RENAULT 4, VUGO 55, VW POLO, VW GOLF JX mm 61410 ZAGORJE VW GOLF 3, R-5, VW TRANSPORTER, MERCEDES BENZ C *lNtEORAL INTEGRAL zagorje d.o.o. Te!.:64 443, 64 032, 64 420 4MH ____ ' Ž > F POTOVANJA - IZLETI LENTI 12.Š.1995 1.650,00 SIT LENTI-NA6V KANIZSA 26.Š.1995 1.800,00 SIT lenti-nauVkanizsa 2.9.1995 1.800,00 SIT PLIBERK 6.9.1995 1.150,00 SIT TRST 9.9.1995 1.800,00 SIT LENTI 16.9-1995 1.650,00 SIT LENTI-NA6VKANIZSA SO.9.1995 1.800,00 SIT mmaruti MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KUMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI POMIK STEKEL, ALARM________________________________________________ Pooblaščeni prodajalec GRIČAR d.o.o., Potoška vas N H, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063. KREDITI R+11% SURO ZA NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA POOBLAŠČENI SERVIS AVTOSERVIS RAZPOTNIK Cesta 20 julija 26, tel.:0601/61-246 UGODNA PONUDBA BOSCH PROGRAM, AKUM01AT0RJI, BRISALCI, FILTRI, SVEČKE AVT0ALARMI BOSCH. Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. AVTO TAXI STORITVE Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Zapišite si in ne pozabite: 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Kaj več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420 SSIIISB BIFE "JACK BAR" PIRC BOJAM s.p. Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/22-315 ODPRTO vsak dan NEDELJA od 15h do 22h. RENT- A - CAR, AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA, AVTOLI CARSTVO, PRODAJA BARV Roman Kržišnik Selo 65, Zagorje, Tel.: 0601/63 399 Nudimo vam hitre in kvalitetno opravljene storitve z uvoženimi materiali. Ličarska priprava suhi sistem in ličenje v peči. V času popravila popust pri Rent a car-ju: * osebna vozila * kombi za prevoz potnikov in blaga ■ilil r . i Lepo Vas pozdravljamo s poletnim Zasavcem, spoštovane bralke in spoštovani bralci. Ko boste listali po tej številki časopisa, boste opazili, da je vsebina res poletju in dopustu podobna. V uredništvu smo dejali, zakaj pa bi bili standardni. Odvrzimo vajeti za nekaj časa, pa se nekoliko razvedrimo. Poleg novic in raznih zanimivosti, praktičnih in razvedrilnih od tu in tam, smo Vam natresli tudi veliko križank, zgodb, šal, ugank... Sami ali pa v krogu družine lahko sedete za mizo, pa rešujete, kar Vas je volja. Če boste rešitve poslali na naš naslov, se lahko nadejate tudi kakšni zanimivi nagradi. Veliko smo jih pripravili. Pri prebiranju Zasavca pa naj se Vam nikar preveč ne mudi. Časa imate na pretek in prav nobena stran Vam ne bo pobegnila, če jo boste prihranili za jutri. Sicer že veste, pa naj vendar ponovim, da bomo tudi delavci Zasavca odšli na kratek oddih. S tole številko se bomo za dva tedna poslovili od Vas, 31. avgusta se bomo spet srečali. Do takrat Vam želimo lepe počitnice, lep dopust, vse, kar boste doživeli, naj bo tako, da Vam bo v zadovoljstvo. Srečno vsem in nasvidenje, Težko smo dočakali, NASLOVNICA; Slavko Garantini Foto: Jože Ranztnger jr. j 5 "Krilce se je v vodi res malce skrčilo, pa boste že prenesli." 4 Gasilstvo več kot požarna varnost 5 SIZ v stečaj? S Anketa o tedniku Zasavc S Parnasova pota 1® Humanitarni konvoj 3,1. 0 kotlih za centralno ogrevanje IS U ali i ali nič od tega IS Politika? Ne, hvala! 14 "Nori" rafting na Savi ji S Za bolezen in zdravje... S® !n memoriam svežim žemljam > SS Velika nagradna križanka S® Kaj počnejo mladi med počitnicami? S§ Zlata Alenka S® Kaj mi pomeni šport? 81 Kollerji - hit letošnjega poletja 33 Prerokbe o daljnji prihodnosti - 2 41 Počitniški horoskop in kup nagradnih vprašanj, križank, ugank... t - :x_: iamai EiEEEtHEH:E£EEE“HBEEEE:ii"i: H£“=išs K?;:==s:=£s=s llc Vfačam(j, I3yz tj^gijcoja- Bfcdnika ]^)))a(i^ ^lanfaff tii-m)lje»- :,'„ . _ ■ - -- MM?9 je ¥t€ &@t MisuRm Tunost gmac Gasilsko društvo Kolovrat je ob visokem jubileju izdalo knjižico avtorja Janeza Krajnca. Prav je, da so se, kot ocenjuje avtor, odločili prikazati preteklost, ki se odmika in je pri starejših še živa, pri mlajših pa bleda ali skoraj nič znana. Mesec junij je bil za gasilce Kolovrata slovesen. Praznovali so 60-letnico. Sedanjipredsednikjanez Škrinjar jenapot knjižici in gasilcem v spodbudo zapisal: "Do danes nisem nikoli razmišljal, kdo so bili ljudje in kaj jih je gnalo, da so takrat "leta gospodovega 1935" zaprosili takratno oblast za dovoljenje, da lahko ustanovijo gasilsko društvo. Prišel sem do spoznanja, da so bili ti ljudje Kolovračani, ki so imeli iste ideje, želje, hotenja in potrebe kot mi sedaj. Že takrat so se zavedali, da gasilstvo v Kolovratu nepomeni samo obrambo in pomoč pred požarom, ampak veliko veliko več." V knjižici je prikazana kratka zgodovina požarnega varstva nasploh, nato pa razvojna pot te dejavnosti v Kolovratu. Avtor ne omenja le poti gasilstva, ampak tudi življenje v Kolovratu. Zanimivo je prebrati, da tudi Valvasor menda ni imel vedno prav, kar je o ljudeh in teh krajih takrat zapisal. Izmed ustanoviteljev društva so tu še Ignac Lenič iz Medije, Franc Smrkolj iz Kolovrata in Jože Razpotnik iz Bris. Kako seje začelo v Kolovratu? Izlaški gasilci, ki so že imeli društvo, so julija 1934 priredili javno gasilsko vajo z novo motorno brizgalno. Prirediteljem so navdušeno ploskali tudi Kolovračani in gostilničar Andrej Zupančič je takoj po vaji povabil občinskega tajnika in župnika Davorina Sušnika, pa še učitelja Lojzeta Markiča. Vsi možje so bili soglasni - društvo hočemo imeti. 