{~a, zme{njava, splo{en prepir; vmes se sli{ijo posamez­ ni ~leni in rekla): Tudi lajanje je poklic! Mukajo krave, levi rjovejo. Geneaologija – to je znanost! Smrt ni poklic! Zrak je last vseh, naj bosta tudi voda in zemlja! Enakosti ni za vse! Ena `ival – en glas! Eno `ivljenje – en glas! Dvo`ivkam dva glasova! Pre`iveti je ve~ kot `iveti! Ne prek na{ih trupel! (Itd.) 6. Zakon mora obravnavati vse enako. 7. Pred zakonom in pred sodi{~em so vsi enaki. 9. Nih~e ne sme biti po krivem zaprt ali izgnan iz svojega biotopa. 11. Vse velja za nedol`no, dokler ni spoznano za krivo. 14. Vse ima pravico oditi v drug biotop in zaprositi za za{~ito v pri­meru preganjanja ali nevarnosti preganjanja. 16. Vse ima pravico do sklenitve zvez in do ustanovitve dru`ine v vseh mogo~ih oblikah. 20. Vse ima pravico do svobodnega in mirnega zbiranja in zdru`evanja. 21. Vse ima pravico sodelovati pri izbiri predstavnikov ali pri opra­vljanju javnih zadev v svojem biotopu. 24. Vse ima pravico do po~itka in prostega ~asa. 25. Vse ima pravico do primerne `ivljenjske ravni in do ustreznega ravnanja v primeru bolezni. 27. Vse ima pravico udele`evati se kulturnega `ivljenja svoje skupno­sti in se v skladu s tradicijo in zmo`nostmi razmno`evati. 28. Vse mora spo{tovati “red”, ki omogo~a uresni~evanje pravic in svobo{~in te deklaracije. 29. Vse mora spo{tovati pravice in svobo{~ine drugih, dru`bo in splo{no blaginjo. 30. Nih~e nima pravice razveljaviti katero koli pravico in svobo{~ino te deklaracije. Prepir. Na koncu se vsi `ivalsko obna{ajo in ogla{ajo, tulijo, bevskajo – in pre­rivajo. Trinajsti prizor S treskom odprejo vrata Lev, Lisica in Osel vdrejo, ti{ina. KRALJ LEV: Kdo si drzne meni prepovedati vstop! Volkec? Vedve mucki morda? A? Kriki, cviljenje, beganje; vsi se skrijejo pod mize in za prestol; po kratki zme{njavi zavlada ti{ina: Lisica je pregnala ma~ko in dr`i Opico, So­va kljuva netopirja in Osel be`e~i Ma~ki stopi na rep, ki seveda zacvili, Kralj lev dr`i za rep Volka in Brata leva za vrat, med pogovorom ga po~asi spu{~a, a Volku stopi na trup; vse se umiri. OSEL: Ko ma~ki stopi{ na rep, zacvili. Dokazano! KRALJ LEV (zarjove): Bedniki! Samo hrbet obrnem in `e si sko~ite v ko`uhe! (Bratu levu:) Mucek, no, izka{ljaj se, preden te raztrgam in po`rem! BRAT LEV: Dragi brat … KRALJ LEV: Oooo! Dragi! Sli{ite? BRAT LEV: Viso~anstvo, … KRALJ LEV: Viso~anstvo … Še kaj? BRAT LEV: Hotel sem … KRALJ LEV: Ih, seveda, sli{al sem razglas – v zaporu – kaj si hotel. In? BRAT LEV: No, ja, hotel sem … u`iti `ivljenje kot ti. KRALJ LEV: Da? Si kaj odkril? BRAT LEV: Ma kaki! Še kavsal nisem! KRALJ LEV: A to si se nau~il? Kako se ne kavsa. BRAT LEV: Kako to misli{? Saj ni bilo ~asa! KRALJ LEV: Si ga pa~ potro{il. Zguba! Si se hvalil, da je ~as le tvoj. BRAT LEV (trepetajo~emu Kralj lev navija uho): Ja ... KRALJ LEV: Zakaj lahko vladam? Ker imam policijo in vojsko, ki sejeta strah v imenu reda in varnosti; ker imam sodstvo, ki vse zaustavi v imenu lenobe in pravice; ker imam parlament, ki vse izglasuje za svojo komotnost in privilegije, vse v imenu zakonitosti. Vse je v najlep{em redu! In tako vladam in razlagam zakone. VOLK: Prav imate! (Se odplazi v kot.) MA^KA: Naj povem, mijav! (Osel jo stisne {e z drugim kopitom.) … skromno zgodbo? OSEL: Preden ti polomimo kosti ali po tem? KRALJ LEV: Pa daj! MA^KA: Mijav! @ivel je pav z dvema glavama. In je prva glava na{la okusen sladek sade`. Druga je moledovala: “Daj {e meni, da okusim slast!” “Ne! Saj imava en `elodec, va`no je, da se nahraniva,” ji je odvrnila prva glava in snedla cel sade`. Pa je druga na{la strupeno zel in jo je za~ela `ve~iti. Prva glava jo je rotila, naj je ne poje, a druga je odvrnila: “Saj je grenka le zame!” In tako je pav z dvema glavama poginil. KRALJ LEV (se zamisli): Zanimivo … SOVA: Kralj, ne bodi mé`elj! Pravila, pravila!! LISICA: Kralj! Kar z muho pridobi{, {e bolha lahko odnese! OSEL: Vladati pomeni biti sam. A s pametnimi svetovalci je la`e. SOVA: Kdor vzgaja, ta vlada. LISICA: Dr`ava je kot drevo, polno opic. Tisti, ki gledajo dol, vidijo le afne, a ti, ki gledajo gor, le riti. KRALJ LEV (se obrne k delegatom): Kaj naj storim z vami? In to na ta slavnostni dan? Ne morete in ne znate se dogovoriti. Saj se obna{ate kot ljudje! Vi bi bili radi svobodni? Vi!? Saj ne prenesete svobode!! Vi ne i{~ete pravice, ampak izgovore. Samo parili bi se brez odgovor­nosti. Jaz naj pa red delam, da boste vsi pri{li na vrsto! In to ~im prej. Male ne~imrnosti naj vam napihujem? Prekr{ke odpisujem? Jamrate – `rejo nas! Mene tudi! Od mene zahtevate, ~esar si ne upate. Izgovor za va{e neuspehe in strahopetnost! Spisali ste Deklaracijo. Prav. A vsi jo boste kr{ili, {e preden se podpisi posu{e! Zato bolje pameten sovra`nik kot neumen prijatelj! Lisica, Sova, kon~ajta tole zasedanje. LISICA: Ne zdr`ite pritiska, poscanci, pardon – poslanci? Prete`ko je breme odlo~anja in peza odgovornosti. In drobne koristi pomembnej{e od velikih ciljev, kajne? OSEL: Za za~etek konca naj vam povem zgodbo o ~uku in vrani. Sklenila sta ~uk in vrana zavezni{tvo. Pa je vrana morala po hrano in je prosila ~uka: “Prosim, ~uvaj moje gnezdo in moje prelepe ~udovite mladi~e.” ^uk je poletel v duplo in zagledal kri~o~e goli~e. “Tako grdi pa `e ne morejo biti otroci moje vrle zaveznice!” In jih je po`rl. SOVA: Vsak naj poje, kolikor lahko prebavi! OSEL: No, ni {lo za to. LISICA: Sedite! Za~nimo {e enkrat! Vsi se posedejo in vse je kot na za~etku zasedanja – zaigrajo himno, po­jejo – karikatura himne. Himna • Mi strumno stojimo, se ni~ ne bojimo, te`ave re{ujmo in smrti kljubujmo! Zavzeli smo elemente kar tri, le ogenj, simbol `ivljenja, sam tli, na zemlji, pod zemljo, v vodi in zraku, podnevi, pono~i, v zori in mraku, v pripeki in mrazu … KRALJ LEV: Dovolj. Dovolj! Dovolj!!! Štirinajsti prizor BRAT LEV: Kaj me ne bo{ kaznoval? KRALJ LEV: Seveda te bom. Postal bo{ moj to~aj. Tele moram pa druga~e prijeti! Zaprite jih. (Jih odpeljejo.) Posluh! SOVA: Posluh! OSEL: Posluh! VSI (mrmrajo~ drug drugemu): Posluh! Posluh! Posluh! KRALJ LEV: Sedaj vam bom razodel skrivnost `ivljenja. (Dvigne pokri­to dlan.) Glejte jo! Glejte skrivnost `ivljenja! (Izpod robca potegne navadno jajce, sledi razo~aranje.) VSI: Bah! Bek! KRALJ LEV: Va{e razo~aranje je razo~aranost nad resnico. Ampak vi ste sre~ni, kajti za sre~o vam zadostuje `e la`! PETELIN (prekine mu~no ti{ino): Veli~astni kralj! Rjovenje pravice v pu{~avi, voditelj resnici, na{a zvezda v temi … KRALJ LEV: O, kukurin~ek, kje si pa bil? Kaj ho~e{? PETELIN: Kralj, pripravili smo vam praznovanje! KRALJ LEV: Vem, tajne slu`be delajo! PETELIN: Potem to ni presene~enje?!? KRALJ LEV: Seveda je. Presene~en sem, da vam je sploh kaj uspelo brez mene! LISICA: Kaj bomo z Deklaracijo? SOVA: Kraljev razglas. Kraljev razglas! Kon~no paragrafi! OSEL: Kraljev razglas!! Vsi se umirijo, ti{ina. KRALJ LEV: Odlo~il sem se – poenostavil bom vladanje! Nih~e ni nemo~en, roj ~ebel pre`ene medveda, jagnje lahko oslepi volka, leva lahko pokon~a bivol, slona komar … Vse je povezano, drug brez drugega ne moremo: v travi je nebroj `u`elk, ki so hrana prepelicam, s katerimi se hrani lisica, a njo `ro leopardi. In ko ta pogine, zrase iz njega trava. Vse kro`i. In ~e tega ni – se vse ustavi. Boj je o~e vsemu in ~as je dete na prestolu. Neumnost in nespretnost lahko vsak kaznuje! A tudi pomo~ lahko vsak pri~akuje. Sposobni zlahka pre`ive, a vseh sposobnosti itak nima nih~e. A tudi nih~e ni nemo~en! Kdor ne naj­de sam smisla svojemu prebivanju, naj umre! Tak je moj razglas. A Deklaracija naj velja, kajti bolj{ega se ne boste spomnili {e tiso~letja! VSI: Hura! Naj `ivi vladar! Aplavz in vzkliki Kralju in njegovim: Lisici, Oslu, Sovi in Petelinu; himna v ozadju. • Petnajsti prizor Priprava na odhod na piknik, Zajci z ogledali. KRALJ LEV: Dovolj je tega! Spletke, lobiranje, goljufije, la`ni dogo­vori, zastrupljevalci, varáve vojne napovedi, gluhi pogajalci, slepi opazovalci, strah pred prijatelji … Dovolj! Razgla{am: Vojna vseh proti vsem! NETOPIR: Da, ssodni dan! O, o~i{{~enje! Ooo! LISICA: Kralj, ni tako preprosto! S tem se ne re{ite spletk, le opravi~ite jih. KRALJ LEV: Narava ni dru`ba. @ivljenje ho~e bit. Jaz ho~em bit! LISICA: Kralj, pametneje bi bilo ... KRALJ LEV: Kaj?!? Lisica ne izzivaj spet! OSEL: Kralj, umirite se! Kdor nima pameti, je ne more izgubiti. LISICA: Napuh je za~etek poraza. KRALJ LEV (`e ho~e spregovoriti). PETELIN (vsko~i): Kralj! Kaj ne gremo na piknik? OSEL: Kralj, vsi so tu! Gremo? LISICA: Ne gre tako. Ste se pa ja kaj nau~ili iz te komedije? KRALJ LEV: Lisica, prav ima{. Bomo o tem na pikniku, velja? PETELIN: Gremo, no, `e, gremo! KRALJ LEV: Da. Gremo. Permanentni piknik v naravi. Sve` zrak, voda, gozd, savana … Zdravo `ivljenje! Pridejo Zajci. LISICA: Kaj pa vi zajci tule? KRALJ LEV: Kaj je tole? ZAJEC 1: Dr`imo vam ogledalo. PETELIN: No, to vidimo. SOVA: Vedno ti zajci, ~isto brez reda in pravil! KRALJ LEV: ^emu? ZAJEC 2: Da se zagledate. ZAJEC 1: Da ne bi ~esa spregledali. KRALJ LEV: Da. (Se ogleduje.) No, dajte ga bolj k tlom, od spodaj zgledam veli~asten! ZAJEC 2: @e, `e. Ampak vidi se vam – nerodno mi je! … Vidi se vam spodnje perilo … KRALJ LEV: Zakaj zdaj odvra~ate zrcalo? ZAJEC 1: Naj vas vidijo {e drugi! KRALJ LEV: Zakaj pa? ZAJEC 1: Ko v zrcalu uzrete ostale, so ti v njem uzrli vas. Pametni vlada z odsevi! KRALJ LEV: Mu{, tile niso neumni. Naj jih po`rem? OSEL: Morda {e ne zdaj. Malo potrpljenja. SOVA: Naj se jih lotijo najprej ministrstva in ministri. KRALJ LEV: Prav ima{. Šestnajsti prizor PETELIN: Viso~anstvo, kako ste se re{ili, kralj? KRALJ LEV: Podgane poznajo vse skrivnosti … LISICA: Re{etke so bile slabo zvarjene. Dr`avna naro~ila in razpisi, pa~ korupcija kot obi~ajno ... SOVA: ^e bi se vsi dr`ali pravil, se to ne bi moglo zgoditi! KRALJ LEV: Sova!!?! Sedemnajsti prizor Praznovanje, odhod – piknik. PETELIN: Kralj, edino ljudje se niso odzvali va{emu pozivu! KRALJ LEV: To pomeni vojno! LISICA: Ne, kralj, to pomeni poraz. KRALJ LEV: Zakaj? LISICA: Ker po vsaki vojni ostanejo le pora`enci, reve`i in sirote ter prgi{~e domi{ljavcev. KRALJ LEV: Kaj pa zmaga? Ta ni~ ne {teje? SOVA: Oprostite, kralj, vsi so tu. Sem vse pre{tela. Le ljudi ni. KRALJ LEV: Ti so res najslab{i – nimajo ne hitrosti, ne mi{ic, ne mo~i, ne zob, ne krempljev. OSEL: Ne kopit. Ti itak ne bodo pre`iveli. KRALJ LEV: Pustite jih! Še ve~ – za kazen jim bom pustil – pala~o. PETELIN: Kralj!? Viso~anstvo, ne! Ne pala~e!! LISICA: Njihovo nasilje se pri~ne onkraj telesa. SOVA: Me ne `remo du{. KRALJ LEV: Res je. Sami so izbrali. Dal sem jim priliko. MORALA: Kaj pa jaz? LISICA: Ostani tu. Na zabavah itak samo zdraho dela{! Odhajajo, Morala ostane sama in priplazi se ~lovek po vseh {tirih. Morala mu pomaga, da se vzravna in ~lovek stoje~ takoj vr`e “kamen” v publiko – sli{i se razbijanje {ipe, tema. Pojavi se napis: Otroci moji, zdaj pa spat! Zastor pade. Epilog – Šarlatani V ozadju praznovanje v naravi, pokanje ognjemeta, pesem za poklon. • Tole je komedija nravi, ki vas `eli zabavati! Saj kadar bolj{ega pa~ ni, se z mamo svoje dece spi. Pa saj si vedno vsak `eli {e mnogo ve~, kot se dobi. Zato pa pridite {e kdaj, ko vas `ivljenje vr`e v kraj in ko res ~isto ste na dnu, takrat se spomnite, smo tu! Še {irno morje dno ima, ponavljaj si nenehoma. Pa naj bom reve`, kaj mi mar, samo da jaz imam denar! Zato ne pozabite in v denarnice sezite! Vsi smo {arlatani, to zapojte z nami! Kaj pravica? Kaj po{tenje? Va`no nam je le `ivljenje! Saj ko nam gre za `ivljenja, vsak nazore sproti menja! Vsi smo {arlatani, to zapojte z nami! Vsi smo {arlatani! Vsi smo {arlatani! Kon~no konec. Dodatek Poenostavljena oblika Splo{ne deklaracije pravic `ivega Sprejela in razglasila jo je Generalna skup{~ina Zdru`enih rastlin in `ivali (ZRI@), kraj{e Zdru`enega bivajo~ega (ZB) ali popularno Zdru`eno `ivo (Z@) na tisti izjemno pomemben dan z resolucijo {tevilka 217 D (III). Povzetek preambule Generalna skup{~ina priznava, da so prirojeno dostojanstvo ter enake in neodtujljive pravice vseh ~lanov skupnosti `ivega temelj svobode, pravi~nosti in miru na svetu in vob~e v vesolju. Pravice morajo biti za{~itene z mo~jo prava in pospe{evati se mora razvoj prijateljskih odno­sov med `ive~imi. Vrste in pasme ZB (Zdru`enega bivajo~ega) so potrdile svojo vero v temeljne pravice ter dostojanstvo in vrednost bivanja nasploh in v posameznostih, v enakopravnost rastlin in `ivali ter so odlo~ile, da bodo podpirale blagostanje, napredek in ustvarjanje bolj{ih `ivljenjskih pogojev v ve~ji svobodi. Prav tako so obljubile, da bodo pospe{evale spo{tovanje pravic in skupno razumevanje teh pravic in svobo{~in. Povzetek Splo{ne deklaracije pravic `ivega 1. Vsi, tako organizmi kot celice, so svobodni in z vsemi se mora ravnati enako. 2. Vsi so enaki ne glede na velikost, nukleus, prebavni trakt, hrbtenja~o, `iv~ni sestav, intelekt, spol, vero, jezik, okus in druge okoli{~ine. 3. Vse ima pravico do `ivljenja, do prostosti, do varnosti in do prehra­njevanja. 4. Nih~e nima pravice s ~imer koli ravnati kot s su`njem niti nima nih~e pravice kogar koli zasu`njiti. 5. Nih~e te nima pravice raniti ali mu~iti. 6. Zakon mora obravnavati vse enako. 7. Pred zakonom in pred sodi{~em so vsi enaki. 8. V primeru nespo{tovanja pravic ima vsak in vse pravico do pravne pomo~i. 9. Nih~e ne sme biti po krivem zaprt ali izgnan iz svojega biotopa. 10. Vse ima pravico do po{tenega in javnega sodnega procesa. 11. Vse velja za nedol`no, dokler ni spoznano za krivo. 12. Vse ima pravico zaprositi za pomo~ v primeru, ko se mu `eli {kodo­vati, toda nih~e ne sme vstopiti v tvoj brlog ali gnezdo ali habitat, od­pirati tvojih genskih struktur, motiti pri razmno`evanju ali nadlegovati tebe in tvoje dru`ine brez utemeljenega razloga. 13. Vse ima pravico potovati po lastnih `eljah. 14. Vse ima pravico oditi v drug biotop in zaprositi za za{~ito v primeru preganjanja ali nevarnosti preganjanja. 15. Vse ima pravico do evolucije. Nih~e in ni~ nima pravice temu, ker si to `eli, prepre~iti spremembe habitata ali celo biotopa in razvoja znotraj evolucije. 16. Vse ima pravico do sklenitve zvez in do ustanovitve dru`ine v vseh mogo~ih oblikah. 17. Vse ima pravico do habitata, biotopa in do prehrane. 18. Vse ima pravico do svobodne odlo~itve glede prehranjevanja v vseh pogledih in do spremembe, ~e to `eli. 19. Vse ima pravico izraziti svoje misli in namere ter sprejemati in {iriti informacije, kot se mu zdi najprimerneje. 20. Vse ima pravico do svobodnega in mirnega zbiranja in zdru`evanja. 21. Vse ima pravico sodelovati pri izbiri predstavnikov ali pri opravljanju javnih zadev v svojem biotopu. 22. Vse ima pravico do varnosti in do prilo`nosti za razvoj svojih sposob­nosti. 