GozdVestn 82 (2024) 3 157
Čezmejno širjenje znanja o gozdni pedagogiki v okviru projekta 
ERASMUS+
V sklopu projekta Erasmus+ “Učenje na otvorenom 
za sve” nas je Vrtec Viškovo kot zunanje strokov-
njakinje povabil k izvedbi tridnevnega seminarja s 
področja gozdne pedagogike. V sklopu seminarja 
sva sodelavki Gozdarskega inštituta Slovenije in 
predstavnici ekipe Gozda eksperimentov Ajša 
Alagić in Amina Gačo izobraževali in prenašali 
primere dobrih praks z omenjenega področja na 
zaposlene v vrtcu. Glavni poudarek seminarja je 
bil na implementaciji metod gozdne pedagogike v 
delo ustanove, s ciljem spodbujanja otrokove rado-
vednosti in povezanosti z naravo. Na seminarju 
je bilo izvedeno spoznavanje učiteljev z metodo 
tekočega učenja (angl. Flow learning) po Josephu 
Cornellu. Učitelji so tako imeli priložnost spoznati 
tekoče učenje v naravi ter izmenjati ideje o tem, 
kako vključiti naravno okolje v vsakodnevno 
izobraževanje otrok. 
Prvi dan je bil namenjen predavanju o gozdni 
pedagogiki, predstavitvi Gozda eksperimentov, 
našega dosedanjega dela in metodologije teko-
čega učenja. Predstavnica vrtca Viškovo Sonja 
Pribela-Hodap pa je predstavila njihovo ustanovo 
ter delila izkušnje in ključne vidike uspešnega 
izvajanja dejavnosti gozdne pedagogike. Po pred-
stavitvah je sledila razprava, v kateri so udeleženci 
aktivno sodelovali, razpravljali o izzivih in pri-
ložnostih ter iskali smernice za nadaljnji razvoj. 
Drugi dan je bil namenjen praktičnim delav-
nicam, kjer smo se posvetili prenosu znanja na 
učitelje. Imeli so priložnost neposredno doživeti 
vse štiri faze tekočega učenja: 
1. vzbuditev navdušenja – aktivnosti za ustvarjanje 
sproščenega vzdušja in povezanosti skupine, 
2. usmeritev pozornosti – vzpostavitev koncen-
tracije za pravo učenje, osredotočanje na čutila
Slika 1: Faza usmeritve pozornosti in spoznavanje 
prostoživečih živali
Slika 2: Faza delitve navdiha. Izdelava gozdne mandale
Gozdarstvo v času in prostoru
GozdVestn 82 (2024) 3158
Gozdarstvo v času in prostoru
3. neposredna izkušnja – vzpostavitev globlje 
povezanosti z naravo in razumevanje notra-
njih čustev,
4. delitev navdiha – pogled na naučeno, deljenje 
osebnega doživljanja s skupino. 
Skozi interaktivne prikaze smo poglobili razu-
mevanje in razvijali spretnosti, ki so ključne za 
uspešno izvajanje gozdne pedagogike. Ta dan je 
bil zaznamovan s praktičnim delom in aktivnim 
udejstvovanjem, kar je prispevalo k bogati izkušnji 
in praktičnemu znanju vseh udeležencev. Osre-
dotočali smo se na teme lovstva in onesnaženosti 
okolja. Pri prvi temi smo odkrili pomanjkanje 
znanja (in posledično negativen odnos do teme 
s strani nekaterih udeleženk) in priložnosti za še 
več nadgradnje, druge pa smo se lotili v skladu z 
aktualno problematiko lokalnega okolja.
Tretji dan je bil namenjen praktičnemu pri-
kazu naučenega, kjer so učitelji svoje pridobljene 
veščine neposredno prenašali na otroke. Izvajanje 
dejavnosti je potekalo v naravnem okolju kala 
Kapitovac, kar je omogočilo popolno povezanost 
z naravo. Učitelji so v praksi uporabili metode 
tekočega učenja, ki so jih spoznali v prejšnjih dneh 
seminarja. Svoje znanje so prenesli na otroke skozi 
interaktivne dejavnosti in igro. Ta praktični del 
je bil ključen za utrjevanje naučenega in zagota-
vljanje uspešne implementacije pristopov gozdne 
pedagogike v njihovo vsakodnevno delo z otroki.
Dogodek je poudaril pomen sodelovanja stro-
kovnjakov z vrtci, šolami in lokalno skupnostjo pri 
spodbujanju izobraževanja o ohranjanju narave. 
Udeleženci so se strinjali, da je tak pristop ključen 
za oblikovanje prihodnjih generacij osveščenih in 
odgovornih do ohranjanja narave. Poleg tega so 
otroci že imeli osnovno razumevanje pomemb-
nosti gozda in narave. To je dodatno poudarilo 
vrednost in pomen izkušenj, ki so jih pridobili 
skozi izvajanje dejavnosti v naravnem okolju. S 
tem so učitelji lahko opazovali otroško navdušenje 
in zavedanje ter spodbujali trajnostno miselnost 
in spoštovanje do okolja že od zgodnjega otroštva. 
Dogodek je bil ocenjen kot izjemno uspešen z 
željo po še več tovrstnih seminarjih s strani vzgoji-
teljic. Metode gozdne pedagogike pa so navdušile 
tudi tiste, ki se sicer izogibajo preživljanju časa 
v gozdu. Avtorici sva hvaležni za gostoljubje, ki 
sva ga bili deležni v vrtcu, in zadovoljni z uspešno 
izvedbo seminarja. Odšli sva z zavedanjem, da 
je gozdna pedagogika pomemben del doprinosa 
naše inštitucije za širšo okolico.
Ajša ALAGIĆ in Amina GAČO
Gozdarski inštitut Slovenije,
Gozd eksperimentov
Foto: arhiv GIS
Slika 4: Faza neposredne izkušnje: zvočna mapa
Slika 3: Hoja skozi gozd in opazovanje narave skozi igro
GozdVestn 82 (2024) 3 159
Gozdarstvo v času in prostoru
Slika 5: Praktični prikaz naučenih metod s strani učiteljev
Slika 6: Delitev različnih opažanj in izdelane zvočne mape