10. avgusta 1935 je na dan Sv.Lovrenca, zaščitnika in patrona domače fare, potekal ustanovni občni zbor. Prvi predsednik je bil Andrej Zupančič iz Kolovrata. Člani društva so potem trdo delali, da so iz želje udejanjili aktivno društvo. Kot drugim društvom je tudi njim okupator pobral veliko orodja, po vojni so gasilci obnavljali svoje premoženje in vrste. Najmlajšim krajanom so vedno posvečali veliko časa. Gasilci pa nikoli niso bili le gasilci, pač pa v prvi vrsti krajani. Zato so organizirali ali pa sodelovali pri pripravi različnih prireditev in dogajanj, od kulturnih, športnih, zabavnih, poučnih... Če pa si še malo ogledamo gasilce, je tudi tu značilno, da ženske niso bile med predsedniki in poveljniki. Vprašanje je, če bi sploh sprejele takšno funkcijo, četudi bi jim jo moški ponudili. Blagajniške ali pa tajniške posle so jim zaupali in še dobro je, da so to počele, saj so zapisniki, urejanje dokumentacije, zbiranje kakšnega gradiva, trajne dragocensoti. Gasilci so svojega zaščitnika Sv. Florjana dali upodobiti na fasado doma, kar je v ponos celi vasi. Lani so razvili nov prapor in starega spravili v arhiv k mnogim dragocenostim, ki spominjajo na vsa leta. V knjižici je tudi nekaj pesmi, ki jih je Janez Krajnc posvetil Kolovratu, posebej v čast 60 - letnici gasilstva, posebno poglavje je o zaobljubi, ki so jo Kolovračani dali Sv. Lovrencu, posebna stran je posvečena Sv. Florjanu, zapisano pa je tudi, kaj bodo delali gasilci v Kolovratu v prihodnje. Družinam, ki živijo v Kolovratu, bo to pisanje zbrana potrditev njihovega bivanja skozi določen čas, drugim pa pripomoček za seznanitev s prijetnim koncem Zasavja in njihovimi ljudmi. I.L. B liiiliiii Svež zrak in trda ravna postelja - pa je zdravo spanje sladko tudi, ko je sonce že visoko. Foto: Romana Benko "Srečno" le Klub GAIA - kaj je občasno to? Glasilo Rudnikov rjavega premoga Slovenije v Trbovljah, z imenom Srečno, je stopilo s prvo in doslej zadnjo letošnjo številko, ki je izšla ob Dnevu rudarjev 3. juliju, v 31. leto svojega obstoja in izhajanja. Zmanjšanje oziroma redkejše izhajanje glasila, ki je sicer v vseh letih svojega obstoja opravilo veliko delo na področju informiranja in izobraževanja zaposlenih ter njihovih družinskih članov, je narekovalo več razlogov. Vse kaže, da bo glasilo še izhajalo, vendar le ob večjih praznikih, to pa bo morda dva do trikrat letno. T.L. Zagnani ljubitelji vrta in vrtanrjenja v Sloveniji so dali pred nedavnim pobudo za ustanovitev Kluba GAIA. Ta naj bi združeval v Sloveniji vse tiste, ki se ljubiteljsko, strokovno in poklicno ukvarjajo z vrtnarjenjem. Tu naj bi bilo tudi središče najrazličnejših informacij, akcij, organiziranih srečanj in predavanj. In od kod ime tega kluba? Po stari grški mitologiji je bila GAIA, boginja življenja, rasti in smrti, mati vesoljstva. Svoj sedež ima Klub GALA v Ljubljani, na Likozarjev! 14. T.L r(' ^ SIZ v stečaj? Po vsem sodeč naj bi bila to najustreznejša pot, ki seji skorajda ne bo mogoče izogniti. Kar dosti vzrokov je zanj, Id jih ta trenutek še ne bi vseh našteval, vendar je finančno stanje precej resno, dolgovi do dobaviteljev rastejo, nekaj je tudi kreditov in eno z drugim, prišel je čas resnice. Kdaj bo imenovan stečajni upravitelj, še ni mogoče napovedovati, vsekakor bržčas kmalu po poletnih počitnicah, če bo postopek tako stekel, kot je predpisano. Po besedah predsednika sindikata SIZ (Strojna industrija Zagorje), Romana Juvana, so zaposleni nekajkrat govorili o razmerah in stanju v podjetju, izražali svoja mnenja, pri čemer so izrazili veliko zamer prejšnjemu vodstvu, pa bojda niti sedanjemu niso povsem prizanašali. Opozarjali so tudi, da so že v prejšnjih časih skušali dognati, kako kaže naprej, pa najustreznejših odgovorov niso prejeli. Pri vsem tem je zanimivo, da sicer naročil že lep čas ni bilo v izobilju, ampak za sproti, vsaj zadnji časjihjebilo. Zaposleni niso prejeli še niti junijskih, kaj šele julijskih plač; regresa je bilo le v višini 20 tisočakov, morajo pa ga dobiti še vsaj dvakrat toliko, če ne še več. Dosti se govori o tem, da bi na ruševinah sedanjega ustanovili tri manjša podjetja, kako pa bo s tem, je ta čas prezgodaj karkoli napovedovati, še posebej ne zato, ker naj bi zaposleni vplačali ustrezne deleže za registracijo novih organizacij. Eno z drugim: S IZ je v resnih zagatah, pri čemer bodo najkrajšo potegnili vsi tisti, ki jim je delo v podjetju edini vir zaslužka, skromnega sicer, vendar nenadomestljivega. Milan Vidic ....—.......-..—..-.... -v Kolektivni dopusti Počitniški čas ne velja le za šolaije, dijake in študente, marveč tudi za zaposlene. Vendar že lep čas v prenekaterem našem podjetju ali delniški dražbi in firmi uvajajo skupne dopuste, bodisi za dva ali tri, celo štiri tedne. Slednje velja to poletje za steklarje, ki delajo pri pečeh. Neznosna vročina, tu in tam je presegla 45 stopinj C, je previsok davek zdravju tod zaposlenih, zavoljo tega je bila odločitev o daljšem dopustu takorekoč neizbežna Na kolektivni dopust so se že zadnje dni prejšnjega meseca odpravili v zagorski Delozi, izlaškem Etiju, trboveljski Iskri; tudi rudarji so bili prvi teden tega meseca prosti; v ponedeljek so se vrnili na delo, prihodnje dni pa si bodo privoščili še teden dni skupnega dopusta zaradi tehničnih vzrokov. V večini se bo skoraj povsod začelo redno delo že 14. ta mesec, ponekod pa šele teden dni pozneje. Kolektivni dopusti pa v nobenem primeru niso pomenili tudi kolektivne odhode na organiziran oddih ah letovanje, naj bo k morju ah kam drugam. Iz leta v leto se zmanjšuje število vseh. ki si privoščijo desetdnevna organizirana letovanja; vzroki