23. Vse ima pravico do po{tenega pla~ila v varnem okolju. Vse se ima pravico pridru`iti razredu, rodu, vrsti, prehrambni verigi ali sindikatu. 24. Vse ima pravico do po~itka in prostega ~asa. 25. Vse ima pravico do primerne `ivljenjske ravni in do ustreznega rav­nanja v primeru bolezni. 26. Vse ima pravico do igre, izobra`evanja in izbire partnerjev. 27. Vse ima pravico udele`evati se kulturnega `ivljenja svoje skupnosti in se v skladu s tradicijo in mo`nostmi razmno`evati. 28. Vse mora spo{tovati “red”, ki omogo~a uresni~evanje pravic in svo­bo{~in te Deklaracije. 29. Vse mora spo{tovati pravice in svobo{~ine drugih, dru`bo in splo{no blaginjo. 30. Nih~e nima pravice razveljaviti katere koli pravice in svobo{~ine te deklaracije. Zdru`ene rastline in `ivali – ZRI@, kraj{e Zdru`eno bivajo~e (ZB) ali popularno Zdru`eno `ivo (Z@). Nika Leskov{ek Dramski svet Du{ana Jovanovi}a Spro`ilni moment Besedila Du{ana Jovanovi}a so brezkompromisna, zare`ejo direktno, stopijo na `ulj samoumevnosti vedenja, le`ernosti regularne morale in vsakr{ni ideolo{ki svetohlinskosti (paradoksalno, kot se sli{i). Takoj odprejo polje konfrontacije. Jovanovi} zaseka v samo bistvo klasi~ne drame: starogr{ko to dran pomeni delovati, agirati, ukrepati, ravnati (po svoji vesti), drama je akcija (Kralj 1998: 5). Liki morajo takoj pokazati, iz kak{nega testa so, nobenega odve~nega besedi~enja ni, nobenega “tujega komentarja” drugih likov, nobene “eksplicitne karakterizacije” oseb, pa naj ta ustreza dejanskemu stanju ali zadeva popa~eno, subjektivno doje­manje stvarnosti. Ne! Takoj k dejanjem! “Videti je, da se ne zavedate resnosti polo`aja. (Streljanje se nadaljuje.) Vsepovsod okoli nas divja vojna, te~e kri, stari svet se ru{i, glave padajo. Sli{ite te strele?! Ti luknjajo take kot ste vi – strahopetne filistre, samo­zadovoljne me{~anske idiote, bebaste neanga`irane barabe, neosve{~ene tipe, ki so se zavlekli v svoje smrdljive luknje in tam glodajo svojo skor­jico kruha, si li`ejo rane in nimajo volje, da bi storili kar koli. (Vsi se spogledajo.)” (Norci1, str. 13). Predstavljajte si, da vas gru~a aktivistov prisilno mobilizira. “Dve izbiri imate: Ali greste z menoj in se s pu{ko v roki opravi~ite pred zgodovino ali pa vas pri pri~i likvidiram” (prav tam). Zakaj je to nepojmljivo? Situacija za le`eren zahodnja{ki okus skoraj presega mejo verjetnega. In verjetnost, kot vemo, je eden glavnih kriterijev za kvaliteto dramske poezije po Za pomo~ se zahvaljujem Slovenskemu gledali{kemu in{titutu, Slovenskemu mladinskemu gle­dali{~u, Gledali{~u Glej, SNG Nova Gorica, knji`nici in videoteki AGRFT, Amelii Kraigher ter seveda Du{anu Jovanovi}u. 1 Zavoljo preglednosti in la`je berljivosti je pri navajanju virov oziroma pri citatih samega avtorja, Du{ana Jovanovi}a, naveden naslov dela. Aristotelu. Ko postane akcijska drama do te mere neverjetna, to pomeni, da je lahko samo resni~na. Danes, v ~asu uradne politi~ne indiferentnosti, ali raje politi~ne nemo~i posameznika, navedene replike res zasekajo pov­sem druga~e kot leta 1963, zato pa ni~ manj revolucionarno in radikalno. Ne presene~a, da do izdaje Norcev ali Zgodovinske igre 1963 prav tiste­ga leta ne pride – zakaj to ni presene~enje, je `e drugo vpra{anje. Številka Perspektiv, v kateri bi morali iziti, je bila najprej zaplenjena, revija pa nato ukinjena. “Medtem ciklostirani deli Jovanovi}eve drame [Norci] kro`ijo po ideolo{kih komisijah in partijskih arhivih Slovenije,” pojasni avtor (Paberki, str. 169). Igra pride na povr{je {ele pet let pozneje v Problemih (marec/april 1968), v knji`ni izdaji leta 1970 (Obzorja Maribor), edinkrat pa jo uprizorijo 8. 10. 1971 v SLG Celje (re`ija Zvone Šedlbauer). Ob tem je seveda logi~no, da je igra s to svojo zgodovinsko prtljago v manj{i meri opozarjala na vsebinske in estetske probleme, predvsem je vseskozi vzbujala vpra{anja glede ideolo{ke polemi~nosti. @e res, da je poskus oblastne diskvalifikacije in diskreditacije dram sodobnike dram dostikrat prikraj{al za to, da bi dramska dela ujeli ob pravem ~asu, ob~asno celo, da bi jih sploh ujeli. Dolgoro~no gledano pa je nalepka cenzure, ki se je dr`ala dolo~enega besedila, svojevrstna potrditev njegove kredibilnosti. Prav odklonilna reakcija postane sumljiva, saj najprej izdaja dolo~eno nelagodje politi~nega vrha. “Drugega junija 1964 (dva dni po razbitju premiere Tople grede) je potekal sestanek vodstva Drame (Štih, Negro) in delegacije Odra 57 (Ro`anc, Kermauner, Smole, Jovanovi}). Tema razgo­vora je bila uprizoritev Jovanovi}evih Norcev. Ko je Štih igro zaradi 'lite­rarnih slabosti' odklonil, ga je Smole 'napadel, da je tak{na obrazlo`itev udba{ka'” (Bibi~ 2003: 379). Vsako odklanjanje, ki je v osnovi apriorno, potrjuje, da nekateri dru`beni tabuji ostajajo nerazre{eni, ter pravzaprav nehote usmerja bralca, kam naj uperi pogled, da bo naletel na politi~no nezavedno tistega ~asa, na prikrite vzorce delovanja in razgalil “~asu primerno” ideolo{ko oporo. Vzorec politi~ne diskreditacije se namre~ skoraj predvidljivo ponavlja. Tako uvaja nenapisano pravilo, ki postaja simptomati~no. Podobno kal­varijo na primer deset let pozneje prestane Osvoboditev Skopja, da bo primer {e bolj zgovoren, gre za eno najve~jih jugoslovanskih dram po drugi svetovni vojni (Ljubi{a Risti}), za katero so se, potem ko avtorje­vo protestno pismo ni pomagalo, anga`irali Jovanovi}evi “kolegi, ki so potrpe`ljivo in vztrajno vr{ili maratonski pritisk na oblast in celi dve leti meh~ali partijske veljake, da so kon~no pri`gali zeleno lu~ za uprizori­tev” (Razodetja, str. 146). Osmega novembra 1978 so jo nato odigrali v SNG Drama, medtem ko je kultni status dobila z Risti}evo uprizoritvijo v KPGT (Kazali{te, pozori{te, gledali{~e, teatar). A kalvarije tu {e zlepa ni konec. Še bolj na o~eh javnosti je polemi~nost ali “spornost” Karamazovih oziroma Prevzgoje srca (1979). Igri je bila namre~ `e leta 1980 prisojena Grumova nagrada za najbolj{o slovensko besedilo (pa tudi Gavellina nagrada), njeno kvaliteto pa je nesporno potrdila ve~ kot uspe{na uprizoritev v SLG Celje (re`ija Mile Korun). Med obema mejnikoma pa je bila v Beogradu `e izdelana predstava tik pred premiero vr`ena z repertoarja. Ne po naklju~ju se je to zgodilo tik pred Titovo smrtjo, kljub temu pa besedilo spro`a polemike glede razlike v cenzuri po de`elah Jugoslavije (prim. Troha). S tem dejanjem so “Ka­ramazovi […] postali kultno dramsko besedilo, metafora za nesvobodo govora. S to prepovedjo je oblast priznala, da sta Goli otok in informbiro tabu temi” (Razodetja, str. 145). ^e sklenemo. Reakcija oblasti je spro`ila to~no nasproten u~inek od `elenega. Prepoved besedila in poskus njegove diskvalifikacije sta tista, ki dokon~no potrjujeta politi~no mo~ besedila, predvsem pa pri ob~estvu in tudi zanamcih pod`igata ogenj zanimanja zanj. Poskus izbrisa dolo~ene drame iz zavesti jo navsezadnje pomaga neizbrisno ohraniti v spominu. Estetska razgibanost Vseh omenjenih problemov nismo na~eli zato, da bi ugotavljali na~ine cenzuriranja in javno ali “literarno moralo”, ki se seveda povsem razli­kuje od dana{nje. Jovanovi}evih dram ne moremo brati mimo njihovega konteksta (pa ~eprav je treba danes za razbiranje le­tega `e kdaj brskati po dokumentih). Razumljivo je, da so pri branju tistih del, ki so bila cenzu­rirana, v ospredju ideolo{ke podmene igre. A vendar, tako kot Jovanovi} bere Shakespearja skozi Jana Kotta in Hamleta vedno znova citira v novih kontekstih svojih dram, tako tudi pi{e – za sodobnike. Zaradi tega je treba tvegati odmik od izvornega konteksta in tako Jovanovi}eve zgodnje drame spet in spet obnavljati in na novo brati. Pri~ujo~i prispevek je vsaj poskus tak{nega ponovnega pregleda Jovanovi}eve dramatike v spremenjenih okoli{~inah, z zavestjo o vedno novih kontekstih in novih bitkah, vojnah, ki smo jim vsakodnevno pri~a, medtem ko osrednji ~love{ki proble­mi, ki jih odpira Jovanovi}, ostajajo v temelju nespremenjeni oziroma nerazre{eni. S katerimi sredstvi avtor dose`e kriti~ni naboj in (politi~ni) u~inek, je seveda zelo odvisno od literarnih stilov, ki jih Jovanovi} v svojem raz­nolikem in obse`nem opusu rad menjava (poleg dramskih del, ki jih je trenutno kar 29, sledijo {e dela, katerih je soavtor, in odrske adaptacije, eseji ter pesni{ka zbirka in roman). Ko se giblje od nor~avega ludizma, celo vitracovskega “anarhi~nega humorja”, nato smisla izpraznjenega ca­musovskega absurdizma do anga`iranega brechtovskega historicisti~nega o{vrka v epskem gledali{~u pa pirandellovske resnice znotraj (gledali{ke) iluzije, navsezadnje zajame {e “osvobajajo~o mo~ parodije” s trivializi­ranimi prijemi popkulture in {e in {e, se Jovanovi} vseskozi prilagaja dru`beni situaciji in v ustvarjalni vnemi uporabi kombinacijo raznih `anrskih hibridov oziroma pankrtskih iger, kot jih sam imenuje. Znamke, nakar {e Emilija, njegovo tretje dramsko delo, poimenovano tudi “pirandellovska groteska”, si na videz ni delilo te`av v vrsti prej omenjenih besedil. Ni pa ostalo neopa`eno `e zaradi golote glavne igral­ke Majde Kohek na odru, kar je bila inavguracija telesa v profesionalni gledali{ki in{tituciji. Stilno Znamke bazirajo na dramatiki absurda, ven­dar ne le ob boku najbolj znanima predstavnikoma, Ionescu in Beckettu, temve~ tudi tistim bolj konkretno politi~no anga`iranim dramatikom iz vzhodnega bloka, katerih drame so bile, umljivo, sporo~ilno tudi bolj metafori~no “zakamuflirane”. Nenazadnje je leta 1969 Jovanovi} v Mali Drami re`iral Obvestilo zloglasnega Vaclava Havla, v {estdesetih letih pa se je drama absurda dodobra uveljavila z re`ijami @arka Petana, in prav on je leta 1969 tudi re`iral Znamke. Ka`e, da Znamk le ne gre odpraviti kot politi~no imobiliziranih, morda so le precej bolj kodirane in pretkane. Po drugi strani se ob vseh burnih dogodkih s (politi~no) cenzuriranimi besedili dogaja, da smo najbr` precej manj seznanjeni s Sinopsisom za Happening Hlapci, ki ga je po Štihovem naro~ilu v Drami Jovanovi} pripravil za sezono 1968/69, re`iral pa naj bi ga @arko Petan (glej Orel). Provokativna, aktualna, predvsem pa formalno­estetsko prebojna in `al ({e) nikoli realizirana predloga. Ne pozabimo, da Du{an Jovanovi} ni revolucionar le na ravni vsebine, temve~ tudi na ravni formalno­estetskih zakonitosti dram. Vsekakor je Happening izdajal vsaj posredno povezavo s sodobnimi performativnimi tokovi, ki so takrat vladali na zahodu (tudi ~ez lu`o), ki so v dogajanje umestili ve~ ~utnih vtisov in medijev, mejili pa so tudi na spontan in neponovljiv utrip `ivljenja. O vzrokih za zavrnitev oziroma nerealizacijo lahko morda ugibamo s pomo~jo Bibi~a, ki ob spornih, a gotovo estetsko manj radikalnih uprizo­ritvah Cankarja v {estdesetih letih in tudi pozneje pravi naslednje: “Mnogi med njimi [slovenskimi fundamentalnimi branilci kulturnih vrednot] so kar naprej ponavljali zahtevo, da bi morali celo s pomo~jo sodi{~a za{~ititi nedotakljivost slovenske klasi~ne dramatike in uprizoritve 'mimo in proti' avtorjem kratko malo prepovedati” (2003: 399). Je mogo~e, da tovrstnih estetskih mahinacij s happeningom takrat niso jemali resno, ali, morda bolj verjetno, se je bilo bati, da bi Cankarja brali manj po ~rki kot po duhu in bi njegovo pregovorno nepokor{~ino vladajo~i misli mislili sodobno? Kaj to pove o vrednosti klasike kot za{~itenem muzejskem eksponatu? Kakor koli `e, most med in{titucijami in sodobnimi performativnimi praksami v tistem hipu ni bil izpeljan (glej Orel). Tudi kontroverzna Pupilija papa Pupilo pa Pupil~ki je bila navsezadnje realizirana izven in{titucij. Za nerealiziranim happeningom pa je ostala sled izvira, ma­nifestno besedilo Jean­Jacquesa Labela, enega pionirjev performansa v Evropi, ki ga je Jovanovi} prevedel skupaj z Andrejem Inkretom, pri ~emer sta prevajalca “izkri~ala” naslednje besede: “Da je svet igra, znotraj katere smo mi sami igra” (Label 1967: 149). Sled vodi nazaj k Norcem. Norci so namre~ zvezani z ludizmom, ludusom, torej z igro. Tudi Znamke se pravzaprav za~nejo z naslednjimi besedami: “'Igrajte se vsi, ki v igri sodelujete,' z odli~nim spo{tovanjem Du{an Jovanovi}.” To ni le referenca ali moto, pa~ pa eksplicitno povabilo ustvarjalcem (in navsezadnje tudi gledalcem), naj se pri igri ~im bolj kreativno anga`irajo. Spet Norci? Je pa to tudi izto~nica, da se vrnemo nazaj k Norcem, ki so nekak{en hom­mage Huizingi in njegovi teoriji igre, igre kot “primarne[ga]formativne[ga] element[a] celotne ~love{ke kulture” (Kralj 2013: 401). Vrtajo~e vpra{anje, ki ostaja, je, kaj je bilo v ~asu socializma bolj subverzivno: razglasiti vse revolucionarje/aktiviste za norce in ljudi za instrument v rokah norega uma, kot se navadno glasi interpretacija te drame, ali razglasiti, da revolucija, ki jo razgla{ajo, preprosto ni prava, da rabimo bolj{o, bolj avtenti~no? In kaj bi bilo bolj noro danes, v ~asih uradne (beri volilne) politi~ne apatije, ki je nasledek politi~ne nemo~i posameznika, po drugi strani pa brbotanja raznih oblik javnih protestov? Kak{en sodobnik so Norci? A najprej, za kaj v resnici pri Norcih sploh gre, kaj je resnica tega dela? “Resnica je iz rodu de`evnikov: razsekaj jo na sto ko{~kov in iz vsakega bo zrasla nova `ival” (Norci, str. 21). Temu Jovanovi}evemu mnogoplastno zasukanemu besedilu ni lahko priti do dna. Na~enja tako mnogovrstne in kontradiktorne postopke, kot ta (osebni) boj za pravo stvar in krvava `ivljenjska investicija v mlinu ideolo{ke in vojne pro­pagande, ki ji botrujejo zlaganost vsakokratnega oblastni{kega sistema, imperialisti~ni in kapitalski interesi ter popa~enost zgodovinopisja. Zveni znano? Jovanovi} uvede skupinico {tudentov, v kateri so karseda razli~ni in na videz nezdru`ljivi tipi: motivator, de`urni provokator ali nasilne`, karieristi~ni opurtunist, bojazljivec ali pacifist, vojna sirota, ki bo nesojeni o~e vojni siroti. Jovanovi} da vsakemu svoj glas. Vsak {e tako obskuren (ideolo{ki) pogled je v tej polifoniji avtorjevih glasov enakovredno zasto­pan, tudi njihov najemodajalec, belogardist (dramatikova tehnika je sli~na preizku{anju magi~nega “~e bi” po Stanislavskem, kot nekak{no igralsko v`ivljanje v razli~ne vloge). Jovanovi}ev recept je naslednji: vse skupaj vr`e v svojevrsten sociolo{ki eksperiment, vro~o situacijo, ter opazuje, kako eksplozivna kemi~na reakcija bo stekla. Vdor norcev z za~asnim revolucionarnim udarom je le svojevrsten katalizator. Za~ne se povsem nedol`no, s peterico {tudentov, ki se v nedol`ni spo­zabi igrajo svoje ne{kodljive igrice, ne da bi se pri igri zavedali konteksta, revolucije, ki se dogaja pred njihovimi vrati. Na neki na~in igra Norci – medtem ko bralec/gledalec sku{a razvozlati pravila njihove interne igre – tako vzpostavi svoj kod in horizont razumevanja, ki je igra kot taka. Le da v toku igre dobiva vse bolj