ARHIVI XVIII
Ocelu arhivskega druilva Slovenije
10?
O delu Arhvskega društva Slo ven e
C ) štiridcsotiotnici Arhivskega društva Slovenije
Zvez! zgoao vinskih društev jc predlagala predsedniku Republike Slovenije Milanu Klčoiiu, naj odlikuje Arhivsko društvo Slovenije z ustreznim odlikovanjem.
V ta nama, so v prilogi pedal1 tudi obsežne obrazložitev, ki jo objavljamo v celoti, ker na kratko opisuje dejavnost nagega društva, ki je bilo odlikovane z ukazom pred icdnika. objavljene ti v Uradnem listu AA/35.
ZVE?A ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Aškerce 'a 2 61000 Ljubljana
Predsedniku Rt publike Slovenije
gospodu
Mihnu Kučanu
Erjavčeva 17
61000 Ljubljana
Spoštov.mi gospod predsednik1
Pošiljamo Vam predlog za ustr-zno odlikovanje Arhivsk3ga društva Slovenije ob njegovi 40-ietnici.
S spoštovanjem,
dr. JcraVoduŠck-StariČ Predsednica
Zvea; zgodovinskih društev Slovenije
Arhivsko društvo Slovenije (\DS) jc bile ustanovljeno 27. aprila 1^54 Arhivske problematiko na društveni ravni sta pred tem obiavnavala Zgodovinsko društvo za Slovenijo, zlasti njegova arhivska sekcija, ter Arhivski svet LRS (usl. 1950), ki sta po ustanovitvi Zveze arhivskih delavcev Tugcslavijc (nevembra 1953) dala pobudo za ustanovitev Arhivskega društva Slovenije.
Druš.vo je postavilo v svoj program da bc spodbujalo in pospeševale preučevanje arhivistika in razvoj arhivske službe, uporabljanje arhivskega gradiva za potrebe zgodovinopisja in drugih znanosti in strokovno izpopolnjevanje kadrov. Poleg tega 1 je zadalo naloge spodbujati -zavest o nomenu arhivskega gradiva in -oznanjati javnost z arhivsko sluibc in dejavnostjo arhivov. Od ukinjenega Arhivskega sveta je društvo prev?clo še nalogo usklajevanja arhivske službe v Fjnubliki
Društvo je svoj program uresničevalo s sestanki pos/etevanji, seminarji in tečaji, z zborovanji in publikacijami' Pripravilo je tudi širše akcije v sodclcanju s
strokovnjaki £ drugih podre iij.
V	okviru eruštva so bila na članskih sestankih in posvetovanjih obravnavana in razjasnjena mnoga strokovna vprašanja, tesno povezana z delom v arhivu kot so inventarizauja arhivskega gladiva, obiavljanje, po p: "ovaije, valorizacija, ao uporabe računalnika pri delu arhivistov. O problematiki. ki se dotika arhivistike, je društvo za svoje člane organiziralo predavanja strokovnjakov s teh področij tako o peslo vonju registratur, o ustavni in pravni zgodovini, dc-narstvu, mikrciumanju, informatiki Za kompletnejšo obravnavo arhivske strokovne problematike jc društvo prirejalo zborovanja, kamor je tudi vabilo strokov njake z drugih področij Doslej jc bilo J 6 zbori ivanj.
V	okviru finančnih možnosti je društvo omogočilo Članom udeležbo na arhivskih srečanjih v drugih jugo slovanskih republikah in tujini Ti pa so nato na se jfankih seznanjali članstvo z zaključki in vsebino teh srečrnj in svojimi opažanji Na teh srečanjih so naši arhivisti tudi aktivne sodelovali in seznanjali z našimi izslidk? in prakso. Pomemben jc bi) prispevek nase arhivistike na zveznih jugoslovanskih srečanjih.
. Veliko pozornost jc društve posvečalo mlajšim delavcem Kot pripravo na strokovne kpite je Tanje organiziralo tečaje Že kmalu jc iskalo možnosti za redno izobraževanje arhivistov Sredi sedemdesetih let so uspeli razgovori na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani o možnosti Študija arhivistike na tem oddelku. Na predlog, ki sta ga pod pisala Arhivsko društvo -Slovenije in Skupnust arhivov Slovenije, je decembra i97.t; svet oddelka sprejel skrep o uvedbi študija arhivistike Leta 1977 jc bila arhivistika vkljuccna v program in v Šolskem letu 1?7&79 se predavanja slekla. Danes prihajajo naši arhivisti na delo v arhiv z osnovnim znamem iz arhi vistike. Imamo pa tudi le magistie ir doktorje znanosti s pedrjčja arhivistike.