tičijo v glavnem v zaprtih počitniških domovih ob hrvaški obali, vsaj večinoma ali pa v nič kaj urejenih gmotnih prilikah precejšnjega dela zaposlenih. Zato so ljudje spremenili svoje tovrstne navade; večje krajših in daljših izletov in pohodov v hribe in gore, več je tudi odhajanja k bregovom nekaterih jezer in rek, največ pa je ostajanja doma in priložnostnih opravil. M. V. L ---------------------- Naše in vase Medtem ko so v nekaterih občinah po Sloveniji, ki so nastale iz prejšnjih občin, premoženjske zadeve jasne, pa jih je še nekaj, ki se še niso dogovorile o delitvi premoženja. Mednje sodita tudi občini Laško in Radeče. Glede na to, da sta obe na novo ustanovljeni občini pravni naslednici na tem območju, so s strani Radeč podali nekatere važnejše zahtevke. V skladu z obstoječo zakonodajo so zaprosili, da se sklep sveta občine Laško o preoblikovanju Javnega zavoda Zdravilišče Laško zadrži, dokler podobnega sklepa ne sprejme tudi svet občine Radeče. Na osnovi teh dejstev so po besedah župana Radeč Janeza Zahrastnika dolžni za zavarovanje svojih ustanoviteljskih pravic in premoženja zahtevati spremembo sestave sveta javnega zavoda Zdravilišče Laško tako, da se vključi vanj tudi predstavnike občine Radeče. Obenem zahtevajo, da se vse odtujitve nepremičnin "bivše" občine Laško obravnavajo do sprejetja delitvene bilance na svetih občine Laško in občine Radeče. Ista zahteva je pri sklepanju dolgoročnih Turnir v Sentiambertu 26. in 27. avgusta bo na igrišču v Sentiambertu zdaj že tradicionalni turnir v malem nogometu, ki ga organizira domače športno društvo.Prijavnina je 3500 tolaijev, najboljše tri ekipe pa bodo dobile pokale in si razdelile nagradni sklad v višini 1000 DEM. Prijave sprejema Drnovšek Slavko (tel. 0601/64-593). Prijavite se lahko tudi neposredno pred žrebanjem, ki bo v sredo, 23. avgusta, ob 20.30 uri v gasilskem domu v Sentiambertu. B. G. ič-. . Rally na Izlakah Po enoletnem premoru, bodo vozniki in voznice spet lahko merili svoje spretnosti za volanom na 14. turističnem društvenem avto rallyju Izlake '95. Rally pripravlja AMD Izlake v sodelovanju z AMD Zagotje in bo v soboto 26. avgusta, s startom prvega avtomobilaob 8. uri zjutraj izpred Medijskih Toplic nalzlakah. Rally bo predvidoma potekal v štirih etapah prek Kisovca, Zagorja, Kotre-deža, Čemšenika, nazaj do Medijskih Toplic, kjer bo tudi zaključek rallyja. Seveda vmes ne bo manjkalo spretnostnih voženj in drugih nalog, ki lahko pokažejo znanje voznika ali voznice. Tekmovalci bodo razporejeni v tri tekmovalne razrede: vozila do 1200ccm motorne prostornine, vozila nad 1200ccm motorne prostornine in enoten ženski razred. Startnina bo znašala 2.000 tolaijev. Za vse informacije se lahko po telefonu 73-554 obrnete na Mirka Drnovška ali po telefonu 74-153 na Karlija Kropivška. Živali išče. l S I® nov dom najemnih pogodb in sicer tistih, ki so daljše od enega leta Obenem je opozoril na nevarno delitev na "vas in na nas" pri interpretaciji glede sodelovanja in delovanja "bivših" delavcev občin. Predvsem naj bi to veljalo zaodtujitev premoženja, saj dokler ni sprejeta delitvena bilanca, je premoženje "bivše" občine last vseh novonastalih občin na tem področju. Rudi Špan J.R.jr. •Midva sva pri merna za stanovanje." a Vročina in dopusti vse okrog nas so nas polenili tudi na Zasavcu. Če se nam o anketnih vprašanjih ne ljubi razmišljati preveč, pa povprašajmo mimoidoče o našem časopisu. Tako bomo lahko čez tri tedne, ko se spočiti vrnemo z dopusta, kaj popravili, spremenili, dopolnili... Za nagrado, pa smo tokratnim anketirancem podarili enomesečno naročnino na Zasavca. Upajmo, da nas bodo brali tudi še po preteku tega meseca... Tekst: Jože Ranzinger jr. Foto:Romana Benko Jelka Painkiher, 24 let, Hrastnik Zasavca berem občasno. V glavnem preberem vse rubrike, dogodke, zanimivosti in včasih tudi šport, saj moj mož sodeluje v ekipi malega nogometa. Če ga že dobim v roke, vsaj preletim celega. Navadno go kupim v kiosku. Za ime glavnega urednika ne vem. Denis Kavčič, 22 let, Trbovlje Zasavca berm bolj malo, včasih ga prelistam pri starših. Jaz imam rajši bolj znanstvene revije, revije, ki te silijo k razmišljanju. Ker takšnih člankov v Zasavcu ni veliko, ga bolj prelistam. Preberem le, če je kakšen članek o rudarstvu, ki je bolj moja stroka, ali pa če je članek o kom. ki ga osebno poznam. Blaž Oblak, 68 let, Hrastnik Zasavca berem redno. Preberem vse rubrike, saj opisujejo dogodke v vseh zasavskih krajih, včasih pa še v Radečah in Laškem. Menije vse všeč. Imena glavne urednice ne vem, veliko pa v Zasavca piše Milan Vidic, veliko je tudi deklet... Vsi lepo pišejo. Tilka Ravnikar, 75 let, Trbovlje Ja, včasih ga berem. Kupuje ga vnuk in mi ga prinese za prebrat. Preberem vse od A do Ž. Nekomu je zanimivo eno, drugemu drugo, jaz pa preberem čisto vse, saj drugače je škoda kupiti, če ne prebereš. Je kar v redu, samo zdaj dvakrat ne izide, a ne?! Joži Umek, 44 let, Hrastnik Zasavca berem, vendar le občasno. Ko ga pa kupim, preberem vse, le pri športu bolj preletim naslove. Saj čisto po pravici povedano, je Zasavca le za kakšni dve uri in pol branja. Navadno ga kupim v bližnji trafiki. Urednica Zasavca je Aki - Ivana Laharnar. Sadiki Rametula, 30 let, Trbovlje Berem veliko časopisov in med njimi je tudi Zasavc. Na splošno je v Zasavcu moč najti veliko zanimivega: dnevne novice, dogodke,... Vsak časopis pa seveda ne more pisati o vsem, kar bi nekoga zanimalo. Za urednika pa nisem nikoli pogledal; to me ne zanima. Maša Kordiš-Troha, 