resne, ~e ho~ete politi~ne, dimenzije. A propos te podobe: spomnimo se tiste karikature “larpurlartizma”: umetnika, ki v svojem studiu osamljeno in zaverovano ustvarja pred odprtimi vrati revolucije, popolnoma brez zavedanja konteksta, v katerem ustvarja. No, v Norcih revolucija z ulice vdre naravnost skozi glavna vrata. Peterica {tudentov, ki ji ({tevil~no pa tudi provokativno metafori~no) v igri ustre­za peterka norcev (peterokraka ima pa~ pet krakov, in, denimo, ustreza peterki ko{arka{kih igralcev na parketu), `e na~ne nedotakljivost javnega reda, {e prej pa hi{nega, seveda pa tudi javne morale in ideolo{ke snage. A vse skupaj je precej pobalinsko nedol`no. Ko pa na drugi strani norci, ki so pobegnili iz varstva institucij, na~nejo dr`avni red in spro`ijo pravo pravcato revolucijo, se za~ne drama. Drugo je, kaj z njimi stori zgodovina. “Prav” je “le relativna zadeva, fantje” ali prav je lahko le eden, zgodo­vinski (ali kot se grenko ugotavlja v Osvoboditvi Skopja, bo pomembno predvsem to, kako se bo vsakdo zna{el po vojni). “^e `e mora biti prete­klost, jo bomo pa rehabilitirali s sredstvi avtokritike, s kesanjem, pona­rejanjem dejstev, lepoti~nimi sklepi za prihodnost, ali pa ~isto enostavno z la`jo” (Norci, str. 49). (Jovanovi} namre~ z orwellovskimi poudarki vedno problematizira uradno pisanje zgodovine, ~e ga `e ne postavi v ironi~ne oklepaje nasme{ka.) V uradnem razglasu je anga`ma post festum obto`ujo~e etiketiran: “skupina nevarnih manijakov”, “dejanje neodgovornih blazne`ev”, pozneje pa je z vrhovnega piedestala kot po­trditev in porog nemo~i upora dele`en le {e perverzne milo{~ine in bolj spravljivega tona ter celo teptanja dostojanstva: “zabloda du{evno bol­nih”. Pa je res? Zdi se, da je celoten kaos v funkciji naslednjih oklepajev realnosti. Medtem ko na politi~nem mitingu slavijo zmago “regularne oblasti” – ki je po vsem videzu ~isto navadna va{ka veselica, kaj pa dru­gega –, v istem hipu iz zvo~nikov hitijo razlagati zamisel o “univerzalnih dr`avnih zaporih”, ki bodo za vse in vsakogar in bodo dobili nov smisel kot najbolj demokrati~na ustanova, kjer bodo ustvarili novega ~loveka in bo fizi~no delo izena~eno z umskim, se bralec vendarle sam zase pred­vsem in kon~no spra{uje, kdo je tu res nor. Zgodba se po zadu{itvi dr`avnega udara ne kon~a. Jovanovi}a v razkin­kavanju sen~nih strani totalitarizma zanimajo vse faze revolucije – izbruh, potek in njeno obele`enje v zgodovini ter seveda posameznik kot neznaten kole{~ek v kolesu zgodovine. Zanimajo ga principi vzpostavljanja vod­stva, (ideolo{ka) mobilizacija in anga`ma kakor tudi razpad skupnosti, skratka vse silnice zgodovine, ki formirajo (politi~no) skupnost in posa­meznike v njej. ^lovek kot politi~na (in hkrati gledali{ka) `ival. Nekaj teh mehanizmov je skozi princip igre in ritualnost pa tudi trivialnost popkulture subverzivno raziskoval tudi v legendarni predstavi Pupilija, papa Pupilo pa Pupil~ki. Revolucija na ironi~en na~in, a vsekakor postane nekak{na obredna iniciacija v dru`bo, kjer se vsak soo~i s sabo in drugim; indikator, kjer se poka`e, kdo je kdo – razpre se vpra{anje identitete, ki bo pozneje v Jo­vanovi}evem opusu tako odlo~ilno. Naj bo la`na ali ne, gola simulacija, igra v igri, jasno je, da je revolucija v drami povzro~ila razcep, tako reko~ ideolo{ki razkol med prijatelji. V tej komediji zamenjav in pomot, kjer na koncu nesporno vlada ideolo{ki kaos, fantje, prej najbolj{i prijatelji, osta­nejo vsak na svojem bregu ter v imenu zgodovine drug drugemu zadajajo tudi smrtne udarce (ta profetska diagnoza vojne se pozneje {e bolj kruto izka`e v Balkanski trilogiji, {e zlasti pa v Antigoni). Igra v igri Jovanovi} v Norcih izhaja iz predpostavke igre. In kot vemo, igra ni zares­na – ~eprav je lahko smrtno resna za udele`ence, je le za~asna okupacija in intervencija v realnost –, je na neki na~in la`na. Kaj pa ~e princip igre naselimo v la`no podobo (politi~ne) stvarnosti, stvarnosti, ki zgolj na videz deluje v imenu “na~el svobode, demokracije, enakosti, proletarske solidarnosti …” (Norci, str. 12), ne da bi ta na~ela tudi dejansko izvajala. Naravnost nenadkriljiv je na primer prizor simuliranega sodnega procesa, ki ga peterica norcev pripravi v brivnici (zlasti ker ~etrti norec nasto­pa kot izvedenec za psihiatrijo), kjer se sodi “predstavni{kim telesom dru`benopoliti~nih skupnosti […], ki so poverjene jim funkcije oblasti zlorabljali, zbolj{evali svoje `ivljenjske in delovne razmere ter prostovolj­no nastopali z ukrepi, ki niso prispevali k uresni~evanju in re{evanju tistih vpra{anj, ki so posredno ali neposredno zvezana s krepitvijo interesov ~loveka ob~ana …” (Norci, str. 25). Aktualnost tak{nega sojenja danes ter dejstvo, da je od nastanka besedila minilo pol stoletja, govorita sama zase. ^e torej takemu stanju – kjer se vsi le pretvarjajo, da verjamejo v ko­munisti~ni sistem, tako kot se igrajo Dedka Mraza zavoljo fiktivnega “subjekta, za katerega se predpostavlja, da verjame” – podtaknemo fik­tivno situacijo, kjer se Dedek Mraz res prika`e, je rezultat njene vsebine, kot sanje v sanjah, pravzaprav resnica. Na{e (politi~no) nezavedno. Kot v hamletovski mi{nici, ki jo Jovanovi~ nenehno nastavlja likom in resni­ ci. Razkriva pa, da navsezadnje vsi predvsem ho~emo verjeti. “Bil sem precej optimisti~en. Lahko bi celo rekel, da sem verjel, da je socialisti~ni sistem v bistvu dober in potrebuje le spodbudo, da bi se ta dobrota do konca izpri~ala.” (Razodetja, str. 147). Norci tako ne implicirajo nujno popolne aktivacijske distopije za “pravo” stvar, ~eprav je vsaka trditev ali dejanje v drami, vsaka navidezna teza, tipi~no jovanovi}evska takoj nato pretresena z druge perspektive ali ji je zoperstavljeno nasprotno mnenje ali pa je, {e “huje”, o{vrknjena v pogledu nazaj, s polno mero ironi~ne distance. Jovanovi}evska distanca je tako ~asovna kot prostorska in se zaveda zahrbtnega delovanja ideologije, ki se lahko nezavedno vsiljuje tudi avtorju. Njegova inventivna izmuzljivost je dale~ od teznosti. Ni te`ko zaznati subverzivnega naboja, zaradi katerega Norci niso priplavali na povr{je `e prej. A v naslednjem navedku ga lahko sku{amo interpretirati tudi s pomo~jo Huizinge in seveda teorije igre: “Igralec, ki se upira pravilom ali se jim izmika, kvari igro. Tak kr{itelj je nekaj povsem drugega kot prevarant. Ta se namre~ dela, kot da igra igro, in na videz {e zmeraj priznava njen ~arni krog. Soigralci mu njegove grehe la`e odpu{~ajo kot kr{itelju, kajti ta ru{i sam njihov svet.” Jovanovi} torej po­stavlja pod vpra{aj nadaljnji obstoj sveta v njegovi trenutni obliki. Posle­dice pa so za tak{ne, ki se igrajo in nenehno izumljajo nove in nove igre, po Huizingi neizprosne: “Zato ga je treba uni~iti, saj ogro`a sam obstoj skupnosti igrajo~ih” (Huizinga 2003: 22). Raje si ne predstavljajmo (ali pa~!), kaj bi pomenilo, ~e bi bili k igri dobesedno povabljeni {e gledalci. Znamke, nakar … Tak{en svet prenarejanja je svet Emilije, kjer vsakdo igra svojo vlogo, ne da bi zmogli v tem menjavanju identitet pravzaprav ugotoviti, katera je prava: “Kak{no vlogo pa ti igra{ v tej komediji? / Jaz ne igram nobene vloge, nobene vloge ve~…” Filatelist najprej prizna, da je ropar, potem pisatelj in morda niti to ne, ampak svojega neskon~nega arzenala `ivljenj ne more niti prav iz~rpati, ker ga prestre`e Emilijin strel, strel prave pravcate tajne agentke. @enska, ki je vseskozi delovala na spektakelski povr{ini, na medijski ravnini, zbirateljica lepotnih nazivov na tekmovanjih, se izka`e za ultimativno tajno agentko, skratka za kameleona identitet, pri ~emer je v igri nenavadno, da imata tista, ki sta zagotovo na tajni funkciji, edina lastni osebni imeni: Albert in Emilija. Medtem ko se Filatelist in Mo`akar v drugem dejanju zamenjata – potem ko se celo prvo dejanje pravzaprav pogajata –, najprej zamenjata lastnino: znamke za Emilijo, nazadnje pa pravzaprav drug drugega (svoji mesti v nizu dru`beno­simbolnih odnosov). ^eprav nih~e ni to, kar se zdi – Filatelist ni filatelist in Mo`akar je morda tajni agent –, se podata v neznano, drugam, raje, kot bi ostala “pri sebi”. Ne pozabimo, da gre za igro o reifikaciji in alienaciji, kar nenazadnje potegne za sabo vpra{anje, ali je mogo~a zamenljivost posameznikov v sistemu, ali so ~leni res enakovredni? Naj omenim vsaj @i`ka: “Kako je ontolo{ko mogo~e, da je najgloblje 'odnose med ljudmi' mo~ premestiti na 'odnose med stvarmi' oziroma jih nadomestiti z njimi?” (@i`ek 1997: 156). Feti{izirani dru`beni odnosi, ki sledijo blagovnemu feti{izmu, so zna~ilni predvsem za kapitalizem (in tu je kle~), zameglijo razvidnost odnosov med ljudmi v organizaciji proizvodnje – dru`inskih odnosov ali odnosa gospodar­hlapec –, kajti ti odnosi se prenesejo na stvari. “Paradoks ni v tem, da ljudje tega ne bi vedeli, ampak v tem, da v svoji dru`beni dejavnosti delujejo kot da tega ne vedo.” Kdo je kdo, ko se znamke zamenjajo za Emilijo in se Filatelist naseli na Mo`akarjevo mesto v nenavadni skupnosti (z Albertom), pravzaprav pa prevzame mesto “slu`kinje” in “dru`ice”, medtem ko mora Mo`akar z znamkami v nahrbtniku ven, na ulico. Ampak ne gre samo za feti{isti~no “postvaritev” odnosov med ljudmi, ampak za dejstvo, da “spregledamo nevidno simbolno strukturo, ki upravlja te odnose”. Zanimiv poudarek v drami je seveda skrivna mre`a, v delovanje katere so hote ali nehote vklju~eni vsi akterji. Cela igra je ena sama skrivalnica identitet, kriminal­ka in akcijska drama. A to ni vse. Zdi se, da je poskus zamenjave blaga, znamk in statusnega simbola med Filatelistom in Mo`akarjem, neuspe{en. Feti{izem namre~ “ozna~uje stanje, v katerem je u~inek neke 'strukture', neke mre`e, (napa~no) dojet kot neposredna lastnost posamezne entitete” (@i`ek 1997: 147). Znamke tako zavrtajo luknjo v “naravno” dojemanje znamk in njihove vrednosti, kakor tudi v postvarelost odnosov med ljudmi. Tudi po zamenjavi (lastnine) med Mo`akarjem in Filatelistom, Mo`akar ostaja wanted, tako na spisku najbolj iskanih ljudi v dr`avi, kot tudi najbolj za`elena oseba v ~etverici. Na koncu se vsi v smrtnih kr~ih zvijajo okrog trupla Mo`akarja, ultimativne karizmati~ne sr~ike (politi~ne) intrige. Lahko pa vse skupaj primemo z drugega konca. Navsezadnje celota nehote deluje kot metafora za paranoidno strukturo oblastnega sistema (iz {estdesetih let prej{njega stoletja), kjer ni~ ni tako, kot je videti, in seveda za umetnost delovanja znotraj njega. Je vse skupaj le skrivna operacija nevarne vohunske organizacije pod tajno {ifro: Znamke, nakar Emilija? Kje je v drami tisto poejevsko sporo~ilo (ki se navadno ne skriva, am­pak le`i na najbolj o~itnem mestu)? Ali je drama sama le {ifra za tajna (umetni{ka) sporo~ila? Morda ti vohuni vedo celo ve~ o likih (in avtorju) kot oni o samih sebi. No, ja, ali pa tudi ne. Znamke navsezadnje niso bile cenzurirane. Jovanovi} pa je mnogo pozneje izdal, da so “bele kure v Znamkah metafora za uniformo. Vse so iste pasme, iste barve, enako ra{~ene, enako 'oble~ene'. Predstavljajo uniformirano silo, represijo, trdo roko. To je 'formacija', ki 'odnese' trupla” (Trefalt 2009: nepag.). Delovanje pod krinko v `anru kriminalke je idealno za osnovno identi­fikacijsko dilemo (nakazano `e nekje med Heglom in Spinozo): ali sem, kar si (na skrivaj) `elim biti, na najbolj{i poti do svojega najbolj notranjega ideala, ali sem tisto, kako se ka`em navzven, kako delujem v dejanjih, kako me drugi vidijo od zunaj. Nadgradnja je seveda ta, da ne eno ne drugo ni neodvisno drug od drugega in se pre`ema. Ta osnovna identifikacijska dilema je seveda idealna za gledali{ki model: “Prekleto dobro si odigral vlogo filatelista. Prekleto prepri~ljivo si bil strasten in tr~en. Verjel sem, da si res filatelist in da so znamke tvo­je.” (Znamke, str. 44). (Ni zaman starogr{ka beseda hypokrites prvotno ozna~evala igralca kot tistega, ki interpretira dramo, lik ali realnost.) “Brez skrbi”, vse to bo dobilo epohalno, kruto eksistencialno nadgradnjo in epilog v eti~ni in humanisti~ni dekonstrukciji zahoda, njegovi medi­atizaciji in kulturolo{ki samoukinitvi, v Uganki koraj`e, kjer se igralka soo~i z realnim svoje vloge, zahod pa z realnim svoje eksistence – z vojno. Igranje (dru`benih) vlog Kaj nam to retrospektivno pove o Norcih? Še ena stvar je v zvezi z iden­titeto v Znamkah, ki se navezuje na Norce, namre~ vpra{anje: Kdo te po{ilja? (Pri tem pa vemo, da sta ironija ter “`lahten” padec smisla moder­nih dram prav v tej odsotnosti po{iljatelja (in prejemnika) v aktantskem modelu drame ter posledi~na metafizi~na osamljenost likov po drami absurda.) A vpra{anje ne odneha: V imenu koga nastopa{? Posameznik v tem kolektivisti~nem sistemu preprosto ni pojmovan kot samostojna, samoiniciativna entiteta, ampak skoraj kot del teorije zarote. V splo{nem gre za problem reprezentacije. Viktor, partijski funkcionar v Razodetjih, se, denimo, `ene znebi, ker ni bila “reprezentativna”. @e v Norcih se liki ravnajo po ready made, vnaprej izoblikovanih vlogah, ki jim jih ponuja sistem (danes v svetu spektakla in potro{ni{tva ni dosti druga~e). Na nezavedni ali vsaj nereflektirani ravni gre torej za prevzema­nje nastavljenih vlog, “razstavnih tipov” kot “moralnih herojev” dru`be, ugotavlja eden od {tudentov; igranje vlog v nekem vnaprej predpisanem sistemu, ideolo{ki propagandi, ki poganja svet zabavni{tva in mediatiza­cije (navsezadnje pa tudi klasi~ne drame). “Ukazal sem juri{ in nasko~ili smo tiste pse kot v pravljici, kot v filmu!” (Norci, str. 34). Študenti le prevzemajo obrazce vedenja, ki so na trgu, ne da bi se dejansko zavedali posledic, smrt je le del ma{inerije, ki ima prav tako predpisan obrazec delovanja: “Glej, pun~ka […] Pozabi na frajerja, ~ast in slava mu! Glej, njegov spomin po~astimo z minuto molka. (Nekaj hipov ti{ine.) Tako ga tudi zagrebemo: z vsemi ~astmi, ki se vojaku spodobijo… si zadovoljna?” (Norci, str. 34.) Pustimo za hip Antigonino vpra{anje, ~eprav se malo za {alo malo zares `e napoveduje. V Norcih je vse pravzaprav prikazano stripovsko, akcijsko, na dvodimenzionalnem planu. Protokoli postanejo papirnat mehanizem, ki realnosti ne zadovoljuje, nasprotno pa se realnost vedno bolj pribli`uje papirnatosti. Za to dran, delovanje, ki smo ga uporabili za definicijo drame, obstaja v angle{~ini lepa beseda to act, ki obenem pomeni tudi pretvarjati se, obna{ati se in ne nazadnje “igrati”. Iz internih in tekmovalnih “igric”, ki jih {tudentje igrajo na za~etku, se situacija zaostri v igranje vlog, torej mimeti~nih igric posnemanja – kot v filmu ali v gledali{~u. Jovanovi} naenkrat daje poudarek maniri igre, od bolj naturalisti~ne do pateti~ne, ki dose`e vrhunec v “uprizoritvenih napotkih” ob smrti Tineta: (komedi­jantsko) Kaj? Kdo? Kdaj? Kako? (Igra razburjenje, se