Kot usklajevale arhivske službe je društvo s pobudami, mnenji in predlogi sodclo/alo pri izdelavi zveznih in republiških predpisov ir. zakonov za athiv -sko sLoko in pripravljale analize arhivske problematiko Zelo pomembne vlogo jc dru?1vo odigralo pri načrtovanju arhivske službe in ustanavljanju regionalnih arhivov v 50 letih. Tedaj so Člani druitva pregledovali in ev'dentirah arnivsko gradivo na ¿erenu pri ustvarjalcih, dajali nanotke za njihovo ohranitev in ustreznim organom v republiki posredovali pobude za ustanavaijnc arhivskih zavodov.
Društvo si je prizadevalo tudi za uredil;v stanov • skih (statusnih; vprašanj arhivskih delavcev zlarti " petdesetih letih, ke jc predstavljalo tudi sindikalno organizacijo za delavcc v arhivih
Društvo je izpeljalo tudi nekatere širše akcije s strokovnjaki drugih področij. Zelo pomembna so bila posvetovanja o izdaianju virov ia slevenske zgodo-
Udeleženci strokovne ekskurzije v Tenizaleir.u, 29. septembra 1995, ob 16. posvetovanju arhivkih delavcev na Ptuju
i
110
O delu arhivskega društva Slovenec
\RH1V1 XVIII 1995
vino, ki jih jc društvo pripravilo skupaj z Zgodovinski institutom SA2U v letih I96V-1972 Kol rezultat teh posvetovanj je društvo objavilo Program edicij virov za slovensko zgodevino (Ljubljana 1972).
Številne sodclavcc je d ruši v o pritegnilo1 v akeijo ob 50-leinici podpisa Arhivskega sporaruma z. Avstrije leta 1973, Društvo je o tem vprašanju p-ipra-vilo odnrlo pirmo, ki so ga podpisali Svet jugoslovanskih akiidemij, Skupnost jugoslovanskih univerz, Zve^a društev arhivskih delavcev Jugoslavije, Zveza društev zgodovinarjev Jugoslavije ter vsa irpubliška in pokrajinska d rušiva. Pismo, prevedeno v svetovne jezike, je društvo v nekai sto izvodih razposlale dema in v lujino, da bi strokovno javnost obvestile o neizpolnjeni pogulbi. Želelo je opozorili [udi jugoslovansko zunanja ministrstvo, da b: se navzelo za vrnitev arhivov. Telo jdmevna akcija je goiovo pripomogla, da so se podajanja o vračanju arhivov leta 1975 penevnr ibncviia. Vrnjeno je bilo dosf: gradiva, čeprav vračanju še ni dokončano.
DruŠive je izdalo nekaj temeljnih publikaeij v naši arhivistik. Tako . leta 1965 v sodelovanju z. arhivi Vodnik po arhivih Slovenije n leta 1984 Vodnik pc fondih in zbirkah v Sloveniji, ki je izšel v okviru serije, k? jo je i/dala Zvezi društev arhivskih deiaveev Jugoslaivjc, leta 1989 jc bil pripravljen 5e dopolnilni zvezek s pophom arhivskih fondov in zbirk, ki jih hranijc nearhi"ske institueijc (v rokop-suV Sodelovalo je za slovenski del pri arhivski terminolcjiii jugoslovanskih narjdo/, ki jo je izdaia Zveza drušlev arhi1 skih deiaveev Jugoslavije leta i 972. Di ušivo je pripravilo načrl o sistematičnem izdajanju serije publikacij za pnbliJcvanje arhivov m njihove dejavnosti širši jasnosti ler serije učbenikev V pr,, sta izšli Arhivi (1969) m Arhivi v Sloveniji (1970), v druBi pa Arhivska tehnika (1972), Arh.vislika (197^) in Zgodovina arhivov in arhivske službe (19/6), v to serijo bi lahko uvrstili Šc Arhivsko gradivo po osvoboditvi (1977) in nekatere druge manjše objave referatov z. zborovan j. Sredi 70. lei jc društvo osnovalo slovenski arhivski Časopis Arhivi fdosbj 16 letnikov) iti Vin za slovensko zgodovine {6 zvezkov).