25 let, Zagorje Občasno ga kupujem. Preberem pa celega, od prve do zadnje strani in kaj posebnega ne pogrešam. Kadar berem, pač berem. Za urednico ne vem, morda je Vesna Cvetič?! Bojan Klavs, 39 let, Zagorje Zasavca berem bolj malo, včasih ga kupim. Preberem, kaj se dogaja v Zasavju. Navadno tudi preskočim kakšen članek, ki me ne zanima. Za glavno urednico ne vem. Nataša Gračnar, 20 let, Zagorje Zasavca berem bolj malo. Preberem vice, aufbiks. rešim križanko. Prelistam sicer celega, vendar se ne "zapičim" v nobeno stvar. Ne zanima me, kdo je urednik. H Dejavnost upokojenske organizacije Društva upokojencev v Sloveniji, ki so povezana v Zvezo društev upokojencev Slovenije -ZDUS, se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi. Marsikomu, tudi upokojencem, te dejavnosti niso dovolj znane. Pogosto slišimo očitek, da društva upokojencev znajo pobirati letno članarino, da pa članstvo od tega nima nič ali ne dovolj. Zato je še kako nujno, da se vsaj z nekaterimi dejavnostmi upokojenske organizacije vsaj nekoliko seznanimo. Ena najpomembnejših dejavnosti je humanitarna, ki jo društva izvajajo skupaj z nekaterimi organizacijami in zavodi kot so Rdeči križ, Karitas, domovi upokojencev... Gre za skrb starejšim občanom, ki so jim zaradi zdravstvenih težav in socialne ogroženosti opešale moči. Skupno s centri za socialno delo, patronažno službo, zdravstveno službo iščejo poti za stalno nudenje učinkovite pomoči in podpore tem skupinam občanov. Društva upokojencev ob stalni skrbi posvečajo posebno pozornost ob dnevih in lednih upokojencev, osebnih jubilejih in drugih praznikih. Upokojenska organizacija si prizadeva, da bo Loterija Slovenije dodelila ustrezna sredstva za humanitarno pomoč za izvajanje humanitarnih programov. Po drugi strani pa gre tudi za to, da se upokojencem omogoča letovanje po ugodnejših pogojih v skladu z možnostmi. Med tovrstno dejavnostjo spada tudi sodelovanje z domovi upokojencev in starejših občanov. Tudi v bodoče bo treba skrbeti skupno z Zavodom za pokoj ninsko in invalidsko zavarovanje in lokalnimi skupnostmi, da se bodo gradili objekti za upokojence ter stanovanja predvsem za socialno ogrožene ljudi, ki sami ne morejo rešiti stanovanjskega problema. Preko stanovanjskih komisij bodo skrbeli za to, da se izpraznjena stanovanja dajejo v najem najbolj potrebnim in socialno ogroženim ljudem, pri čemer bodo sodelovali s centri za socialno delo, ZPIZ-om in drugimi stanodajalci. Podobnih oblik humanitarne dejavnosti upokojenske organiza- cije je še več, vse paje namenjeno boljšemu in znosnejšemu življenju upokojencev in starejših občanov. T.L. Vodstvo upokojencev Na zadnjem območnem zboru Zveze društev upokojencev Slovenije so navzoči delegati izvolili novo vodstvo slovenske upokojenske organizacije. Predsednik je Vinko Gobec, podpredsedniki so Stanko Hvale, Ivan Jenko in Ivo Kerbič, tajnik je Franc Sotlar, člani predsedstva pa soše AnicaBergant, Stane Simšič, Jože Štuhel in Angelca Žiberna. Predsedstvo je izvolilo upravni odbor. Srečanje Društvi upokojencev Jesenice in Trbovlje sta že dolga leta tesno povezani. To vzajemno sodelovanj e se kaže v različnih oblikah, temelji pa tudi na listini o pobratenju obeh društev. Medsebojno sodelovanje se kaže med drugim v vsakoletnem srečanju upokojencev iz obeh društev, enkrat na Jesenicah, drugič v Trbovljah. Letošnje bo na Jesenicah. Srečali se bodo v četrtek, 10. avgusta na Javorniškem rovtu. Prvi del srečanja bo namenjen obravna-vanjuraznih problemov, skaterimi se srečujeta obe društvi, drugi del pa bo družabnega značaja. Na Reški planini Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je tokrat pripravila nekoliko lažji izlet v primerjavi s tistim na Debelo peč, dne 22. julija skupno z Zaijani. V soboto, 5. avgusta, so se podali preko Kleka, Planinske vasi na Reško planino na savinjski strani. Oglasili so se tudi v tamkajšnji planinski postojanki. Kot vedno je bilo tudi tokrat razpoloženje zelo dobro, marsikdo je spotoma pobral kakšno cvetje, bodisi za domačo popestritev stanovanja ali za boljše zdravstveno počutje. Manjkala tudi ni pesem Mi ne damo se, ki jo je nalašč za trbovelj ske upokojence napisal in uglasbil Jože Skrinar. Izletnike je vodil Vinko Pfeifer. T.L V spomin Stanetu Šusterju 10.02.1917- 25.07.1995 Konec julija se je na trboveljskem pokopališču množica občanov, predvsem kulturnih in javnih delavcev, poslovila od prijaznega in uglednega kulturnega in javnega delavca Staneta Šuštarja. Iz naših vrst je odšel nenadoma v svojem 79 letu starosti eden najbolj znanih Trbovcev in Zasavcev, pa tudi Slovencev. Pokojni Stane je bil rojen v Zagorju ob Savi. Mama Marija je bila šivilja, oče Friderik pa krojač. Po osnovni šoli se je izučil vrtnarske obrti, po obrtni šoli je obiskoval še kmetijsko šolo na Grmu. Njegova prva zaposlitev je bila v mestni vrtnariji v Ljubljani. Že 1. julija 1942 se je pridružil borcem za svobodo, maja 1945 pa je bil demobiliziran po končani vojni. Takoj po vojni je bil poslan v Trbovlje, kjer je bil na okraju najprej načelnik za kmetijstvo. Kmalu se je uvrstil med predavatelje na raznih šolah in tečajih. Decembra 1947 je prevzel mesto odgovornega urednika časopisa Zasavski udarnik, ki so ga ustanovili pri takratnih Zasavskih premogovnikih. Kasneje je časopis spremenil ime v Zasavski vestnik, nazadnje pa je izhajal kot Zasavski tednik. Tu je bil poleg odgovornega tudi glavni urednik vse do 1. julija 1963. Prav na področju informiranja je opravil pokojni Stane ogromno delo, saj je oral ledino