vr`e na truplo, ga treplja po licih, trese, mu daje umetno dihanje itd.) Kri! Kri! … (Tragi~no zlomljen.) Moj prijatelj je mrtev in moji sovra`niki `ivijo … o! … o! … o!” (Norci, str. 51). Jovanovi}a navsezadnje zanima princip igre, ne samo na ravni gledali{~a, ampak ustvarjanje situacij v realnem `ivljenju, v ka­terega so mladi fantje v igri tako iznenada in vendarle izigrano pahnjeni, kako se igramo dru`bene in zasebne vloge, voditelje in ljudstvo, heroje in norce, prijatelje in zaljubljence, in kaj je od vsega skupaj sploh {e ostalo. Tudi sicer je pri Jovanovi}u zaznati precej ukvarjanja z maniro igre, kar seveda izhaja iz njegove gledali{ke ali, bolje, re`ijske prakse. Ve~krat namre~ v didaskalijah opomni na stil igre. Denimo v TV­igri Sobotno dopoldne (precej kraj{a variacija dramskih Generacij) si avtor v dalj{em pasusu da opravka s skrbnim orisovanjem morebitnih zagonetk pri upri­zarjanju in strne svojo “`eljo” takole: “… da se pri~ujo~a igra giblje na zelo ob~utljivem in tveganem robu med najrazli~nej{imi (pri nas dobro znanimi in razmeroma lahko obvladljivimi) `anri katerih enozna~nost av­torja tega besedila pla{i in prav gotovo ne zadovoljuje.” (3 tv igre, str. 59). Ne pozabimo, da pri tem prav tako velik del pozornosti pade na ukvarjanje z jezikom (kar se nam bo kmalu pokazalo tudi v @rtvah mode bum­bum). Generacije v MGL so bile navsezadnje ena prvih iger, ki je uvajala sleng na institucionalni oder (re`iral @arko Petan). Po podobnem principu, kot so Jovanovi}eve igre `anrski hibridi ali pankrti, kot jih sam imenuje (Jasnovidka na primer nosi oznako “pankrt­ska igra z `anrskimi motnjami”), so na neki na~in Norci igra z “napako”, avtorsko namerno seveda. Ne gre le za priredbe ali, bolje, aluzije na znan dramski repertoar: Vitracovega Rogerja (Viktorja ali Dan mladosti Jovanovi} celo podnaslovi: Jugoimprovizacija na temo 'Victor ou les 'enfants au pouvoir' R. Vitraca), Sofoklesovo Antigono, Brechtovo Mater Koraj`o … Tako kot se, denimo, v Norcih “Na juri{” predvaja v dixieland verziji, s ~imer ohranja sicer prepoznavno, a ne povsem doma~o ina~ico, Jovanovi} vnese potujitvene efekte v vse igre, kar seveda omogo~i gle­dalcu, da z dobro mero dobrodu{ne distance zre v napake ali bolj “usodne zmote” “na odru”. Plejboji kot tipi: razstavni modeli in junaki Parodijo herojev ali razstavo vedenjskih tipov Jovanovi} radikalneje zaostri, ko se spomni idealnega primera iz zgodovine gledali{~a, in leta 1972 napi{e @ivljenje pode`elskih plejbojev po drugi svetovni vojni (po predlogi Trije rogonosci). Namre~, v commedii dell' arte je scenarij, t. i. canovaccio, s pripadajo~imi domislicami, monologi ali dovtipi (lazzi) vnaprej predpisan: “poleg stalnih oseb” seveda temelji na dobr{nem delu improvizacije, kakor tudi na znanih temah: “spletke, ki jih naklepajo slu`abniki (zanni); zmagoslavje mladosti nad ljubosumno in skopu{ko, vendar bogato in zato gospodujo~o starostjo; in ljubezenske te`ave in radosti” (Kralj 1998: 73). @e sam Jovanovi} v uvodni didaskaliji spomni re`iserja na mo`nost improvizacije, pantomime in muzikala, torej upo­rabljanja vseh mogo~ih odrskih in igralskih izraznih sredstev. Tako kot na ravni likov Jovanovi} postopa tudi na ravni formativnih opredelitev besedil. Niti raba identitete, niti forme, niti `anrov pri Jovanovi}u ni sa­moumevna, kaj {ele enoumna. Nikjer se ne ravna po dramskih oziroma dru`benih predpisih, ampak so ti le izhodi{~e za performativni, uprizorit­veni odmik v praksi delovanja. Seveda pa se vedno ukvarja s problemom “aktualizacije”. Eden tak{nih je problematizacija klasi~nega dvojca nepragmati~nega gospodarja in nje­govega premetenega slu`abnika oziroma posrednika z njegovo ljubljeno, ali druga~e, problem aplikacije odnosa gospodar in hlapec iz monarhije in aristokracije na brezrazredno socialisti~no dru`bo. (Gre za problem, ki ga {e danes, v nekoliko druga~ni obliki, prepoznavamo marsikje pri poskusu aktualizacije Moliera, Goldonija, Lope de Vege). Jovanovi} vzpostavi mo­del, kako {e danes uprizarjati avtorje, ki v obratih in parih likov temeljijo na commedii dell' arte. Njegovi Plejboji pravzaprav niso samo svobodna adaptacija teksta, ampak uprizoritveni model, re`ijska oziroma, raje, aktualna dramatur{ka interpretacija, ki jo vpi{e v novo besedilo. Aktualizira pa jo predvsem s tem, ko spet dregne v aktualno dru`beno stvarnost, ki nacionalizacije v praksi ne izvaja prav dobro, moto igre je namre~: “Tuje ho~emo, svojega ne damo.” S ~imer se v teoriji strinjajo vsi, v praksi pa prihaja do zanimivih kolizij. Jovanovi} prevede moto v ljubezenske igrice in izziva za{~itni{ko ljubosumnost, kako zdru`iti obrambo lastnega teritorija z osvajanjem novega, nasproti svobodnemu posamezniku in svobodni ljubezni (v ~emer je seveda seme seksualne revolucije). Jovanovi} se skozi celoten opus malo za {alo in malo zares poigrava z idejo dru`be brez privatne lastnine ali pa vsaj brez posesivne, lastninske ljubezni, morda nekak{ne idealizirane komune – nakazana je recimo v Don Juanu, pa v Viktorju, tudi v Zid, jezero in posledi~no seveda v Bo­ris, Milena, Radko kot nekak{nemu komplementarnemu nadaljevanju slednje. A bolj kot vpra{anje dejanske realizacije komune vrta v zadr`ke, ki bolj kot vzrok za{~ite postanejo vir destruktivnih obra~unov z drugim. Tudi konec Plejbojev je pravzaprav ironi~no utele{enje cilja brezrazredne dru`be, vsaj v ljubezenskem sporu poenotena skupnost brez navzven {trle~ega – deviantnega in ekscesnega – posameznika: “Nazadnje se ves ta festival mesa, ta karneval [poudarek N. L.] ko`e, ta orgija krvi zavozla v trden, nerazre{ljiv klob~i~, ki nazadnje le obmiruje.” Karnevalizacija namre~ po Bahtinu za~asno (po podobnem principu kot igra) pretrese, destabilizira razmerja socialnega reda, kjer socialne maske in vloge vsaj za dolo~en ~as padejo, kjer “`e izoblikovane razredne in dr`avne ureditve […] postanejo neuradne” (Bahtin 2008: 12). Princip je na neki na~in podoben kot v ludizmu, ki vzpostavlja pretres in nova pra­vila v uradni in na~elno nespremenljivi strukturi. Mimogrede: prav tako kot Znamke, ki se prav tako kon~ajo v klob~i~u homoerotiziranih teles, so tudi Plejboji hitro pri{li do svoje uprizoritve in niso imeli posebnih te`av. O~itno oblasti navidezne ljubezenske igrice niso motile s perfidnim izpovedovanjem ma~ehovskega odnosa dr`ave. Zanimivo bi bilo, denimo, konec Plejbojev primerjati s koncem Igrajte tumor v glavi ali onesna`enje zraka (objavljena 1971). Slednji je namre~ nasproten predznak srboritim maltretiranjem, ki so nasledek ljubezenskih igric iz konca prve igre. Jovanovi} konec Tumorja v didaskalijah napove takole: “Sledijo izbruhi mrtva{ke ljubezni. Ljubezen med mrtvimi je ne­kaj posebnega. Samo slutimo lahko, kako se ka`e navzven. In vendarle se mora kazati. Saj gre vendar za predstavo.” Nato prinesejo lepilo in se obredno ma`ejo: “To po~etje je neiz~rpen vir u`ivanja, veselja, igre,” medtem pa pojejo: “Lepimo se, lepimo, lepimo, lepimo.” “Med petjem in burkami se igralci dejansko lepijo drug na drugega, dokler ni vse skupaj ena sama trdno zlepljena gmota mesa. Ta gru~a se za~ne po~asi, toda vztrajno pomikati proti rampi, fiksira avditorij in orgiasti~no poje svoj lepimo se.” (Tumor, str. 249.) “Ali ugane{, kako bom jaz prestopil ~rto?” Magi~no ~rto, rampo liki v Tumorju prestopijo le v besedah, torej literaturi (druga~e kot v Pupiliji, ki je predstavljala performativni “zakol” literature). Kajti ko gre “lu~ no­ter”, se igralci `e “mol~e pomikajo nazaj na oder”. Tumor je vendar “svo­jevrstna rekapitulacija dotedanjih izku{enj s knji`evnostjo in teatrom ter igro podvr`e radikalnemu avtorefleksivnemu premisleku” (Inkret 1981: 404). Tumor je seveda razumeti kot odziv na krizo v Drami ali spor med avantgardisti in tradicionalisti. Po drugi strani pa Jovanovi} leta 1972 uprizori Spomenik G (radikalno skraj{ano Štihovo besedilo), kjer do neke mere realizira avantgardno re`iserjevo vizijo iz Tumorja, “osnovni ton, glas ali mantro” in ritualisti~na faza Pekarne z Ladom Kraljem je {ele na pohodu. Zato pa svojevrsten totalni teater, v katerem so torej v fizi~no sodelovanje pritegnjeni tudi gledalci, ~e je prav brati odzive, izvede Ljubi{a Risti}, ko Tumor uprizori v SLG Celje na razli~nih lokacijah izven gledali{~a, na ve~ “postajah”, kjer gledalci sledijo igralcem, medtem ko spremljajo dramo o okupaciji teatra (ki se tako ne dogaja samo na nivoju besedila) in tako tudi gledalci sami postajajo dela tega teatra. Seveda ni nepomembno opomniti na naslednjo zanimivost: poleg @rtev mode bum­bum leta 1976 je izbran za gostovanje na Bitefu v izbrani dru`bi Roberta Wilsona, Petra Brooka in Jurija Ljubimova tudi Tumor. Generacije in dru`ina Lahko bi trdili, da u~inkovitost Jovanovi}evih iger izhaja iz osebnih po­stopkov in prijemov. Jovanovi}eva obravnava politi~nih situacij se nikoli ne odvija na parketu abstraktnih politi~nih situacij ali sterilnih prostorov javnega, ampak vedno preiskuje konkreten, najve~krat razdejalen u~inek na posamezna `ivljenja ({e zlasti o~iten primer sta obe kontroverzni drami Osvoboditev Skopja in Karamazovi, pozneje pa tudi njihova kronolo{ka in interpretacijska raz{iritev v Razodetja). Jovanovi}evi liki zapolnjujejo polje manka ali ozave{~ajo slepe pege v kolektivni zgodovinski in politi~ni zavesti, ki se je cepila na telesih in usodah posameznikov, ter dopolnjujejo sumljivo brezhibnost in polika­nost uradne zgodovine, ki je v javni zavesti potla~ena, zanikana, ~e ne celo izbrisana. “Ko so se poljubljali dr`avniki, je bilo slovesno in veselo, ko se poslavljajo vojaki, je za spoznanje malo manj veselo. Slovo fanta od dekleta je dogovorjena posledica politi~nih objemov in stiskov rok, ki so se vsi brez izjeme zgodili v imenu blaginje in sre~e tega mladega para.” (Svet je drama, str. 102). Kar bo zagotovo odmevalo v Antigoni in Uganki koraj`e, a po~asi, do tja {e pridemo. Del te identitete pa je seveda vpra{anje, ki ga zastavi `e v Generacijah: Kje je tvoj dom? In seveda predvsem, kak{en je ta tvoj dom, tvoja domovina? Da so Jovanovi}eve drame hlastni in so~ni zalogaji z odzivnimi, duho­vitimi, celo samoironi~nimi in krepko merjenimi dialo{kimi replikami, v veliki meri prispeva tudi odmerek avtobiografskega, ki pomaga ustvariti vtis verodostojne otipljivosti in vrtajo~e prisotnosti in z leti v njegovem opusu ne popu{~a (glej zlasti zadnje “mokumentarno” besedilo Boris, Milena, Radko). A seveda vse velike drame to senco tudi dale~ presegajo, posegajo globoko v kolektivno zavest preteklosti, njeno ozadje in tudi dvom o uradnem spominu, prekinitvi normalnega toka indoktrinacije, v samosvojo prizemljitev in strastno zaustavitev, zato se bo morala “sen­ca” avtobiografskosti tukaj umakniti umetni{ki artikulaciji in vsebinski daljnose`nosti dram. Prostor Jovanovi}eve obravnave je najve~krat “skr~en” na to osnov­no dru`beno celico in na to, kako jo preoblikujejo politi~ni dejavniki. V opusu obstaja le nekaj izjem, ki se dogajajo na polju laboratorijskih situacij – zapor v Ekshibicionistu, zoolingvisti~ni in{titut pri veterinarski kliniki v Voja{ki skrivnosti, klinika Kozarcky ali zakoten predmesten bufet na Jesenicah – a tudi tam, kjer dru`ina ni v sredi{~u, vsaj ne na videz, ostajajo klju~ni med~love{ki odnosi v skupnosti (tudi gledali{ki) in pra­vila, ki jih ti odrejajo. Denimo, najbolj tipi~na dru`inska drama so Generacije (s pripadajo~o TV­variacijo na iste like s Soboto dopoldan), morda tudi zato, ker tukaj Jovanovi} ni tako politi~no neposreden, temve~ ka`e na politi~no z njego­vo navidezno odsotnostjo v intimi. Prika`e vsakdan treh generacij pod isto streho, izlu{~i nevralgi~ne to~ke njihovega soobstajanja, potla~eno medo­sebno vrenje, generacijsko differentio specifico, lasten weltanschaung ter pogoje pristanka na konformisti~no predajo: “Revolucija je konformizem postala” (Generacije, str. 127), ko razdela tudi zakon kot “legaliziran malome{~anski predal”. Kje so danes Norci? “Pred leti […]sem se vra~al v ~ase, ko sem strastno sovra`il oblast in policijo. Sam sicer nisem imel koraj`e, da bi podtikal plasti~ni eksploziv in metal molotovke, priznam pa, da sem ob~udoval tiste, ki so to po~eli. Navijal sem za Rde~e brigade, Ulrike Meinhof & company. Dale~ je vse to, mrtvo je in pokopano! Kot mnogi sem se tudi sam podal na pohod skozi in{titucije sistema, da bi jih od znotraj spremenil. Zgodilo pa se je ravno obratno, in{titucije so spremenile mene.” (Svet je drama, str. 46.) V Generacijah se odnosa dru`ine do dru`be zgovorno loteva po fazah, na okopih enotnosti celice in njenih osebnih in eti~nih ter dru`benih vrednot (v precepu zunanjega sveta), ki je vendar se{tevek (generacijsko) razli~nih posameznikov. Obletnica mature, ki je ena neizbe`nih stopnic v ciklusu socialnega razvoja do dru`beno­koristnega, odgovornega po­sameznika, je tista, ki Marku ponudi svojevrsten zrcalni pogled, da se zagleda v svoji generaciji in sklene `ivljenjski obra~un, da je pogrnil pri sebi in v `ivljenju, zvestobi do osebnih eti~nih vrednot. Klju~ Marko vidi v problematizaciji ob~ega vrednostnega sistema, ki sili v uniformnost. “Najbolj jezna generacija po drugi svetovni vojni – nosi doma copate, na­jema kredite, pije deit in hodi v savno” (Generacije, str. 123): Generacije sicer sodijo v zgodnji del Jovanovi}evega opusa, a tudi sicer so njegovi junaki navadno bistri, svojeglavi in nekonformisti~ni mladeni~i, pa tudi zreli mo{ki, {ele pozneje `enske (ta odstotek pride do zanimivega izraza v obravnavi ene od prevladujo~ih tem, vojne in ljubezni), ki posegajo v red in strukturo dru`be. Zakaj? Navadno zato, ker znotraj nje s svojim heterogenim in samopreizpra{ujo~im bitjem ne najdejo ustrezne repre­zentacije, zastopanosti. Gledali{~e je nekako logi~en medij za soo~enja s te`avami z reprezentacijo. “Ne res, sploh se ne morem zadovoljiti z dej­stvi, dojeti stvari takih, kot so. Zmerom ho~em obrazom iztrgati njihovo skrivnost. […] Ne razumem, kot bi rekel ^ehov, 'grobega vsakdanjega `ivljenja', ~e mi ga kdo ne razlo`i,” se (samo)analizira glavna igralka, ki v Jovanovi}evi Uganki koraj`e igra Brechtovo Mater Koraj`o. “Zato pa si v teatru,” ji odgovarja re`iser (Uganka koraj`e, str. 43). Te “bistre mladeni~e” najdemo v Jovanovi}evih igrah zlasti v osemde­setih letih prej{njega stoletja. Karakterizirajo jih `e imena, denimo, Viktor (Viktor ali Dan mladosti) – drama se dogaja leta 1987 na zadnje praznovanje dneva mladosti (t. i. slet) –, v naslovnem dramskem protipolu Jasnovidka ali Dan mrtvih mu sledi Hrabro, ~eprav sta razli~nih generacij, oba “iskrive`a” hote ali nehote povzro~ata preglavice izbrani dru`bi. Oba pa napoveduje `e Goran iz Sonce za dva (TV­drama) iz leta 1982 (poznana tudi kot Sonce sije na visokem nebu, ki jo je Vito Taufer adaptiral in uprizoril pod naslovom Jaz nisem jaz II. 25. 