Arhivsko društve je odigralo pomembno vlogo pn ohranitvi naše pisne dediščine, pri postavitvi arhivske službe, njenem usklajevanju in povezovanju v Jugoslavijo in v svet- Od ustanovitve smo sledili načrtom in razvijanju arhivske vede na domači arhivski p>aksi. V teh pri tadevanjih je ustanovilo tudi strokovno revijo in ob njej povezalo delavce v vs?h slovenskih arhivih
Društvo je ves čas svojega deJovanja opravljalo povezovalno nalogo. Po svojem članilvu tesno povezano 7, arhivi in delom na lerenu je cdkri"alo probleme in jih tndi reševalo, Lahku pa je o njih strokovne utemeljeno poročalo in bolj ali manj zainteresiralo ustrezne organe. Društvo je uspcaio z enlu--iazmom in strokovno aviorilelo svojih članov, kaili "društveno delo ne sloni na nobenih dekretih, temveč je vedno izraz, prostovoljnega sodelovanja, ki v stroke vnem društvu ;astc i : strokovne k\alifikaeije in njene moralne avtoritete", kakor je na začetku delovanja društva povedal njegov pr\i predsednik dr. France Škeri
Predlagam -, da se Arhivsko društvo Slovenije za njegov prispcek k organiziranju arhivske službe in razvoj arhivske vede na Slovenskem ob 40-lctnici nje govega delovanja odlikuje s častnim znakem svsbode.
Govor predsednice AD5 Mlice Trebšc Stoli-1 n. KVi. ¿borovanju arh.vskih delavcev na Ptuju, 2¿ -29 septembra 1995 .
Spoštovane kolegice in kolegi!
Veselil sem, da so se arhivskim delaveem Slovenije na \ f). rednem zborovanji: tu na Pluiu pridružili tudi dragi gostje - z ministrstva za kulturo RS" samo stojna svetovalka g. Milena Cerar župana mest pokrr viteljev zborovanju Mestna oheine Ptuj dr Miroslav Luei in občine "Ormož g. Vili Trofenik kolega iz varai.dirsk :ga arhiva kot predavateljica pa tudi dr. Andrea Wettmmn znanstvena sodelavka arhivske šole v Mrxburgu v Nemčiji.
Vsem prisrčen pozdrav in dobrodcšli na tem delovnem „rečanju v organizaciji ADS in tokratnega go slitelja odličnega soorganizatoria Zgodc vinskega arhi va Ptuj.
7akaj se je ADS odločile z-a teme zborovanja SLOVENSKI ARHIVI IN JAVNOST? biemeljeni razlogi so nas vodili v tako udločitev.
Arhivska kulturna dediščina postane otipljiva" Šeln ko jo vidimo - skriia v arhivski Škatli je le Šc ena skrivnost, povezana s skrivnostnim poklicem ¿himrja in togega zasledovanja zgodovine. Z drugimi bese dami le s skrbno analizo naíih arhivskih javnih pro-gtamov bomo Jahkc našli pot dc najširšega koga ljudi, da bod< laže razumni čar, ki jim ga lahko nudi pjgled v arhivsko kulturne dediščino. Arhivski deiav ci imamo mnogo daljšo m napornejšo pot uvcljav-Ijania svoje široke v javnosti od mnogih drugih pok. ■ eev. In ludi iskrnju le poti jc namenjeno naše z toro vanje.
Mnogo vprananj se pojavlja o naravi in temeljnem arhivskem delu, čemur bomo morali posvetif [udi v raziskavah več pozornosti..
Znanstvene discipline, ki temelje izključno na zgodovinski in njej „orodnih vedah,, ne zadoščajo več za uspeíno vrednotenje bogastva arhivske dediščine, če naj zainteresiramo najširši krog, da bo znal oravilnc ocenjevali in vrednotiti1 arhivske kulturno dediščino. Javnost bomo morali mak limilno pravilno zainteresirati. če naj si pridobimo njihovo razumevanje in podporo našim programom predstavitev dela od raziskovalne do izobraževalne dejavnosti in scveaa raznih vrst oblik in vsebin kuliumih akcij. Tuc.i tem prizadevnjem jc namenjeno naše ;edanje zborovanje.
Tehnike branja pisanja in matematike so doživele