skupno s svojimi sodelavci, novinarji in lektorjem ter upravnim osebjem. Še danes se ljudje prav radi spominjajo tega časopisa, ki je z leti postal nepogrešljiv v domala vsaki družini na našem območju. Ko je na tem področju opravil svojo nalogo, se je posvetil kot direktor Revirske delavske univerze Trbovlje izobraževanju odraslih. Mnogi odrasli, zaposleni in nezaposleni, so v raznih tečajih, seminarjih, večernih šolah ipd. pridobili raznovrstno izobrazbo. Upokojil se je I. 1973. Drugi del njegove ustvarjalnosti je bil namenjen kulturnemu delu. Vse od ustanovitve DPD Svoboda II leta 1 952 pa vse do 1 987, torej 35 let, je bil predsednik tega društva. V tem času so začele delovati številne kulturne sekcije, gledališče, mešani pevski zbor, mladinska godba, knjižnica, klub, kinosekcija..., večina teh deluje še danes. V času od I. 1954 pa do I. 1987 je vodil Kino Svoboda II. Bil je pobudnik in začetnik velikih pevskih menifestacij, ne le v domačih Trbovljah, pač pa tudi širše. Sklenjena so bila številna srečanja s kulturnimi društvi tudi v zamejstvu, tj. na Tržaškem in na Avstrijskem Koroškem. Bil je "oče" zelo uveljavljenih kulturnih - pevskih srečanj z naslovom Pesem ne pozna meja, ki še danes žive in se vsako leto obnavljajo. Za vse opravljeno delo so se ob slovesu Svobodaši iz zgornjega dela Trbovelj, pa tudi drugi kulturniki in znanci ter prijatelji, pokojnemu Stanetu toplo in iskreno zahvalili za vse delo, ki ga je opravil v korist ljudi na našem zasavskem oz. revirskem območju. Spomin nanj ne bo nikoli obledel, saj je pustil za seboj nešteto oprijemljivih dokazov svoje ustvarjalnosti. Slava in čast njegovemu spominul Tine Lenarčič m r 11 PARNASOVA POTA Ureja Franci Lakovič Vlado Garantini JESENSKI PASTEL Olga Dečman Zaprt si v školjki nostalgije. V dlaneh mehkobno plivka mivka. NEBESA Val za valom, od obzoija do obzorja, te kotali v brezbrežno srebrnino morja. Krsta. Romana Žagar Počasi, neopazno, se spojiš s tišino, požar poletnih puhlic izpuhti, In ljubezen. ZELENI LIST v jesenski pastel se prelivajoča voda Jokajoča srca, le na belih prodnikih še kdaj vzdrhti. mlada življenja, nedolžnost. Zaradi enega samega zelenega lista, Grobovi. zaradi enega samega zelenega kupčka Sita zemlja. Kri in trpljenje. prodal si svojo dušo. Pekel v nebesih. Bogovi priznavajo poraz. Zaradi enega samega trenutka omame, zaradi enega samega trenutka pozabe pozabil si name. Darja Svetina PRIJATELJSTVO Krste. Nemoč. Negoval si ga od rojstva, Drhteči človek, bolna življenja. pazil nanj kot na zenice svojih oči, bil si ob njem, ko te je potreboval, vedel si, kako ti bo vrnil tvoj dragoceni zeleni list. Pod listjem zelenim se skriva, očem nezaželenim prikriva, v duši pa bol se razvnema, ker srca so trda in nema. Prijateljstvo pravo ničesar ne more razdreti, Barbra Renčof kar v človeku je dobro, VSE POTI Leonida Hauptman ne more čez noč izpuhteti. A VENDARLE A rja bolesti neznane razžira, Ne sprašuj tujcev za smer, vase poglej in videl boš, če boš le hotel, VČASIH prijateljska radost umira, vendar v duši prepolno je nade, da v srcu še najde zaklade. da so vse tvoje poti že zarisane v tebi. Verjela sem, da obstaja nov svet, nekje, a vendarle včasih še vedno upam. VBog jv-"uSma|-= Jurcah ......F V k l A pripravi jajo Za«,.d.: Spet s« CalilFmiej. je nad ^,fchum PF, m:,1o peni prošnje. D o p n si še mi ni * NVVVVl A , * 'xll"čil' M P-iredha z naslovom' Energija vuC kot Ml,',voljen, priskutil, pač pa mijezmanjkaio M pa ta hi,- še ne: smemo Celoti,ko zek>. xla že snema nove skladbe in časa (bori denarja), tako da smo ^kakm, pesem g,v če bo šlo vse po sn čn ix, album v kgovmah zda, spet skupaj. ^7 JtAE-A A JT^htkome jenamreč zaprosil jesen,. Ali npeova solo kanem pomem tnd, za,ad, roeume doga,a zelo l^W\SpN\ m°' 'X^de 111 *»»> *> V Wi° F‘l* "Povinah pa že lahko malo ki jnbte.mil pn vam borilo K i V V zaklenjena. kupite najnovejš, CD skupme Vich,na'kako , natrosili nekaj t.ovosti. Novo kaseto ter Cl>:: tjFOkU# Pa se v studio (končno'!!) krinki ko, poslušale, sesmnjipo.daso V.elon pripravlja Irena Vrčkovnik. Delovni naslov odpravljajo Uidi Orlvki. Trenutno še vsi počivajo trenutno ena naj!x>ljših slovenskih skupin, ki f:F"ič;=Fs“.Fči"!iF “kSdrčCcčircFTliFcF:::: ■ JAzMIU. IzllUimiLU UjUl ivtl< Vilm MUZUllJd VUj.dAKK^a lUjlrL v 1HUU, U^MllVU iOkU. minuill M11U je Irena posvetila rudi svojemu situ, Žanu. njihov šef. napoveduje.da bodo novi posnetki, še za danes. DaliŠi nrisnevek (> nif»i sJtHli L s>d-x: _n.« i _ i -,i„s ___ * Prav tako se na snemanje novih , v-wov,;zal' ižimma;: SunuiiUutnt konvoj ti BofitkotaiOi Hrastniškl Rdeči križ je prejšnji teden gostil prijatelje Iz nemškega Hoffheima, ki so s svojim dejanjem pokazali, da tudi oni spremljajo dogajanja v Sloveniji In drugod in da so uvideli, da so marsikateri ljudje potrebni pomoči, ki pa je vedno ne dobijo. Novice in dogajanja spremljajo po televiziji, pa tudi prek prijateljev, ki živijo v Sloveniji. V ekipi nemškega Rdečega križa (Deutsches RotesKreuz) deluje tudi Hrastničan Rafael Maurer, ki že 28 let živi v Nemčiji. Svojim sodelavcem je povedal, da imamo v Hrastniku begunce, ki so nastanjeni vobčiniinjepredlagal, dabi organizirali humanitarni konvoj njihovega Rdečega križa v Hrastnik. Hrastniški Rdeči križ je predstavnike Rdečega križa iz Hoffheima (blizu Frankfurta) povabil v Slovenijo in aprila so se odzvali. Takrat so si ogledali hrastniško dolino, Zbirni center, prostore ter skladišče Rdečega križa. Seznanjeni so bili s problemom hrastniškega Rdečega križa (ni dovolj pomoči za begunce) in že takrat so obljubili pomoč. Tokrat so obljubo izpolnili. Tapomoč ni namenjena le beguncem (v Zbirnem centru jih je 164), ampak tudi ostalim občanom Hrastnika, ki so takšne pomoči potrebni. 