12. 1983 v SMG). Goran kot {tudent psihologije s hipnotizerskimi sposobnostmi zadene ob to~ko v sistemu, kjer se njegova svoboda lomi, namre~ obvezno slu`enje voja{kega roka, s katerim se ho~e disciplinirati in ukloniti njegovo samo­voljo. Takoj pride na misel osupli izraz peterice iz Norcev, dolgolasih in bradatih {tudentskih hipijev, ki bivajo nad brivnico, ko aktivist njihov ljubi mir prekine s prisilno mobilizacijo. Uf, kak{no britje bi {ele sledilo. (Britje, in to ne samo norcev, je tudi sicer eden pogostih motivov pri Jovanovi}u.) “Biti iz drugega vica – je teoreti~no mo`no. ^e pa govoriva v jeziku prakse, nima{ nobene {anse,” posvari Gorana stric (Sonce za dva, str. 121). Goranov osebni odgovor je razcepitev lastnega jedra na dva pola, na dve osebnosti, na dru`beno pri~akovano in neodvisno, ki sledi zakonu `elje in sestopanju v neznane svetove. “Iz sebe si prazen, iz drugih si kdor koli, kot nekdo si razcepljen. Preklet si v vsakem primeru” (Sonce za dva, str. 130). Medtem ko je Viktor nevede zrcalno podvojen s svojim bratom Zmagom v dvojnem `ivljenju svojega o~eta, je pri Hrabru razcep na neki na~in `e uspe{no opravljen, razdeljen na njegovega feminilnega brata in nanj, na lovca na polo`aj. Vendar prav Goran kot utele{enje dveh nasprotnih si polov v enem telesu predstavlja idejo, ki bo klju~ do “anti­vojnih” iger v devetdesetih letih. “O vsaki stvari lahko misli{ na ve~ na~inov” (Sonce za dva, str. 132). Ideja, ki bo to telo v kon~ni fazi seveda razcepila (vsaj na dvoje), in ~im imamo razcep, je tu tudi boj (drama), ~e ne vojna. “Eksi­stenca je vojna razlik” (Paberki, str. 177). Ob tem pa se Jovanovi} ne izogne hrepenenjski dimenziji slovenske literature, Lepe Vide, ki v Pirjev~evi interpretaciji ne ve, “ne kod, ne kam, vsekakor pa drugam”: “Mene tako zagrabi, da bi bil nekaj drugega, kot sem, da bi `ivel drugje, kot `ivim, da bi pripadal drugim osebam, kot pripadam, da je to nekaj nevzdr`nega! […] To so te`ave z enkratnostjo.” (Sonce za dva, str. 149.) In te te`ave, ki nikakor no~ejo biti nekaj zgolj zamenljivega, kole{~ek v sistemu, kot koko{ke iz Emilije, bi lahko opre­delili kot “te`ave” Jovanovi}eve dramatike. Ali bolje te`ave, ki jih je imel in ima strogi dr`avni in moralni red z njimi. @rtve mode bum-bum: ljubezen, pepel in kri In oboje, ljubezen in vojna, je, ~eprav neenakopravno, a vendarle, zdru­`eno v drami, ki si sicer pravi scenarij za gledali{ko predstavo, @rtve mode bum­bum, s katero se je Jovanovi} neizpodbitno zarisal na jugoslovanski gledali{ki zemljevid, za~rtal pa je `e tudi prve markacije po evropskem. Kdo bi si mislil, da bo predstava s tako subverzivnim nabojem, ki je nastala ob trideseti obletnici NOB (leta 1975 jo je Jovanovi} tudi re`iral v SMG), nemoteno prepotovala tako dolgo pot, le njen televizijski posne­tek so nekoliko pristrigli. Jovanovi} je o tem povedal naslednje: “@rtve mode je bila predstava, ki je konfrontirala militarizem in pacifizem. Politi~na subverzivnost projekta je bila v tem, da je izena~il vse vojne in vse uniforme s samo formo modne revije. Po koncu modne revije voja{kih uniform (parade ma~izma in militarizma) je sledilo zadnje, XV. poglavje – Ljubezen. Cenzurirano pa je bilo XIV. poglavje, podnaslovlje­no NOB. Televizijski cenzorji niso dovolili, da bi bila partizanska vojska izena~ena z vsemi drugimi vojskami, partizanske uniforme pa samo ene med mnogimi voja{kimi uniformami. Partizanski boj so raj{i ~rtali, kot da bi bil postavljen v isto vrsto skupaj z vsemi drugimi vojskujo~imi se armadami v drugi svetovni vojni.” Jovanovi} doda {e naslednje: “Pred­stavo smo brez kakr{nih koli intervencij 1976. z velikim uspehom 14 dni igrali na svetovnem festivalu gledali{~a v Nancyju” (elektronski vir, iz pogovora z Du{anom Jovanovi}em). Poleg te ideolo{ke dimenzije Jovanovi} v vsem antagonizmu soo~i teo­rijo s prakso vojskovanja, tj. na eni strani politi~no teorijo in abstraktne slovarske definicije (SSKJ in Uniforme v zgodovini Sergija Vri{erja z opisi razvoja voja{kih uniform) ter na drugi strani realnost `ivih ~love{kih `rtev, ki nau~eno, izpraznjeno in mehani~no, celo vajeno – le redko emocional­no anga`irano – ponavljajo predpisano besedilo: floskule, definicije in navodila. “Ideali so moda, ~ustva in u`itki pa niso moda” (Don Juan na psu, str. 255). Disciplinirano markiranje voja{kih protokolov se iz uradne parade razkazovanja v @rtvah in odlikovanja v {tafetnem {portnem duhu sprevr`e v boje, po prvi svetovni vojni tudi s prvimi `rtvami, amputiranimi udi in oskrunjenimi in okrvavljenimi dr`avnimi simboli, zastavami in, joj, seveda, uniformami. “Tampon cono” predstavljajo lutke – otroci, ki jih `enske varujejo, vojaki pa jih v predstavi mrcvarijo (v nekem prizoru lutko zamenja ena od `ensk), slednji~ pa (kot gre razbrati iz poro~anja kritikov) `enski zbor tudi njih oble~e v uniforme. Mehani~ni krog repro­dukcije militantnega stroja je sklenjen. V tem neenakopravnem razmerju med ljubeznijo, domom in vojno, bojem je prevpra{ano razmerje med sredstvom in ciljem, obrambo, varovanjem in uni~evanjem, {e bolj pa med namenom ter mahinacijami. “Zakamuflirana” modna revija kot travestija dr`avnih proslav, ki ka`ejo mi{ice z razkazovanjem svojega voja{kega arzenala, poteka v predstavi na krvavo rde~em podiju, ki je “ozalj{an” z zaporni{ko/tabori{~no bode~o `ico, in se v popolni ironiji kon~a s pes­mijo Dan ljubezni, ki je – kako simptomati~no – istega leta Jugoslavijo zastopala na Evroviziji. @enski princip je v tej modni reviji stati~en, pasiven, trpe~, v boju za svobodo tudi pada pod rafali, medtem ko se mo{ki sprehajajo po modnih pistah sveta in nastavljajo svoje osvajalne manevre in uniforme. Dr`ava je pa~ `enskega spola in domovina tudi. Jovanovi} ve, navsezadnje je Don Juana uporabil tako v romanu, drami kot tudi v predstavi, ki jo je re`iral (Ödön von Horváth: Don Juan se vrne iz vojne, medtem ko je re`iral tudi donjuanovskega Vitracovega Volkodlaka), da je besednjak zaljubljenca (ali vite{ke ljubezni) enak zavojevanju neosvojenih ozemelj in da se osva­jalski pohodi, ekspanzija ozemlja najla`e izvaja s tremi manevri: 1. vojno napovedjo, 2. poroko in 3. vero. Vse se bo {e kako izkazalo v Balkanski trilogiji. @rtve na neki na~in napovedujejo obravnavo velikih tem, ki se bodo v Jovanovi}evem opusu pojavljale {e vsaj dve desetletji. Kar navsezadnje pri~a tudi o neiz~rpnosti teme vojne, ki je `al permanentno aktualna. Vse­buje pa tudi bistven vsebinski in perspektivi~ni premik, tj. osredoto~enje na `enske like, pravzaprav na matere (kar bo na svojstven na~in osvetlila re`ija Mete Ho~evar). Osvoboditev Skopja Kaj lahko zapi{emo o legendarnem besedilu (enem najbolj{ih v Jugoslavi­ji po drugi svetovni vojni, po besedah Ljubi{e Risti}a), ki je moralo ~akati na svojo prapremiero v SNG Drama, naposled pa je z Risti}evo uprizo­ritvijo v KPGT uspe{no gostovalo po svetu, tudi v Ameriki in Avstraliji? O drami, v kateri je osrednji lik v okupiranem Skopju {estletni Zoran? Drami, ki je s tem osebnim sitom ter fragmentarnim, necenzuriranim pogledom brez indoktrinacije ustvarila mo`nost alternativne zgodovine? Drami, ki ne ustreza dramskim konvencijam niti predpisom uradnega herojskega zgodovinopisja? In tudi drami, ki je prek otro{ke vizure razprla pogled, dostopen tudi nasprotnim pozicijam? Drami, ki je navsezadnje {e vedno vsebinsko in formalno aktualna? Mistifikatornega potenciala drame tukaj nimamo namena “razsecirati” z analizo. Dodajmo le {e to: Du{an Jovanovi} je povedal, da se je @ivo­jin Pavlovi}, eden glavnih predstavnikov jugoslovanskega ~rnega vala, odlo~il, da bo po drami Osvoboditev Skopja posnel film. “Napisal je tudi scenarij, ampak iz tega potem ni bilo ni~.” Še ena luknja v zgodovini, ki prispeva k mistifikaciji umetnosti. Antigona: pacifizem sredi vojne ali propad junakov Ko je Susan Sontag v obleganem Sarajevu uprizorila Beckettovega Go­dota, se je literatura/gledali{~e izkazalo kot dovolj mo~na podstat, da so prebivalci vanjo lahko naselili in s tem zadr`ali ostanke razpadajo~ega smisla, a vendar je uprizorila le prvi del, saj je bila poanta metafizi~nega brezupa za prebivalce poru{enega mesta `e tako dovolj prisotna (ni~ se ni zgodilo dvakrat – a le na odru). Nasprotno so Jovanovi}eve oblegane “Tebe” ve~ne, ponovljive in brezizhodne – navsezadnje so postavljene za zunanji, zahodnja{ki, ~e ne evropski pogled. V gr{ki mitologiji, torej ne­posredno v zibelki evropske civilizacije, Jovanovi} najprej najde tebanski cikel, ki v spopadu Eteokla in Polinejka kot nala{~ ustreza bratomorni, etni~no nerazvozljivi situaciji balkanskih vojn, morda celo vojni situa­ciji na splo{no, nato pa vojno situacijo spelje skozi postmodernisti~no vija~nico, uganko Sfinge, in to predstava Mete Ho~evar naslovi kar nepo­sredno na ob~instvo: Kako naj bo volk sit, ~e koza ostane cela? Ali: Kako naj Polinejk dobi mesto, ne da bi ga Eteokel izgubil? Dokler ne bo odgovora na vpra{anje, bosta brata nenehno vstajala iz smrti ter se spet in spet spopadala (pri tem Jovanovi} vdrugo sugerira upo~asnjeno razli~ico, torej ne farsi~ne ponovitve, ki bi sledila tragediji. Situacija je {e vse preve~ sve`a): “Ve~na borca se o~itno ne moreta pobiti in ne moreta umreti.” […] “Sile ni nikjer in v nikomer. Vsi so iz~rpani, to­da ve~ni.” (Antigona, str. 38.) Starka za name~ek napove, da sta Antigona in Ismena nose~i (vsaka s svojim bratom); tudi krvoskrunsko prekletstvo dru`ine se tako ponavlja. Jovanovi} z Antigono zbudi mit, ki pred na{imi o~mi vedno znova vstaja v `ivljenje in postaja zgodovina. Prej je enak potem in ni~ ne bo ve~ tako, kot je bilo. Dilema, kak{en naj bo konec, ki bo zape~atil usodo in zama{il usta (pod­naslov se glasi: Stavki iz enih glav za druga usta), je najprej naslovljena na Antigono, potem na Kreona, ki jo v duhu oblastni{kega enoumja (“Oblast je ena in nedeljiva”; Antigona, str. 22) preprosto razre{i s predlogom, naj v medsebojnem dvoboju re{ita usodo mesta, naj bo eden kralj in drugi truplo. Na Jokastino enakopravnost (ki je, se zdi, tudi dramatikova, ki ne zavzema strani): “Enega sina imam na tej strani zidu, drugega pa na drugi, zato imam dva pogleda na to stvar,” Kreon s preprosto eliminacij­sko logiko (regularne zgodovine iz Norcev) odgovarja: “Pogled mora biti samo eden, ker je samo eden pravilen, resni~en in mogo~. Da bi zmanj{ali {tevilo pogledov, bomo zmanj{ali {tevilo sinov.” (Antigona, str. 14) Da se vpra{anje zastavlja publiki, ni nobeno naklju~je; gre za drama­tur{ko natan~no izpeljavo odnosa predstave, kjer je brutalni dvoboj orga­niziran kot {portna tekma, javni spektakel, ki jo za gledalce in neposredni televizijski prenos Eteokel in Polinejk tudi sama komentirata. (Prav to bratomorno vojno v obliki medijskega spopada bo nekoliko pozneje v Razodetjih na televiziji gledal Branko, sin Karamazova, nakar bo tudi sam postal eden izmed njih ter se kot sinovi Marije v Uganki koraj`e samomorilsko vrgel v boj s sobratoma. Usode se ponavljajo, tudi tiste Jovanovi}evih likov). Jovanovi} niti pri najresnej{ih temah ne popu{~a pri svoji parodi~ni, raje avtoironi~ni distanci, kajti nenazadnje, v krivdi smo (so)udele`eni vsi. Banalnost sveta, mediatizacija, patriotske {ale, govori voditeljev in partizanskih pesnikov, vse zme{ano v eno tragedijo, ki jo eni ustvarjajo, drugi `ivijo in tretji gledajo. Jokastine besede temu stanju natan~no ustre­zajo: “V~asih smo jedli trikrat na dan in zve~er malo gledali televizijo. Zdaj pa ves dan igramo glavne vloge v TV­filmih, zve~er pa smo preve~ utrujeni, da bi zaigrali ljudi, ki ve~erjajo. Sle~emo filmski kostum in celo no~ sanjamo scene, ki jih bomo naslednji dan odigrali.” (Antigona, str. 9.) Za popotnico, pospremljeno z la`nimi preroki, ki se v duhu horoskopov in podobnih “sranj” ali drugih skatolo{kih vede`evalskih pripomo~kov (Starka prerokuje iz dreka) izrekajo razne dvoumne prognoze o prihod­nosti tega sveta. Sveta, kjer je doma “grozljiva navajenost na dejstvo, da je ~love{ko `ivljenje odvisno od muhavosti vremena.” Tu ni kaj dodati. Klju~no vpra{anje Jovanovi}eve Sfinge, kako re{iti Tebe, kako ustvariti prihodnost, ne da bi se zgodovina ponovila, je navsezadnje vpra{anje, ka­ko pretentati vsevedno in jasnovidno Sfingo, kako prinesti naokrog usodo sveta. Nenazadnje sta to posku{ala tudi Jokasta in Laj, da bi prizanesla svojemu sinu, Ojdipu. Rezultat tega pa je ~etverica incestoidnih bratov in sestra, ki nastopijo tudi v Jovanovi}evi Antigoni in so kronski dokaz, kako se lahko poskus osleparjenja usode kon~a s samooslepitvijo. Situa­cija nekoliko spominja na komi~no zadrego partijskega veljaka, starega sleparja iz Jovanovi}eve Jasnovidke, ki poskusi {e jasnovidko preslepiti, a ko sku{a kon~no spregovoriti iskreno, naleti na lastno slepo pego, v po­gledu katere samega sebe ne spozna. Ne gre pozabiti, da je odgovor na izvorno Sfingino vpra{anje ~lovek. V Antigoni se tako zastavlja osnovno vpra{anje ~love~anstva (ni zaman Jovanovi} v svojem opusu velikokrat citiral Kosovela). Ampak odgovor gre iskati pri Antigoni, vendarle je naslovni lik: “Gotovo ne more biti to­liko bede v porazu, kot je lahko ne~love~nosti v zmagi.” Antigonino vpitje po ljubezni in miru za vse je v tem svetu donkihotska bitka z mlini na veter. (Morda bo ta razgradnja herojstva in socialna deklasiranosti likov na ironi~en na~in dosegla dno v borbi za {ankom v Kliniki Kozarcky z “mar­ginalci” – glej A. Predan.) Reklo 'pametnej{i popusti' je le {e pravljica. ^e je Antigonin pacifisti~ni lik v tem svetu pre`ivet – ~e njeno trmoglavo odgovarjanje “zato” na vsak Kreonov “zakaj” ne pripelje nikamor –, je to tragedija sodobnega sveta. Za konec brez konca v ve~nost. Mitolo{ki okvir Jovanovi}eve Anti­gone so pravzaprav bolj Ajshilova Sedmerica proti Tebam, Evripidove Feni~anke, tudi kak citat Smoletove Antigone se znajde vmes. Sofokle­jeva Antigona igro {ele sklene, ko sta brata `e mrtva, in mit daje jasno vedeti, kako se bo zadeva kon~ala (“pokopa ne bo”); Antigona je tako le del~ek v ve~ji igri oblasti. Zdi se, da vstop junakinje ne more spremeniti poteka sveta, niti ~e za razliko od Sofoklesove pride ob pravem ~asu – {e preden sta oba brata `e trupli. Odgovor na vpra{anje, kako zmagati v na­gradni igri, je v Jovanovi}evi konstelaciji videti nemogo~. Kako ukaniti mitolo{ko bitje, ~eprav pozna prihodnost? Junaki sodobnega sveta so padli. Poraz Antigone izdaja nemo~ na{ega sveta, razkroj dramskih entitet (glej T. Topori{i~) in morda, kot implicira `e naslednja drama, Uganka koraj`e, nemo~ gledali{~a/drame, da bi kaj spremenilo (morda celo po­jasni vzroke za odsotnost politi~ne cenzure oziroma njeno spremenjeno delovanje v sodobnosti). Jovanovi}eva naravnanost je do te mere dezi­luzijska, in to s silovitostjo