20 odstotkov pomoči dobijo socialno ogroženi, 80 odstotkov pa begunci. Tojeključ za delitev pomoči mednarodnega Rdečega križa. Predsednik Rdečega križa v Hoffheimu ter vodja konvoja za Hrastnik Bernard Lantman je povedal, da nameravajo letos pomagati še enkrat, vnaprej pa trikrat letno, dokler bo pomoč še potrebna. Poleg konvoja so Nemci zbrali 5 tisoč mark, ta denar pa so porabili za nakup prehrambenih izdelkov. Velik poudarek so dajali na izdelke slovenskega izvora. Sekretarka Rdečega križa Hrastnik Lea Hribernik je poskušala ta denar čim bolj preudarno porabiti in poiskala je prijatelja, ki ji je omogočil nakup izdelkov po najcenejši možni poti. Humanitarni konvoj, katerega celotna vrednost je bila ocenjena na približno 20 tisoč mark, je vseboval pretežno nova moška, ženska in otroška oblačila, posteljnino, odeje, brisače,jogije, sladkor, moko... Pripeljali so tudi sanitarni material (brizgalke in zdravniške rokavice) in obljubili, da se le-ta podari zdravstvenemu domu in domu starejših. Včasih j e hrastniški Rdeči križ prejemal dovolj pomoči iz tujine, sedaj pa se mora vsak posamezni Rdeči križ ustrezno znajti. Hrastničani so se povezali z nemškim Rdečim križem in ta pomoč se bo nadaljevala. Predsednica Rdečega križa Hrastnik Kristina Strmšek je dejala, da dejavnost Rdečega križa ne poteka le v pisarni, temveč po vsem Hrastniku, zato imajo veliko aktivistk, ki zbirajo podatke na terenu in poročajo o ogroženih. To niso vedno tisti ljudje, ki veljajo za ogrožene po Zakonu o socialnem varstvu. To so ljudje, ki zaidejo v stisko iz drugih razlogov in komisija Rdečega križa odloči, ali bodo pomagali tudi tem ljudem. Nemški Rdeči križ si resnično zasluži največjo zahvalo za pomoč, pa tudi hrastniški Rdeči križ je dokazal, da vestno in dosledno opravlja svoje delo. Hrastničani smo lahko ponosni, da prav ta skupina deluje v naši občini. Skupina, ki ji ni vseeno za druge ljudi in je pripravljena pomagati kadarkoli v kakršnikoli stiski. Tekst in foto: Jerca Vučetič Dan, ko nisi rad sam Rojstni dan je osebni praznik, ki ga rad deliš še s kom. V Domu starejših v Hrastniku praznujemo rojstne dneve vsak mesec, posebej za tiste stanovalce, ki imajo rojstni dan v tistem mesecu. Po nekoliko bolj svečani večerji se ponavadi zberemo v jedilnici. Dosedaj smo gostih že različne skupine, zbore, ki so nas razveselili s svojim programom in pesmijo: moški pevski zbor Svobode II Hrastnik, ženski kvartet Pia vica, Vokalno instrumentalna skupina društva upokojencev Trbovlje, dramska skupina doma upokojencev Franc Salamon z Izlak, ženski pevski zbor z Dola pri Hrastniku. V ztrajno toplo j ulij sko vreme pa nas je spomnilo, da imamo teraso in popoldan jo že objame prijeten hlad. Ker je naš dom nov in v njem živimo šele od februarja, se veliko stvari dogaja prvič. Tako smo 24. julija prvič posedeli na terasi in skupaj čestitali in zaploskali julijskim slavljencem. Poleg naše ekipe, ki živi in se tudi veseli s stanovalci, se rojstnih dnevov redno udeležuje tudi predstavnica Rdečega križa Hrastnik, ki prinese šopke in čestitke. Zdaj nas je v domu že 98. To, da smo prvič sedeli na terasi, je bilo prijetno, ne pa najbolj pomembno. To naše praznovanje smo posebej zapisali zato, ker smo do zdaj kulturni, zabavni ah kakršen koli drug program samo poslušali, uŽivah, kaj pritegnili s petjem, tokrat pa smo šli velik korak dalje - smo zaplesali, zavriskali. Aleš in Dušan sta nam s harmoniko in kitaro zaigrala priljubljene slovenske pesmi, mi pa smo pozabih na boleče noge, izgovori, da že dolgo nismo plešah, so se izgubih v smehu, z njim je odšla tudi zadrega in tako nam je čudovit julijski večer zelo hitro minil. Smeh se nas je držal še potem, ko smo si ob koncu rekh: zdaj pa dovolj, pa še drugič dalje. Jasna Rižner Kosm, socialna delavka Po znanje v energetsko svetovalno pisarno @ kottUi ib BBntVBlao 09WTBn|t Ekološki razlogi, boljši izkoristki, enostavnejša uporaba in veliko večja funkcionalnost so glavni razlogi, ki spodbujajo k uporabi kurilnega olja ali plina kot osnovnega kuriva. Najnovejši kotli na kurilno olje ali plin so veliko boljši kot so bili nekoč. Pri nas so še vedno najbolj poznani in tudi najbolj razširjeni klasični kotli s tlačnimi gorilniki. Zgorevanje vsakovrstnih goriv z namenom izkoriščanja toplotne energije za ogrevanje je povezano z določenimi izgubami in onesnaževanjem okolja. Imeti moderen sistem ogrevanja pomeni zmanjšati izgube ogrevalnega sistema in onesnaževanje okolja. Na začetku si oglejmo lastnosti posameznih vrst kotlov, ki so najbolj pogosti v kurilnicah in zato najbolj poznani. 1. Jekleni kotli so lahko najrazličnejših oblik, konstrukcijsko zelo podobni in zelo širokega območja moči. Osnovna tehnologija so varjene jeklene plošče. Praviloma imajo vertikalne stene, tako je možno obratovanje tudi pri nižjih dimnikih. Kurimo jih s tekočimi ali trdimi gorivi. So razmeroma lahki, primerni za višje temperature, toplo moč jim ne moremo spreminjati in radi prerjavijo. Za uporabo dveh različnih vrst goriva ima kotel lahko dve zgorevalni komori. 2. Specialni kotli so jekleni kotli, namenjeni koriščenj u olja, plina ali trdega goriva. Zgorevalni prostor je prilagojen plamenu, ima sevalni in konvektivni del, v katerem se izkoristi toplota dimnih plinov, ki bi sicer šla preko dimnika na prosto. Bojler za toplo sanitarno vodo običajno ni vgrajen v ta kotel in je zato opremljen s hranilnikom za toplo sanitarno vodo. Temperatura vode je okoli 80 do 90 C, nižji temperaturni nivo dobimo tako, da moramo ob kotlu imeti še mešalni ventil. Tako je ogrevalna voda v kotlu 90 C, v ogrevalnem sistemu pa je nižja. 3. Nizkotemperaturni kotli so kotli s spremenljivo temperaturo vode. Pri teh je najvišja temperatura vode 75 C in se glede na zunanjo temperaturo lahko zniža pod 40 C, pri čemer ne pride do poškodb kotla. Nata način zelo zmanjšamo izgube kotla. Glavne prednosti. tovrstnih kotlov so: - manjše izgube na strani dimnih plinov, ker se njihova temperatura niža sorazmerno s temperaturo vode v kotlu, - manjše izgube pri prekinjenjem obratovanju - boljši celotni izkoristek. 4. Kondenzacijski kotli se uporabljajo v nizkotemperaturnem ogrevalnem sistemu. Značilno zanje je, da izkoriščajo kondenzacijsko toploto. Kondenzacija je lahko popolna ali delna, v samem kotlu ali naknadno v dodatnem prenosniku toplote. Izkoristek tovrstnih kotlov je 100 odstoten, potrebna pa je posebna izvedba dimnika. Ti kotli so ekološko najbolj ustrezni, ker imajo visoke izkoristke in najmanjšo emisijo škodljivih snovi v dimnih plinih. Posledica boljšega zgorevanja v modemih kotlih je večja količina vlage v dimnih plinih. Zaradi tega pride pri prehodu iz klasičnega na sodoben način kurjenja v dimniku do kondenzacije vroče vodne pare ob hladne stene B dimnika, to ima za posledico velike poškodbe na dimnikih. Kondenziranje je najbolj intenzivno v poletnih mesecih, ko kurimo le enkrat na dan za ogrevanje sanitarne vode. Dimnik v teh mesecih nima akumulirane toplote, ki zviša površinsko temperaturo dimnika nad temperaturo rosišča vodne pare v dimnih plinih. Pri prehodu na sodoben način ogrevanja moramo obvezno preveriti ustreznost dimnika, saj si v nasprotnem primeru lahko prikurimo velike stroške s prepozno sanacijo očmelega dimnika in stanovanja. Prvi znaki neznanja se žal pojavljajo že po eni ali kvečjemu mm: dveh ogrevalnih sezonah. Izgube ogrevalnega sistemapredstavljajoizgube toplote v dimnih plinih, izgube toplote po cevni mreži do ogrevalin izgube v kotlu zaradi mirovanja Glede na starost in velikost kotla se izgube toplote v dimnih plinih gibljejo do 18 odstotkov. Približno 10 odstotkov toplote izgubimo pri prenosu tople vode po ceveh do ogreval. Izgube zaradi mirovanja kotla, ki jih radi poimenujemo tudi izgube pripravljenosti kotla za obratovanje, nastanejo zaradi oddajanja toplote skozi površine kotla v okolico in ohlajevanja kurišča skozi dimnik, kadar gorilnik ne deluje in lahko znašajo tudi do 20 odstotkov od pridobljene toplote v ogrevalni sezoni. Kako lahko vplivamo na zmanjšanje teh izgub? Izgube toplote v dimnih plinih nastanejo zaradi previsoke temperature dimnih plinov, ki jh odvajamo v okolico in tako ogrevamo zrak, ne pa hiše. Zmanjšamo jih lahko s pravočasnim čiščenjem notranjih površin kotla, z zniževanjem temperature dimnih plinov ter dobro reguliranim in nastavljenim gorilnikom. Izgube v cevni mreži zmanjšamo, če pazimo na to, da pri načrtovanju ogrevanja cevna mreža ni preveč razvejana v prostorih, ki niso ogrevani. Cevi v teh prostorih dodatno dobro toplotno izoliramo, ne vodimo jih ob zunanjih stenah in pazimo, da je temperatura ogrevalne vode čim nižja. Izgube zaradi mirovanja kotla lahko zmanjšamo. Zagotovimo dobro izolacijo površin kotla, znižamo temperaturo v kotlu, ga postavimo v prostor, kjer je potrebno ogrevanje, izberemo kotel in gorilnik, da bo obratovalni čas gorilnika čim daljši, s prilagojenim nočnim obratovanjem in da bo kurišče kotla čim bolj zrakotesno, kadar gorilnik ne deluje. Zato je pomembno, da pri nakupu novega gorilnika povprašamo, ali ima zračno lopato na tlačnem delu gorilnika, ki se samodejno zapre pri izklopu. Ta preprečuje kroženje zraka skozi kotel. Novi gorilnik mora tudi imeti predgrelec, ki izboljša vžig, omogoča boljše izgorevanje in s tem manjšo porabo olja. S takimi ukrepi zmanjšamo toplotne izgube do približno 8 odstotkov. Letni izkoristek sistema za ogrevanje je pomemben dodatek, ki uporabniku pove, kolikšen del vloženega goriva v ogrevalni sezoni je bil pretvorjen v koristno toploto za ogrevanje. Pomembna pridobitev modeme ogrevalne tehnike,je višji letni izkoristek delovanja celotnega ogrevalnega sistema. Modeme naprave, ki varčno izkoriščajo energijo, imajo letne izkoristke med 80 in 90 odstotkov. K temu je v veliki meri pripomoglo znižanje temperature ogrevalne vode od običajnih 90/70 C na temp. od 40 do 75 C. V septembrskem prispevku bom natančno opisal sisteme nizkotemperaturnega ogrevanja, do takrat pa pozdrav in povabilo na brezplačno energetsko svetovanje v Energetsko svetovalno pisarno Trbovlje na Gimnazijski 22a vsak torek in četrtek od 16. do 17.30 ure. Pokličete lahko tudi po tel. 27-380. Vaš energetski svetovalec Zoran Gračner, dipl.ing. ra Srečanje izgnancev na Dolenjskem Vsak kraj ima svojo zgodovino, nekateri bogatejšo, drugi skromnejšo. Srečen pa je kraj, ki ima požrtvovalnega domoljuba, ki mu ni žal dela in časa, da se ohrani spomin potomcem na življenje in dogodke v preteklosti kraja. V soboto, 29. julija so se pri Kulturnem domu na Bučki srečali izgnanci, ob tej priložnosti je bila predstavljena tudi brošura Bučka na Dolenjskem skozi čas, ki jo je napisala profesorica Ivica Žnidaršič. Županobčine Škocjan Janez Povšič jenasejičastnegain organizacijskega odbora na kratko opisal življenje in delo teh krajev. Ivanka