sodobnega dekadentnega stila, da ji ni mo~ oporekati. A ~e se vrnemo na za~etek tega poglavja in k Susan Sontag, ~etudi gledali{~e/drama morda ne more ni~esar spremeniti, je v njem/ njej vsaj mo~ gledati tudi neznosno podobo sebe, in to pri polni zavesti. Uganka koraj`e ali ko sodobne iluzije sre~ajo realnost ^e je Jovanovi} z Antigono vrgel rokavico tudi na na{a tla, na{e ozemlje (Antigona in Ismena bratov ne moreta pokopati, ker preprosto ni ostalo ve~ zemlje; vojne res niso ekonomsko donosne), predstavlja udarec za sodobno birokratsko­ekonomsko in nesocialno dr`avo primer Marije iz Uganke koraj`e, ki preprosto nima denarja za dru`inski grob z dvema sinovoma in mo`em (niti umreti se po kapitalisti~ni ra~unici ne spla~a). Jovanovi}eva Marija je nekak{na dvojnica osrednjega lika iz Brechtove drame Mati Koraj`a. Vojna dobi~karica je pri Jovanovi}u predvsem ope­harjena mati, ki v zgodovinski vojni izgubi otroke (nekaj, kar spominja na `enski zbor iz @rtev), dejansko pa v Uganki koraj`e predstavlja vdor realnega v varno iluzijo zahodnja{ke civilizacije. Vdor, ki neposredno izziva prek konfrontacije z “nedoma~no”, celo grozljivo situacijo in nje­nimi usodnimi posledicami za doma~e: “Ne morem ve~ gledat, kako drugi ginejo, jaz pa sedim doma. Kot zadnja pizda!” odmevajo besede Mariji­nega mo`a v Jovanovi}evi dramatiki, nato tudi pri Branku iz Razodetij (Razodetja, str. 77). Drama zahteva opredelitev, odlo~itev, ne dovoli igno­rance, in to ne da bi se na obzorju svitala re{itev, kaj {ele pravilna re{itev. In prav tukaj ti~i kle~. Kdor deluje, ne more biti lepa, neomade`evana in ~ista du{a. In kaj storiti, ko se pred tabo s pu{ko v roki pojavi revolucija? Ali {e druga~e: Je revolucija nujno enaka vojni? Tudi naslednja Jovanovi}eva drama se vrti v nere{ljivih ugankah, v ka­tere je zahod v o{abnosti samoohranitvene obrambe zaprl svojo (za)vest. “S to vojno smo dejansko vsi onesna`eni, vsak po svoje. Predvsem gre za medijsko onesna`enost, za politi~no onesna`enost, za zavest o krivdi na vseh straneh ali pa za odsotnost te zavesti. To je pravzaprav za~aran krog, iz katerega ni mogo~e izstopiti, dokler vojna poteka in {e dolgo po tem, ko je bo konec, bo proces o~i{~evanja bole~; moral bo biti zelo bo­le~ in dolgotrajen. Ta igra se posku{a kon~ati z o~i{~enjem.” (Gledali{ki list, Uganka Koraj`e.) (Kako bole~ implicira Osvoboditev Skopja, ki se kon~uje z obrednim spiranjem krivde Zoranove matere v Vardarju, izpi­ranjem made`a, ki se ne kon~a, dokler nje same ne pogoltnejo brzice.) To seveda ustreza stanju, ki se nato pojavi tudi v Uganki koraj`e, kar je Meta Ho~evar spretno poudarila v natan~no izdelani predstavi s pro­dorno podobo Marjane Brecelj z gromkim potujitvenim smehom: “Svoje `ivljenje bi raje gledala na filmu kot pa `ivela. Iz temne luknje, z varne razdalje dobi vsaka mizerija neki poseben ~ar. V kinu te vedno zamika, da bi bil na mestu tistih, ki so izgubili vse, razen poguma.” Marija, ki je v balkanski vojni izgubila dva sinova in mo`a – vsaka vojna stran ji je vzela nekoga – {e huje: kolateralna vojna {koda jo je oropala doma, dela in jo postavila na cesto kot bera~ico samohranilko. Tako Marija postane tako reko~ {tudijski, u~ni model za gledali{ko skupino, zlasti pa za Ireno, ki igra Mater Koraj`o in ji v predstavi z gledali{ko senzibiliteto ustreza Milena Zupan~i~. “Uganka koraj`e ni igra o vojni, ampak o muki, ki jo imamo z njo.” Muki, ki jo v Uganki koraj`e seveda ponazarja igralka. In {e: “Teater je tu pravzaprav prispodoba za nas, ki nismo del vojne, ali pa za zahodno Evropo in preostali svet, ki gleda vojne, pokole, divjanja od Ruande in Bosne do Karabaha itd.” (Gledali{ki list, Uganka koraj`e). Irena je sredstvo, posrednik med realnim in ob~instvom, in ima se­veda s to svojo hlapljivo, simulirano eksistenco (~etudi zgolj na odru, a to je le metafora za `ivljenje) te`ave. Ko gre gledali{~e, ki nam ka`e ogledalo, v Uganki koraj`e predale~, je na vrsti psihoanaliza (vsaj za Ireno). ^e je igra, igralstvo poskus, kako od zunaj, prek znanstveno­in umetni{koraziskovalnega procesa prodreti v jedro ~loveka, doumeti ozadje njegovih emocionalno­fiziolo{kih odzivov – “obrazom iztrgati njihovo skrivnost,” kot se je izrazila Irena –, se prodor v ozadje skrivnosti zgodi v trenutku, ko se ho~e raziskovalec poenotiti z objektom, radikalno drugim, svoje raziskave, zlesti vanj in postati eno z njim. Vpra{anje, kdaj jaz postane drugi oziroma drugi postane jaz, seveda razpira vpra{anje razmerja med subjektom in objektom. A intrigantnost Jovanovi}eve dramatike je v tej neodgovorljivosti, v va­rovanju skrivnosti, ki jih razprostre v vsej polivalentnosti in kljuvajo~i negotovosti. Gotovo pa dose`e vrh z jasnovidko Marijo iz Razodetij. ^eprav je vladarica ~asa in ima popoln pregled nad vsem – prihodnostjo, preteklostjo in sedanjostjo, najverjetneje pa tudi nad vsemi liki iz Jovano­vi}evih dram in njihovimi povezavami v ~asu –, njena eksaktna pojasnila razpletov ne zadostijo ~lovekovemu vztrajnemu, pravzaprav sizifovskemu metanju vpra{anja usodi v obraz. Ko se, denimo, Svetozar z Golega otoka po letih ~akanja kon~no vrne domov, se mrtev zgrudi. Na vnebovpijo~e vpra{anje: “Zakaj?” eksaktno medicinsko poro~ilo seveda ne prinese no­benega smiselnega zado{~enja, le nekaj odmeva absurdisti~nega smeha, ki ga Jovanovi} tudi v najtemnej{ih {pranjah zavesti nikoli prav zares ni izgubil. A nazaj k Mariji iz Uganke koraj`e: “Bog ne odgovarja na vpra{anja,” bi rekla. Spet smo pri vpra{anju identitete, ki je zdaj poglobljeno: “Mnoge stvari, ki sem mislila, da pripadajo meni, da so moja last, zna~ilnost, lastnost, so moje le s privolitvijo drugih. Mnenje, ki ga imam o sebi, je odvisno od drugih. […] Sem tista, ki jaz mislim, da sem, ali pa sem tista, ki drugi mislijo, da sem? Ali je kje bistven, nespremenljiv del mojega jaza?” (Uganka koraj`e, str. 79). Politi~no nekorekten humor drame prek naivno odkrite otro{ke logike `enske razdeli v tripartitno strukturo: nune, kurbe in matere. Tega ne bi bilo treba omeniti, ~e ne bi Irena na odru pokopavala svojega otroka – v fikciji, iluziji (In niti ni osamljen primer v Jovanovi}evi dramatiki. Prav tako kot Ida iz Igrajte tumor ali Lucinda iz Plejbojev, ki pravzaprav ubijeta {e nerojenega, fiktivnega otroka. Ob tem motivu detomora pa z navezavami in citati iz Albeejeve Kdo se boji Virginije Wolf? predvsem metafori~no poudarjata jalovost zahodnja{ke civilizacije). Ko ji Marija predlaga psiholo{ko inventuro, Irena ugotovi naslednje: “Vdova ni ve~ `ena, vdova je. Izguba sinov ima za posledico izgubo sta­tusa matere, izguba statusa matere pa ima za posledico izgubo koraj`e!” (Uganka koraj`e, str. 76). Tripartitna struktura drame nosi v dialektiki emocij oziroma afektov podnaslove Pogum in Strah, ~emur sledi Nekaj tretjega. ^e je Uganki naslov Koraj`a in ~e Jovanovi} strah pozneje obdela zlasti v Karajanu C (z delovnim naslovom v Gledali{~u Koper, 1998, Tudi policaje tresejo, mar ne?), ostaja to tretje nedoumljivo. Proces izgubljanja statusa `ene in matere, sebe med identificiranjem trupel svojih nekdanjih (ki so obupali in padli zaradi depresije, pod roko lastnega poveljnika ali zaradi kak{ne druge nespametnosti, ki se ji re~e friendly fire). “Zaradi bojazni, kaj vse bi se utegnilo zgoditi tvojemu ljubljenemu, se trudi{, da bi se mu ~im manj zgodilo. Najraj{i ni~. Ljubiti in imeti v lasti in naposled nujno izgubiti – to je usoda ljubezni in usoda umetnosti” (Uganka koraj`e, str. 77). “Mislim, da danes gledali{~e ne more {okirati na enak na~in, kot si je `elel Brecht. Vojne ni mogo~e razumeti kot nekaj splo{nega, ampak samo skozi posamezno usodo. Zato je Marija verjetna,” pravi Meta Ho~evar, Jovanovi}eva tako reko~ stalna scenografka in re`iserka tako Antigone kot Uganke koraj`e. Ho~evarjeva na neki na~in zagrabi sr~iko Jovanovi}eve dramske forme. Forme, ki se nenehno spreminja, prilagaja ob~utenju sodobnega sveta, a pri tem ostaja zvesta konkretnosti, oprijemljivosti in mesenosti likov in njihovih dialogov. Njegove drame se `e od za~etka dro­bijo in ustrezajo fokusu odprte dramske forme (Volker Klotz), kjer se svet zagrabi prek razpr{enih (morda ohlapno povezanih) in subjektiviziranih delcev, ne pa prek totalitete v malem. Navsezadnje je tudi sre~evanje z univerzumom dramatike Du{ana Jovanovi}a analogno ob~utjem v njego­vih dramah, nekako tako, kot pravi Goran: “Razcepiti bi se bilo treba na neskon~no delov, da bi se dotaknili sveta kot celote” (Sonce za dva, str. 149). “Kot v stra{ni mori grabim ko{~ke, hlastam po smislu, celote pa ne vidim ve~! Po~utim se kot idiot. Ni~esar ne razumem” (Razodetja, str. 30). Razodetja: kako se usode ponavljajo … ali primerjava Razodetij z izvirno dramsko platformo: Karamazovimi ^e je bil Igrajte tumor nekak{na rekapitulacija Jovanovi}a z njegovimi literarnimi in gledali{kimi poskusi, so Razodetja rekapitulacija celotnega opusa, in ne samo to, rekapitulacija avtorja z vso njegovo zapisano bese­do, najsi bo ta v obliki esejev ali pesmi. ^e je bilo prvo razodetje komunizem in drugo ljubezen, je tretje lite­ratura, bi lahko dopolnili Karamazova, glavnega lika v Karamazovih, ki postanejo dramska platforma za Razodetja, dramo, ki je, kot re~eno, Jovanovi}ev mnogo`anrski kola` avto­citatov. Liki, ki se v ~asovnih in prostorskih prevojih ne bi sre~ali, si nenadoma gledajo iz o~i v o~i, govo­rijo replike nekih drugih likov iz povsem drugih kontekstov in morda tudi iz nekih drugih dram ter sodelujejo v povsem novih zgodbah. Kak{en obrat se pripeti, ~e se replika neke osebe iz drame nenadoma pojavi kot avtonomni del Jovanovi}evih esejev ali poezije, ali pa se zgodi obratno, pot iz osebno obarvane pronicljive analize v fikcijo? Kak{en ontolo{ki sta­tus ima literatura razen zgolj intencionalnega in, seveda, kaj nam – poleg zamegljevanja meja med razli~nimi literarnimi vrstami in zvrstmi – to pre­krivanje ploskev resni~nosti pove o Jovanovi}evem opusu? Lahko bi rekli, da je sam Jovanovi} z Razodetji (analogno kot pri Plejbojih, a na druga~en na~in) izna{el idealen na~in za aktualizacijo in nova branja svojih “zgo­dovinskih” iger, ki spet (!) niso odvisne zgolj od minljivosti posameznih zgodovinskih dogodkov, temve~ od obstojnosti ob~e~love{kih problemov. “To, kar dramatik vidi, ni nujno tisto, kar se je v resnici dogajalo, je pa lahko bolj avtenti~no od resnice, ki bi jo bili izpovedali sami akterji” (Svet je drama, str. 27). To bodi nekak{en sklep pred sklepom, ki sklene gosto medbesedilno in metafikcijsko pokrajino. A vendar smo dol`ni {e pojasniti, kako. Razodetja (iz{la leta 2009) so bila napisana po naro~ilu Predraga Ejdusa, igralca in zdaj `e nekdanjega upravnika Narodnega gledali{~a v Beogradu, kot popravek zgodovine, ki naj z nadaljevanji Karamazovih zapolni njihov neposre~eni izbris `e pripravljene uprizoritve iz repertoarja tik pred premiero. A uprizoritvi tudi v drugo ni uspelo prodreti do odra in ostaja nerealizirano poglavje srbske zgodovine. Vsaj zaenkrat. Ne pa slo­venske. Besedilo Razodetij je `e davno tu, uprizoritev tudi (MGL, 2011, re`ija Janez Pipan). Besedilo, ki se razteza ~ez dobrih 60 let zgodovine ter sega iz ene dr`ave v drugo in iz ene drame v drugo, iz enega lika v dru­gega, je kot veri`na reakcija (dramske) zgodovine. Osebe iz celotnega Jovanovi}evega opusa se zdaj sre~ajo in se pridejo poklonit zgodovini ter avtorju. Osnova je res besedilo Karamazovi ali Prevzgoja srca, a tu se znajdejo {e vsaj Uganka koraj`e, Antigona, Karajan C, Viktor in {e kaj (glej Gledali{ki listi, A. Kraigher). ^e v zgodnjih delih avtor ustvarja kola` citatov, nekak{en pasti{ iz svetovnih (in doma~ih) klasikov, med katerimi mu je absolutno najljub{i Hamlet, se zdaj znajdemo ve~inoma med avtocitati, ki to funkcijo po vsem videzu presegajo. Kolikor gre za iztrgane fragmente iz razli~nih delov politi~ne zgodovine (od Golega oto­ka, {tudentskih protestov, bosanske vojne do sodobnosti), je njihov avtor {e najbolj o~itno `ivljenje samo (v toku zgodovine). “^lovek je eno samo hrepenenje – je rekel tisti – menda se Jovanovi} pi{e” (Generacije, str. 150). ^e se je Irena na za~etku Uganke koraj`e spra{evala, kdo je `enska, ki jo selijo iz sosednjega bloka in kam jo peljejo, dobimo v Razodetjih odgovor. ^e so Ireno na koncu institucionalizirali v umobolnico, od koder se ogla{a s flashbacki, peljejo Olgo, ki ni nih~e drug kot vdova Svetozarja (glavnega lika iz Karamazovih in o~eta treh sinov iz Razodetij), v dom za ostarele, od koder se prav tako s flashbacki ozira nazaj. V kombinaciji z Marijo, ki vidi v prihodnost, tako v drami Razodetja (tokrat brez iskri­vih podnaslovov) dobimo pretkano strukturo s skoraj epskim zamahom. Zgodba generacij, ki se rojevajo in umirajo, si delijo usode, nasledijo drug drugega, medtem ko jih vase posrka zgodovina. Celota pa se bere kot ena sama permanentna osebna bitka, vojna za obstanek v zgodovini, seveda na pogori{~u razpadle dru`ine. Jovanovi} znotraj dru`ine spet ustvari razcep, nepremostljivo ideolo{ko polarizacijo, brat Svetozarjeve druge `ene, Olge, se pravzaprav razvije v eno “najvplivnej{ih osebnosti brionske monarhije”. Viktor Bizjak sam zase pravi: “Javno mnenje sem jaz. […] Nikogar ne bom spustil zraven. Seveda pa no~em, da se to razve.” Trk se zgodi najprej z ideolo{ko trdnim Svetozarjem, ki se na hitre politi~ne obrate ne zna oziroma no~e (je zgolj objekt ali subjekt?) prilagajati, zato se po razkolu jugoslovanske politike s Stalinom znajde na Golem otoku, kjer vsakodnevno poje svojo sizifovsko odo kamnu. Drugi~ se trk zgodi s Svetozarjevim sinom, Janezom, ki je nekak{na Antigona, ne le s svojim klicem po ljubezni za vse, po komunah in javnemu dobremu (pozneje ponavlja besede tudi za Katico, Marijino h~erko iz Uganke koraj`e – hm, samimi `enskimi liki), ampak je tudi uspe{en glasbenik, zvezdnik flower power generacije, ki “lepo poje, a grdo govori”.Viktor: “To, kar on govori, je sovra`na propaganda, ki ima za cilj protiustavno spremembo dru`benega reda” (Razodetja, str. 50). Ko ga na pol mrtvega prinesejo s {tudentskih protestov, pa: “Dr`ava je ena, sovra`nikov je pa kot listja in trave. Dr`ava ima pravico, da se brani!” (Razodetja, str. 56). V Razodetjih se ne uprizarja le (ne)sre~ne dru`inske prtljage, ki se prena{a iz roda v rod, rekla, da kri ni voda, politi~nih dogodkov, ki trkajo na njihovo vest ali jih odrivajo stran (~eprav se Svetozar in nje­gov najmlaj{i sin, Janez, sre~ata {ele na Svetozarjevem pogrebu). Uso­da se ponavlja. Bratje Karamazovi Dostojevskega pa tudi, vklju~no z osrednjim vpra{anjem: “Kdo je ubil o~eta?” Pragmatik/odpadnik Branko, ki se dru`i s srbskimi nacionalisti v Londonu? Filozof in pacifist, prej akter {tudentskih protestov in rokenrol zvezdnik Janez? Ali neodlo~ni in konformisti~ni teolog, ki se na novo najde v kr{~anstvu, Dejan? ^lovek obra~a, politika obrne. In politika, kot vemo, je kurba. Jovanovi} z vso `ivljenjsko in avtorsko zrelostjo ~loveka na vrhuncu njegovega vzpona (kariernega ali osebnostnega?) soo~i z njegovim usod­nim padcem (vrh je v senci katastrofe, vsevednost je, znova, kot v Anti­goni, v senci defetizma, ne glede na smeri ali strani neba). “Kdo bo postal ~uvar pe~ata in kdo bo do`ivel `alostno usodo, da bo videl zmago tistih, proti katerim se je celo `ivljenje z vsemi sredstvi boril? Kdo bo na jesen svojega `ivljenja nemogo~no gledal, kako se njegovo `ivljenjsko delo spreminja v kup ru{evin. Kdo bo dal zgodovinsko izjavo za teve: 'Tisto, v kar sem verjel, ve~ ne obstaja.'” (Razodetja, str. 57.) Viktor, vsaj navzven zaprise`eni komunist, se navsezadnje lo~i. Bojana, njegova biv{a `ena, pa postane zaprise`ene kristjanka (Bogomolka kot sama aluzira na znani slovenski mit) in kapitalistka (kot se sku{a na neki to~ki preleviti Marija iz Uganke koraj`e). Vpra{anje identitete, izgubljanja se v Razodetjih naseli v dom. Naj­prej je to zastavljeno v zvezi s Svetozarjem iz Generacij, ki je tukaj politi~no plasirano: kako lahko nekdo ostaja isti oziroma katera identiteta pravzaprav vztraja, medtem ko se ideologije in generacije menjavajo? “Vladajo~e ideologije se izmenjujejo, svet se nenehno spreminja in mi z njim” (Paberki, str. 192). Drugo je vpra{anje matere, ki to politi~no od dale~, pa vedno emocionalno vpeto, bolj ali manj pasivno, vdano ~akajo~e spremlja v praznem domu in v odsotnosti mo{kih. Izhodi{~no vpra{anje ni ve~, kdo je ta `enska, ki so jo preselili, to zdaj vemo, ampak zakaj Olga pristane v domu za ostarele? Ker nima doma, kamor bi se vrnila in po katerem je ves ~as hrepenela, ker ji ga je spodnesla naravna katastrofa, plaz. Ker nima ve~ nikogar? Ni naklju~je, da je Vesna njena vnukinja, ki jo bolj ali manj edina obiskuje, sicer v o~itni pubertetni{ki identitetni oziroma subkulturni krizi, lezbijka. Najnovej{e interpretacije Antigone (`e samo ime katere je v nasprotju z rojevanjem, spomnimo, da jo `ivo – in pri Jovanovi}u nose~o – pokopljejo), na primer interpretacija Judith Butler, gredo v smer “`enskega” vpra{anja, {e raje pa alternativnih dru`in. V dru`ini, kakr{na je ta, kjer imata Branko in Dejan, sinova iz prvega Svetozarjevega zakona, dve materi, Olgo in Natalijo, in kjer si brata Branko in Dejan delita isto dekle, Nata{o, ter potencialno istega otroka, se zagonetka ne neha niti po smrti. ^e je bil pokop v Antigoni politi~no in ekonomsko te`aven, v Uganki koraj`e dra`ji od `ivotarjenja, smrt pa luksuz za bogate, se dru`inski boj pri Karamazovih tudi po smrti ne neha, prelevi se v interni dru`inski boj za imena, za pripadnost rodbini: kdo bo le`al v ~igavi dru`inski grobnici. Razcep je nepremostljiv in precej globlji, lahko bi rekli, da ne samo dru`inski, temve~ dru`beni, rana pa {e vedno sve`a. Seveda se drama kot je Razodetje, ki pri~a o globljem (ideolo{kem) razkolu in ka`e, da nas bo vse pre`ivela, tukaj ne kon~a. Na to ka`e prav poimenovanje novega otro­ka (dveh bratov), njegov krst. Da pun~ka ne bo Rosa (po revolucionarni Rosi Luxemburg), vemo `e iz prvega prizora. Katica bo. Ne samo da je to ime Marijine h~erke iz Uganke koraj`e. Tako kot je Katica razcepljena med dva o~eta, je tudi dvakrat kr{~ena. Prvi~ po Dejanu v kr{~ansko vero in drugi~ po Branku v pravoslavno. Medtem ko se “pravoverni” komunist, o~e Svetozar, obra~a v grobu … In sklep, ki bi ustrezal dana{njemu, in ga beremo `e v Antigoni (torej 15 let prej): “Ni koristi v nobenem cilju in namenu, ker je zdaj ~as, ko uspevajo inferiorni ljudje. […] Pepel v pepelu bo{.” (Antigona, str. 73.) VIRI: Jovanovi}, Du{an (1962/63): Predstave ne bo. Perspektive. Leto 3, {t. 28/9. 1017–1037. Jovanovi}, Du{an (1970): Norci. Maribor: Zalo`ba Obzorja. Jovanovi}, Du{an (1970): Znamke, nakar {e Emilija. Maribor: Zalo`ba Obzorja. Jovanovi}, Du{an (1978): 3 TV igre. Maribor: Zalo`ba Obzorja. Jovanovi}, Du{an (1981): Osvoboditev Skopja in druge gledali{ke igre. Ljubljana: Mladinska knjiga. Jovanovi}, Du{an (1982): Hladna vojna babice Mraz. Tipkopis. Jovanovi}, Du{an (1988): Jasnovidka ali Dan mrtvih. Celovec: Wieser. Jovanovi}, Du{an (1991): Zid, jezero in druge igre. Ljubljana: Mladinska knjiga. Jovanovi}, Du{an (1994): Muke z vojno (Pogovor z avtorjem Du{anom Jovanovi}em). Du{an Jovanovi}: Uganka Koraj`e. Gledali{ki list SNG Drama, sezona 1994/5, uprizoritev 4. 4–6. Jovanovi}, Du{an (1995): Era una volta nel teatro: A one act play. Tipkopis. Jovanovi}, Du{an (1996): Paberki. Ljubljana: Mestno gledali{~e ljubljansko. Jovanovi}, Du{an (1997): Balkanska trilogija. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Jovanovi}, Du{an (2004): Karajan C / Klinika Kozarcky / Ekshibicionist: drame. Ljubljana: Študentska zalo`ba (knji`na zbirka Beletrina). Jovanovi}, Du{an (2007): Svet je drama. Ljubljana: Mladinska knjiga. Študentska zalo`ba (knji`na zbirka Beletrina). Jovanovi}, Du{an (2009): Razodetja. Ljubljana: Študentska zalo`ba (knji`na zbirka Beletrina). Jovanovi}, Du{an (2011): Proti toku: ~itanka. Ljubljana: Mladinska knjiga. Jovanovi}, Du{an (2011): Nisem. Ljubljana: Študentska zalo`ba. Jovanovi}, Du{an (2013): Boris, Milena, Radko in druge igre. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. LITERATURA: Bahtin, Mihail M. (2008): Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse, Ljubljana: LUD Literatura, 12. Bibi~, Polde (2003): Izgon: pripoved o uspehih, spopadih in padcih v Šti­hovem obdobju ljubljanske Drame. Ljubljana: Nova revija: Slovenski gledali{ki muzej. Borovnik, Silvija (2004): Razvoj dramatike Du{ana Jovanovi}a. Jezik in slovstvo, letnik 49, {tevilka 6, 49–66. Ho~evar, Meta (1994): Verjamemo samo osebnemu (Pogovor z re`iserko Meto Ho~evar). Jovanovi}: Uganka Koraj`e. Gledali{ki list SNG Dra­ma, sezona 1994/5, uprizoritev 4. 7–9. Huizinga, J., Caillois, R., Fink, E. (2003): Teorije igre. Ljubljana: Štu­dentska zalo`ba. Inkret, Andrej (1969): Spremna beseda. Jovanovi}, Du{an: Don Juan na psu ali zdrav duh v zdravem telesu. Maribor: Obzorja. Inkret, Andrej (1981): Drama in teater med igro in usodo. Jovanovi}, Du{an: Osvoboditev Skopja in druge gledali{ke igre. Ljubljana: Mla­dinska knjiga. Jesenko, Primo` (2008): Dramatur{ki koncepti v slovenskem gledali{~u 1950–1970: Herbert Grün – Lojze Filipi~ – Bojan Štih. Ljubljana: SGM: AGRFT. Kermauner, Taras (1997): Skoz kaos barbarstva in ni~ postmoderne na drugo stran. Jovanovi}, Du{an: Balkanska trilogija. Ljubljana: Cankar­jeva zalo`ba. 133–151. Kermauner, Taras (1994): Pismo Du{anu Jovanovi}u. Du{an Jovanovi}: Uganka koraj`e. GL SNG Drama, sezona 1994/5, uprizoritev 4. Koloini, Diana (2000): Zapeljevanje, iluzija, ljubezen: eseji o dramah in gledali{~u. Ljubljana: LUD Literatura. Kraigher, Amelia (2011): Medbesedilna sre~anja v Razodetjih. Ljubljana: Gledali{ki list MGL, letnik LXI, Številka 10, sezona 2010/11. Kralj, Lado (1998): Teorija drame. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Kralj, Lado (2005): Sodobna slovenska dramatika (1945–2000). Sla­visti~na revija 53/2. 101–117. Kralj, Lado (2013): Kako so sestavljene drame Du{ana Jovanovi}a. Boris, Milena, Radko in druge igre. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba. Label, J. J. (1967): Happening. Problemi, {t. 49, 149. Milek, Vesna (2006): Ne gleda{, ~e ne poka`e{ (Intervju z Du{anom Jova­novi}em). Intervjuji (pisatelji in publicisti). Ljubljana: UMco. 109–123. Milohni~, Aldo, in Svetina, Ivo (ur.) (2009): Pri{li so Pupil~ki – 40 let Gledali{~a Pupilije Ferkeverk. Ljubljana: Maska: SGM. Orel, Barbara (2009): Hepeningi in slovenske scenske umetnosti. Ljublja­na: Maska, letnik XXIV, {t. 123/124. 50–68. Predan, Alja (2004): Marginalci. Jovanovi}, Du{an: Karajan C / Klini­ka Kozarcky / Ekshibicionist: drame. Ljubljana: Študentska zalo`ba (knji`na zbirka Beletrina). 165–178. http://www.sveske.ba/bs/content/skica­za­portret­dusana­jovanovica Slodnjak, Marko (1990): Bole~ina in mo~. Ljubljana: MGL. Topori{i~, Toma` (2009): Tekst kot matrica teatralnosti: Jovanovi}evo gledali{~e onstran krize dramske oblike. Jovanovi}, Du{an: Razodetja. Ljubljana: Študentska zalo`ba (knji`na zbirka Beletrina). 104–141. Trefalt, Miha (2009): Ne bi je mogel {e enkrat napisati, ne tako ne druga~e (Intervju z Du{anom Jovanovi}em). Sigledal.org (http://www.veza.sigle­dal.org/prispevki/ne­bi­je­mogel­se­enkrat­napisati­ne­tako­ne­drugace). Troha, Ga{per (2005): “Ve~kulturnost in umetni{ka svoboda v SFRJ – primer drame Karamazovi Du{ana Jovanovi}a.” Ve~kulturnost v slo­venskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj. Marko Stabej (ur.). Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 194–197. Troha, Ga{per (2009): Gledali{~e je ustvarjanje ob~estva (Intervju z Du{anom Jovanovi}em). Jovanovi}, Du{an: Razodetja. Ljubljana: Štu­dentska zalo`ba (knji`na zbirka Beletrina). Troha, Ga{per (2011): Konec dramske predstave kot politi~ne sile. Ljub­ljana: Gledali{ki list MGL, letnik LXI, Številka 10. 144–152. @i`ek, Slavoj (1997): Kuga fantazem. Ljubljana: Analecta. dr. Bogomila Kravos Slovensko stalno gledali{~e – Trst, sezona 2013–2014 Tudi v minuli sezoni se je v tr`a{kem Slovenskem stalnem gledali{~u (SSG) zatikalo. Trenja v vodstvu te ustanove izpostavljajo kontroverzno­sti upravnega sistema. Ni~ novega torej, samo ugotovitev, da dogajanje v SSG ponazarja stanje v t. i. tr`a{kem zamejstvu. O teh problemih in njihovem izvoru je bilo napisanega `e marsikaj (prim. Kravos 2011). Toda gledali{~e z ve~ kot stoletno tradicijo {e vedno odra`a utrip ne le sloven­skega Trsta, zato smo ve~krat pristranski, ko uporabljamo enake kriterije za presojo produkcij vseh slovenskih gledali{~ (prim. Lukan 2010). Pre­gled ocenjevanja produkcij tr`a{kega SSG poka`e, da prihaja do nerazu­mevanja, ki izhaja iz nepoznavanja okoli{~in, v katerih se kulturolo{ko, sociolo{ko in posledi~no jezikovno razvija ta del slovenskega ob~estva (prim. Kravos 2011a). Brez refleksije o razli~nih faktorjih, ki ustvarjajo diskurz te ustanove, je uporaba stereotipnih izrazov, kot je “manj{inskost” ali “zamejskost”, pri (samo)ozna~evanju ~esar koli, kar se v tem prostoru dogaja, zavajajo~a. Neupo{tevanje tr`a{ke – slovenske specifike vodi v brisanje tistih posebnosti, na katerih SSG osmi{lja svoj obstoj. Repertoar leto{nje sezone so predstavili s sintagmo Sledi srca. Po na­javi repertoarja sta predsednica upravnega sveta dr. Maja Lapornik in umetni{ka koordinatorka Diana Koloini septembra in oktobra lani pri­pravili ve~ promocijskih sre~anj ter potencialnim abonentom ponudili nekaj repriz Feydeaujeve komedije iz prej{nje sezone. Zamejska javna ob~ila so pred prvo produkcijo navdu{eno poro~ala o odmevnem pri­znanju, ki si ga je SSG prislu`ilo na Bor{tnikovem sre~anju za “izjemno umetni{ko usklajenost vseh elementov uprizoritve” v Möderndorferjevi drami Vaje za tesnobo (re`ija J. A. Vojevec). Kmalu za tem, 8. novembra, je sledila premiera drame Nine Raine Plemena v re`iji Matja`a Latina. Delo govori o nesposobnosti medsebojnega sporazumevanja. Na junakovo gluhost torej lahko gledamo kot na metaforo tr`a{kega in t. i. zamejskega prostora v odnosu do matice ali do samega prostora, v katerem si zad­nja leta sicer utira pot so`itje med italijansko in slovensko govore~imi ob~ani, med Slovenci pa se vztrajno obnavlja nezmo`nost ovrednotenja avtenti~nih zna~ilnosti kraja in ljudi, tako da se tr`a{kost (tista iz pred­ in medfa{isti~nega ter zdaj{njega obdobja) v samem Trstu utaplja v brez­plodnih o~itkih, ki si jih izmenjujejo nekdanji zmagovalci in pora`enci v drugi svetovni vojni. Zgodovinske travme so pretveza za prevzemanje vzvodov upravljanja, tako da je bil odrski prikaz, v katerem se star{i trudi­jo, da bi gluhega sina uspe{no umestili v svoj svet, posre~ena prispodoba tega stanja. Ko sin spozna, da se njegov svet bistveno razlikuje od sveta njegove dru`ine, pride do razdora. Slednji je torej posledica zavra~anja sprejemanja drugosti v lastni skupini/dru`ini. Dojemamo to, kar zazna­vamo, in privzeta glasovna govorica lahko gluhemu odstira skrivnosti sveta sli{e~ih samo do dolo~ene mere, njegov svet ostaja druga~en, ker ob~utke in ~ustva filtrirajo delujo~a ~utila. Od teh je odvisno opomenjanje sveta. Drugost je pa~ drugost in razumevanje je mo`no le s spo{tljivim sprejemanjem drugega kot dela nam nepoznanega sveta. Latinova re`ija in dramaturgija Barbare Skubic sta bili precizni, ansambel ({est igralcev) je vloge odigral vestno in tudi gibanje je delovalo skladno z besedilom, vendar pa je bila sporo~ilnost, `al, preve~ medla. Po tem dogodku se je ozra~je v SSG razgibalo, saj je 18. novembra pote­kel rok za prijavo na razpis za umetni{kega koordinatorja. Diani Koloini je enoletni mandat potekel sredi sezone (31. decembra) in upravni svet ji ga ni podalj{al. Predsednica Maja Lapornik je v intervjuju za Primorski dnevnik (20. 11. 2013, str. 3) povedala, da upravitelji sledijo dolo~ilom statuta, po katerem je za vsako delovno mesto potreben razpis, in da upravni svet suvereno odlo~a “na osnovi strokovnih kriterijev, izku{enj, vizij, ne politi~nih simpatij ali antipatij”, ter v potrditev nepristranskosti dodala: “Kdor verjame v kvaliteto lastnega dela, se razpisa ne boji.” Medtem je Marko Sosi~ z mo{kim delom ansambla pripravljal krstno izvedbo dveh enodejank Spira Scimoneja, Dvori{~e in Koli. Devetega januarja 2014 je ob~instvo gledalo dve brezizhodno obarvani ponazoritvi skrajne bede ljudi na obrobju. Protagonisti obeh enodejank so namre~ ljudje brez dela, brez socialnih pravic, torej tudi brez perspektive za dvig iz popolne zavr`enosti in brez dostojanstva. Dvori{~e je tesno, umazano, zabasano s {aro. Trije razli~ni tipi v zadr`anih besedah ponazarjajo vsak svoj obup. V Kolih se tesnoba bivanja `e zaradi nezamejenosti prostora nekoliko sprosti. Junaki so se povzpeli na kole in se tako potegnili iz blata. Na kolih so na varnem, od zgoraj se blato zdi morje, in ker se {iri do obzorja, se zdi, da je tam nekje re{ilni izhod. Re{itev je biti/stati na kolu. Groteska se staplja s tragiko, absurdnost se stopnjuje s tehniko film­skega kadriranja. Dramatik in re`iser sta namre~ zapisana filmu in njuno ujemanje v pristopu do obravnavane problematike je igralce – Primo`a Forteja, Vladimira Jurca, Romea Greben{ka in Luka Cimpri~a – vodilo v dobro izpeljavo vlog. Trpek prikaz vsakdanjosti je publiko pretresel, {e bolj pa jo je pretreslo januarsko napeto dogajanje. Med pripravami na novo, zelo pri~akovano premiero Stri~ka Vanje je odmevalo prerekanje za upravno vodstvo in umetni{ko koordinatorstvo. Omenili smo `e, da so pota SSG zapletena: upravni svet se pred iztekom svojega mandata (konec januarja 2014) ni mogel odlo~iti o imenovanju novega koordinatorja ali o podalj{anju mandata Diani Koloini, zato je pri{lo do turbulentnih poro~anj v tr`a{kih in osrednjeslovenskih javnih ob~ilih. Mediji so pisali o prepiranju, medse­bojnemu obto`evanju, nizanju nepravilnosti z ene in druge strani. Afera je dosegla vi{ek konec januarja, ko je “Zaradi obrekovanja predsednica Maja Lapornik ovadila Diano Koloini” (Primorski dnevnik, 29. 1. 2014, str. 3). Februarja so nato predstavniki ustanoviteljev SSG izvolili nov upravni svet in predsedni{ko mesto zaupali predstavnici druge slovenske politi~ne opcije in krovne organizacije (SKZG) Bredi Pahor in predstavnica Sveta slovenskih organizacij (SSO) je demonstrativno “zamrznila” svojo prisot­nost v upravnem svetu. Prej{nja predsednica Maja Lapornik je namre~ predstavljala to opcijo. Skratka: boj na no` z neprikritim namenom, da zamrznitev prisotnosti enega ~lana sveta spro`i razveljavitev glasovanja. In spet izjave, prerekanja, gro`nje, tudi ko je de`elni odbornik za kulturo potrdil zakonitost glasovanja in imenovanja izvoljene predsednice. Medtem je nastajal Stri~ek Vanja, ki so ga najavili s pripisom, da gre za avtorski projekt Nejca Gazvode po motivih A. P. ^ehova v re`iji Ivice Buljana. Ob najavi nih~e v Trstu ni pomislil na mo`ne potvorbe priljublje­nega teksta. Do te edicije je bil namre~ ^ehov vselej sinonim za poseben podvig, saj je {lo za neposredno soo~enje italijanske gledali{ke tradicije s slovensko. ^ehov je za italijansko gledali{~e pojem. Vsi najpomembnej{i italijanski re`iserji prej{njega stoletja (Strehler, Visconti, Ronconi) so se soo~ili s tem avtorjem in verjetno se je samo Giorgio Strehler – zaradi svo­je nikdar zatajene tr`a{kosti – v svoji drugi re`iji ^e{njevega vrta pribli`al bistvu junakov in razse`nosti del ^ehova. Pri tem avtorju se Tr`a~ani zavedo svoje specifike in ob~instvo v ^ehovu zasluti nedore~enost lastne identitete. Zato je, od tiste davne Utve v petdesetih letih prej{njega sto­letja, ko se je prav ob tem avtorju del tr`a{ke italijanske kritike zamislil nad umetni{kim poslanstvom slovenskega gledali{~a v Trstu, ^ehov v SSG vsaki~ posebno do`ivetje. V Trstu torej bolj ali manj dobro poznamo genealogijo tega dela, od prvotnega Gozdnega {krata (1889), v katerem protagonist na koncu na­redi samomor, do poskusnih izvedb nove verzije in avtorjevih napotkov za njegovo krstno uprizoritev leta 1899 oziroma korespondence med ^ehovom in Stanislavskim. V drugi polovici februarja so se v medijih pojavila poro~ila o uspe{nem gostovanju Handkejeve Še vedno vihar v Pliberku (predstava je povablje­na na leto{nje Sterijino pozorje), tako da nih~e ni podvomil o tem, da bo za 13. marec napovedana premiera Stri~ka Vanje prav zaradi re`iserja Ivice Buljana vsestranski vi{ek sezone. Marsikaj je opozarjalo na odstopanje od izvirnika. Pred premiero je Diana Koloini izjavila, da je v tej priredbi ^ehov “pognan [je] v vi{jo prestavo, hiter in zgo{~en, pri tem pa so v njem izre~ene tiste stvari, ki pri ^ehovu vselej ostanejo zamol~ane, tudi zgodijo se stvari, do katerih pri ^ehovu ne more priti, z umorom vred”. Kaj naj bi ^ehov v svojih delih zamol~al, je bilo jasno na premieri. Ivica Buljan je uresni~il svoj na~rt. Nih~e mu ni povedal, kje in komu se ta komad igra, pa tudi ne, da ima repertoarno gledali{~e, posebej tr`a{ko, obveznosti do svoje stalne publike. Posegel je reinterpretativno in v skladu z Gazvodovo redukcijo pripravil lepljenko s filmskim ritmom. Monta`a prizorov se je odvijala v scensko zelo raz{irjeni kuhinji (Aleksandar Deni}). O svojem delu na tekstu Gazvoda med drugim pravi: “Vsa moja intervencija v tekstu je mo­dernizacija strukture same – tekst je bolj fragmentaren, ~asovno razdeljen, filmsko zmontiran, poseljen s citati avtorjev, ki niso sodobniki ^ehova. Vpeljava lika kuharja je najbolj drzna poteza, ki se je obrestovala, saj doda neko freudovsko unheimlich dimenzijo v tekst, kjer se je ta do sedaj brala manj eksplicitno (bolj tle~e?) /…/ Tako je moja adaptacija zelo aktualna in kot taka nelo~ljivo povezana s ~asom, v katerem je nastala. Bistvo pa, vsaj upam, ostaja.” Vajeni smo aktualizacij kultnih tekstov, marsikaj smo videli in tudi razumemo. Jasno je, da vsaka generacija pristopa k izvirnikom klasi­kov s svojim pogledom na svet, pri tej koreniti razgradnji Stri~ka Vanje (predstava je trajala uro in petnajst minut, a `e po tridesetih minutah so gledalci na premieri odhajali z odra, kjer so sledili prikazu) pa se mora kritik zamisliti. Zakaj govorimo o klasikih? Do kod lahko kdo pose`e v besedilo? Gledalci smo pri~akovali intenziviranje razpolo`enjskega prikaza brezizhodnosti, sanj o lep{i prihodnosti, hrepenenja po ljubezni, razbolelosti ranjene du{e, gledali pa ruvanje, kavsanje, ihtavo vpitje. Je lahko poseg v tekst tako radikalen in se njegova sporo~ilnost spremeni do take mere, da ciljni gledalec za~uti odpor do po pri~akovanju priljublje­nih junakov? V hrup ovita performativna avtorska predstava je odra`ala prirejeval~evo in re`iserjevo vizijo sveta, ki je pokazala na povsem razli~no razumevanje ^ehova. V prvi produkciji te sezone nas je gledali{~e `elelo opozoriti, da doje­mamo svet, ki ga `ivimo, v skladu s percepcijo svojega okolja in v skladu s svojimi nagnjenji. Na{ svet je nedvomno druga~en od tistega izpred sto in ve~ let in prav zato je bila za Tr`a~ane vsaka dozdaj{nja odrska po­stavitev katerega koli dela ^ehova odkrivanje lastne vr`enosti v so~asni svet. Tokrat tega nismo do`iveli. Kolega Bogataj (prim. Bogataj 2014) vidi v Gazvodovi priredbi marsikaj, poleg zgodbe o privatizaciji in tranziciji tudi balkanizacijo. Poudari celo intenziteto napete in razgibane glasbe Mitje Vrhovnika. Ciljna publika pozna slovensko tranzicijo in privatiza­cijo ter balkanizacijo samo posredno, glede glasbe pa naj pripomnimo, da se je marsikdo spra{eval o umestnosti vnosa liri~ne Mogol­Paolijeve pesmi Il cielo in una stanza iz leta 1960 v hrup na odru in v scefranost burno posodobljenega teksta. ^e je ^ehov `elel slikati “resni~no” `ivljenje, ki v “neznatnih” vsak­danjih (ne)dogodkih hrani ve~ smisla kot v “frazerskih” univerzalnih programih ali v mesijanski moralni dr`i, in je bitka z nekonsistentnostjo vnaprej dolo~enega (literarnega) do`ivljanja sveta v Stri~ku Vanji prika­zana v uporu Vojnickega proti Serebjakovu, potem lahko po njem povza­memo, da je “slabo, ko se umetnik ukvarja z zadevami, ki jih ne razume” (prim. Ver~ 2010: 5–12). Prav v zvezi s to predstavo so mladi, ki se v petkovih izdajah Primor­skega dnevnika ({.u.m.) ve~krat zavzemajo za revitalizacijo gledali{~a, trdili, da je predstava po njihovem okusu, ker v stilu Volka z Wall Streeta ponazarja na{ ~as. Pripomba je vsekakor umestna, ~eprav se je po ogledu predstave tudi med mlaj{imi marsikdo na glas spra{eval, ~emu sta avtor priredbe in re`iser uporabila ime ^ehova in njegovih junakov za ponazo­ritev lastnih travm. Predstavo si je ogledal tudi slovenski minister za kulturo dr. Uro{ Grilc, se nad njo navdu{il in jo omenil, ko sta ga ob zaklju~ku sezone obiskali nova predsednica in ~lanica upravnega sveta. Zadnje ~ase je bilo zanima­nje za tr`a{ko gledali{~e sploh veliko, in ~e navajamo navdu{enje enega ministra, naj omenimo {e pomenljive besede, ki jih je novembra lani izre­kla ministrica Tina Komel. Na pripombo takratne predsednice upravnega odbora, da slovensko ministrstvo za kulturo za delovanje gledali{~a prispeva le desetino potrebnega denarja, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pa ni~, je ministrica obljubila pomo~, vendar pod pogojem “drug drugemu moramo dokazati, da smo vredni zaupanja”. Tina Komel pozna t. i. manj{insko problematiko in tudi potencial zgodovinsko ve~­in medkulturnega prostora, v katerem od nekdaj nastajajo specifi~ni diskur­zi. Zato njeno izjavo razumemo kot spodbudo za uveljavljanje lastnega tr`a{kega/primorskega diskurza, ki naj {iri osrednjeslovenskega (prim. O`bot 2012: 13–30). Poseben, tr`a{kemu ob~instvu tuj diskurz, je razvila Mateja Kole`nik v Modernih nô dramah Yukia Mishime. Re`iserka je delala v mirnej{em vzdu{ju, ker je novi upravni odbor Diani Koloini podalj{al mandat do konca sezone, v novem razpisu pa poudaril, da bo naslednji umetni{ki koordinator nastavljen za tri sezone. Premiera je bila 8. maja v Mali dvo­rani Kulturnega doma. Mishima je nedvomno zanimiv avtor, njegova prenova tradicionalne japonske gledali{ke zvrsti pa vredna pozornosti, saj je nastala iz odpo­ra do vdora zahodne civilizacije na Japonsko po drugi svetovni vojni. Mishima je ohranil osnovne vrednote fevdalnega reda (odnos do ~asti in navezanost na tradicijo), posodobil protagonista, deuteragonista in zbor. Njegove predelave so uspel poskus revitalizacije japonskega gledali{~a in torej uravnote`eno posredovanje najplemenitej{ih potez nekdanjega reda. Za tr`a{ko izvedbo je Marija Javor{ek iz franco{~ine prevedla priredbo, ki jo je pripravila Marguerite Yourcenar in re`iserka Mateja Kole`nik je za okvirno zgodbo izbrala dramo o neizpolnljivi ljubezni. V zgodbo o gej{i Hanako je vtkala {tiri zgodbe, ki govorijo o zagledanosti vase, o ljubosumju, o razo~aranju ter o ljubezni med star{i in otroki. Scenograf Mauricio Ferlin je oder razdelil na dva dela in dogajanje se je odvijalo v dveh {katlah, ena je bila odprta in prazna, da se je med prikazom zapol­nila s pomeni, ki so jih igralci ponazarjali predvsem s telesno izraznostjo, druga pa je bila zastekljena in zapolnjena z mikrofoni, tako so se strahovi iz radijskih ponazoritev ostalih nô dram selili v prvi prostor. Premi{ljeni gibi, ki jih je pri nastopajo~ih igralcih Nikli Petru{ki Panizon, Lari Komar, Luki Cimpri~u, Primo`u Forteju in Romeu Greben{ku uskladil koreograf Matija Ferlin, so posku{ali gledalca uvesti v tujo kulturo in so na trenutke priklicali v zavest potrebo po ljubezni. Predstava je prepri~ala selektori­co Amelio Kraigher, da jo je uvrstila v tekmovalni program leto{njega Bor{tnikovega sre~anja, in tudi publika je delo sprejela lepo, vendar brez navdu{enja. SSG je v tej sezoni svojim gledalcem ponudil {e vrsto gostujo~ih pred­stav, se podal v Bene~ijo in poskusil spet pridobiti gori{ko publiko, pa kaj, ko je bil recimo prav sporni ^ehov odrsko zami{ljen tako, da se ni mogel seliti na noben gori{ki oder. V zvezi z gledali{ko vzgojo otrok naj omenimo vsaj uspe{no priredbo Pedenjpeda, ki si jo je po Grafenauerjevi predlogi zamislil in jo tudi izpeljal igralec Primo` Forte. Otroci imajo svoje mini abonmaje in se ob~asno sre~ujejo s prijetnimi gledali{kimi do`ivetji, da se navadijo na dovr{enost odrskega prikaza. V bistvu gre za promocijo in vzgojo bodo~ih gledalcev. Zaradi posebnega polo`aja ima to gledali{~e dodatne naloge. Zato vodstvo ustanove pri svojem na~rtovanju i{~e ravnote`je med umetni{kimi ambicijami in {ir{im kulturnim poslan­stvom. V eno od obstranskih ni{ delovanja spada tudi ohranjanje spomina. Tako se je vodstvo med sezono poklonilo prezgodaj umrlemu nekdanjemu umetni{kemu vodju Primo`u Beblerju ter pripravilo sprejem priljubljeni igralki Štefki Drolc ob njeni devetdesetletnici. Štefka Drolc pooseblja preteklo tradicijo, poslanstvo in najvi{je umetni{ke dose`ke SSG. Ob vsakem nastopu poudarja svojo navezanost na ta teater, ker je v njem v nemogo~ih pogojih, a ob nezanemarljivi podpori vodstva, kritike in publike dozorela v veliko igralko. Kljub toplini, ki jo igralka iz`areva ob vsakem stiku s Tr`a~ani, je proslava izzvenela dol`nostno. So trenutki, ko stari, zvesti gledalci za~utijo vrzeli v kontinuiteti in mlaj{i ne dobijo tistih informacij, ki bi jim pomagale iskati nove poti na podlagi izro~ila. Tantadrujeva nagrada je bila spet prilo`nost za seznanjanje s preteklostjo, Anton Petje predstavlja namre~ fazo, ko se je SSG institucionaliziral na dr`avni ravni in se je uvedel nov sistem vodenja. Gledali{~e je ob zadnji produkciji delilo anketne liste in morda bodo iz odgovorov gledalcev razvidna njihova pri~akovanja. Nerodno je pomanj­kanje kritike, saj v skopih poro~ilih ne najdemo ve~ raz~lenjenih analiz dela, re`ije, igre in presoje recepcije. Spra{ujemo se o dana{nji vlogi SSG. Bo to gledali{~e izbralo homologizacijo in se spojilo s kak{no dru­go sorodno ustanovo ali bo poiskalo pot do tiste svojskosti, ki je neko~ `e bogatila gledali{ko kulturo s posebno – tr`a{ko izraznostjo? Delen, a spodbuden odgovor je dala nenavadno zgodnja napoved repertoarja za naslednjo sezono, ki smo ji bili pri~a 12. junija 2014. Pripravila ga je umetni{ka koordinatorka v odstopu Diana Koloini in predsednica upravnega sveta je v nagovoru posebej poudarila pomen sodelovanja in ~uta odgovornosti. Seveda je bilo za SSG zelo pomembno, da je Diana Koloini vztrajala, realizirala svojo zamisel sezone in pripravila nov pro­gram, ki utrjuje in {iri sodelovanje s sorodnimi ustanovami. Moto, ki ga je izbrala za prihodnjo sezono, Kro`na pot naprej, obeta med drugim tudi dvojezi~ni projekt v domeni obeh tr`a{kih stalnih gledali{~ (slovenskega in italijanskega), sezona pa naj bi potekala v “kro`nem toku zgodovine od leta 1914 do leta 2014: sto let v znamenju vra~anja istega in iskanja, vztrajanja na poti naprej, v novo …” Diana Koloini je ob slovesu odkrito spregovorila o svoji tr`a{ki izku{nji. Do`ivela je marsikaj in se upravi~eno obregnila ob neskladja, na katera `e zelo dolgo marsikdo opozarja (prim. Kravos 2012). Gledali{~e je namre~ samo ena od neprimerno upravljanih ustanov v t. i. zamejstvu. Tudi njena ugotovitev, da “Slovenci ogro`ajo to gledali{~e, ne pa Italijani ali svetovna kriza”, je zelo resni~na, ni pa nova. Citirana literatura Bogataj, Matej. 2014. “Ubij svojega dvojnika (kakor samega sebe)”. Sodobnost. 78/4: 480–482. ^ehov, Anton Pavlovi~. 1974 –1984. Pisma. Moskva: Izdatel'stvo Nauka. Kravos, Bogomila. 2011. Slovensko stalno gledali{~e v Trstu. Tradicija v medkulturni stvarnosti. Ljubljana: SGM. ­­. 2011a. Slovenska dramatika in tr`a{ki tekst. Ljubljana: SGM. ­­. 2012. SAG – TRST (Slovensko amatersko gledali{~e od sezone 1971/72 do sezone 1976/77. Ljubljana: SGM. Lukan, Bla`. 2010. “Prerez sezone 2008/2009 v slovenskem gledali{~u”. Slovenski gledali{ki letopis 2008/2009. Ljubljana: SGM: 7–13. O`bot, Martina. 2012. Prevodne zgodbe. Ljubljana: Zalo`ba ZRC SAZU. Ver~, Ivan. 2010. “^ehov in 'cikcak bodo~nosti'”. Anton Pavlovi~ ^ehov, Stri~ek Vanja. Nova Gorica: SNG: 5–12. Opravi~ilo Pri pisanju eseja z naslovom Opravi~ilo ~loveka, ki je bil objavljen v junijski {tevilki revije Sodobnost, sem prevod Prévertovih verzov zmot­no pripisala Ale{u Štegru namesto Ale{u Bergerju, ki je v resnici avtor prevoda navedenih verzov. Za neljubo napako, do katere je br`kone pri{lo tudi zato, ker stojita zbirki Prévertovih in Nerudovih pesmi na moji polici druga poleg druge, se izjemnemu prevajalcu iskreno opravi~ujem. Karin Cvetko Vah