Žagar-Milovanovič, članica komisij e za bivše politične zapornike, internirance in druge žrtve nacifašizma pri izvršnem odboru ZZB NOV S lovenij e, je predstavila brošuro z vso pohvalo avtorici. Bučka in osem vasi v njeni okolici so ponosni, da se nj ihova zgodovina nebo pozabila, še zlasti ne grozote od 1941. do 1945. leta. Trpljenje v izgnanstvu in spomini nanj so gonilna sila, ki dajejo Ivici Žnidaršič moč, da veliko časa in napora podarja svojemu rojstnemu kraju, pa tudi zapis ljudem, kar so takrat doživljali in občutili. Podpredsednik ZZB NOV ji je v priznanje izročil odlikovanje - srebrno zvezdo - kakršno so podelili tujim vojaškim predstavnikom, ki so seudeležili 50. obletnice proslave zmage nad nacizmom in fašizmom v naši državi. Vladimir Topler, podpredsednik Državnega zbora RS je v govoru poudaril, daje brošura velik prispevek k naši zgodovini in dediščina našim zanamcem. Sledil je bogat kulturni program, odkritje znamenja nekdanje meje ob cesti v Bučko iz smeri Jerman vrha, kjer je bila meja med Italijo in nemškim rajhom, odkritje spominske plošče 56. izgnancem iz Bučke, ki so umrli v izgnanstvu in so tam pokopani. Vsi udeleženci srečanja so bili zelo navdušeni nad organizacijo in izvedbo prireditve, saj je bilo na slovesnosti okrog 500 udeležencev. (DH) Pestra dejavnost trboveljskih invalidov Odkar ima Društvo invalidov Trbovlje nove društvene prostore na Ulici 1. junija 19, seje njegova dejavnost še povečala in popestrila. Poleg že uveljavljenih kopalnih dni pripravljajo in izvajajo tudi razne izlete, sredi julija so izpeljali piknik - družabno srečanje pri kantini oz. pri domu Svobode Dobrna, 4. avgusta so organizirali izlet v Izolo. Naslednji kopalni dan bo v četrtek, 10. avgusta, v Šmarjeških Toplicah, 24. avgusta pa se bodo znova kopali v Čatežkih Toplicah. Člani Društva invalidov Trbovlje se lahko prijavijo tudi za posezonsko letovanje v Šmarjeških Toplicah pod ugodnimi pogoji. Informacije lahko dobijo v času uradnih ur v društveni pisarni. (TL) Uganka Tenkonoge deklice jz lesene hišice, same rdeče kapice, toda vse porednice: kar po glavi plešejo, da se iskre krešejo. Rešitev uganke pošljite do 23.8.1995 s pripisom "Kora". Dva izžreban ca bosta prejela: 1. nagrada: Otroška obleka;2. nagrada: Hlače. Nagrade podarja Konfekcija Kora d.d. Radeče. Rado Fele t\ II ali I ali nič » PO SMRTI. DAVNA ZIMA. FM 21 358, tou +386 601 26 228 IN BOTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD . ■ . ‘RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz. oc < o Pil GOSTINSKO RUDAR p.o. Z>|||> PODJETJE d M30 trg revolucije 26 TRBOVLJE (l\|6V Gostinsko podjetje ‘VODAR**Trbovlje prireja V petek,18. avgusta na Trgu revolucije (pri Hotelo) 3* M TRBOVELJSKO NOC RRR...........HjHIpnHHIIIIHIIIIPIPIIIIIRVI,_.... , . .... .. .. .; i i :. . . z zlatim glasom Slovenije AI|f|CW NflMirtSM m njegovimi muzikanti, ki znajo poskrbeti za zabavo in prijetno počutje. D ridite m prepričajte se! Aljin in njegovi muzikanti vas bodo zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Priporoča sc kolektiv Gostinskega podjetja "RO D AR "Trbovlje. E TROPSKA PAPIGA DALMA- TINSKO ŽENSKO IME OTOK OB OGNJENI ZEMLJI V JUŽNI AMERIKI IRANSKO LJUDSTVO NAOSRED. KAVKAZU OTROČIČEK REŠEVALNI ČOLN SLOVENSKI KLASIČNI FILOLOG (ANTON) KARTA PRI TAROKU OBŽALO- VANJE ROMUNSKO- FRANCOSKI PISATELJ (PANAIT) STANE POTOKAR LJUDSTVO OB IZVIRU JENISEJA KRI LOV IVAN PRILASTEK AMERIŠKI IGRALEC (VVARREN) AM.FILMSKA IGRALKA (KAREN) GR. BOGINJA NESREČE AFRIŠKA TROPSKA PTICA PEVKA ČOPAST PAPAGAJ OČK NA MREŽNICA FRANCOSKA FILMSKA IGRALKA NOEL TEHNECIJ FILMSKI IGRALEC WALLACH SRŠENAR ZBORNI PEVEC ALI PLESALEC JANEZ TRDINA IZOLACIJSKA SNOV CIRKUŠKI TELOVADEC USLOČEN STROP EUGENE IONESCO SLAVNI ITALIJANSKI OPERNI PEVEC DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVE DELOVNI SESTANEK PRITISK LIJ, LIV PRIMOŽ RAMOVŠ TERME V ITALIJI KDOR IGRA NA KITARO AMERIŠKI GLASBENIK IN PEVEC (ALIČE) ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL KOBALT MADŽARSKO MESTECE DVOJICA PRVI ASTRONAVT NA LUNI UBIT IT. POLITIK ČASOPIS, OBZORNIK PARIŠKA UNIVERZA VADBA, VEŽBA SPREDJI DEL GLAVE AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA KAJNOV RRAT PERONOVA VDOVA OZEK KOS BLAGA ATA MARI B. OPERNI PEVEC (ERVIN) DANAJEVIH 50 HČERA NICK NOLTE NAŠA ZAHODNA SOSEDA MESTO V SEVERNI IRSKI LETOVIŠKI KRAJ OB PRESPAN-SKEM JEZERU OSVEŽU- JOČA PIJAČA VRSTA GLAVOBOLA VRHUNEC VROČINE IME TREH MAKEDONSKIH KRALJEV PLAČILO ZA REJO € & ENOTA IZ DESETIH DELOV ZRAKO-PLOVEC. PRITOK DONAVE V NEMČIJI KRILO RIMSKE KONJENICE VRSTA RAZSTRELIVA VPIŠI: AEG KMEČKA IZBA ROBERT OWEN POLJSKI PISATELJ STANISLAVV) DRAGA AHAČIČ VODNIK SLONOV RAJKO RANFL MARIB.I GOMET/ (MATJ/ VAŽNO ŽIVILO RUSKA CARICA-- VELIKA CESTNI OVINEK REKA V SEVERNI NEMČIJI SLOVENSKA PEVKA VODJA ZAB. ANSAMBLA (JOŽE) MEŽNAR PRERIJSKI VOLK KMEČKI PRAZNIK OB ZAKOLU PRAŠIČ/ ROPARSKI DELFIN ELDA VILER JUŽNOAM. KUKAVICA VETRNI JOPIČ S KAPUCO ABRAHAMOVA ZENA AM.FILMSKI IGRALEC (NICK) SLOVENSKI PESNIK ZAJC KORENINA BRAZILSKE BUUVNE VIJOLICE ZASANJA- NOST OVOJ, ZAVITEK HERODIA- DINAHČI, JUDOVSKA PRINCESA KDOR DOLOČI, ZAČRTA TRASO DAVNI NAROD V RUSIJI BODEČ PLEVEL STARORIM. VEDEZ, SVEČENIK SKRB, ZANIMANJE PLEMENSKO GOVEDO JOŽNOAM. ORJAŠKA KRASTAČA VOJAŠKO POROČILO BLAŽ ARNIČ NEKD.EGIPT. POLITIK VIS polo; & TINE OREL REKA V DALMACIJI VRSTA KONJ-SKEGA TEKA BOG SMRTI V GRŠKI MITOLOGIJI MESTO OB JENISEJU V ZAHODNI SIBIRIJI KOSMATA ODEJA MUSLIMANSKA VERSKA KNJIGA NEKD.ROM. ATLETINJA (DPI NA) MARTIN EDEN AZIJSKI POLOTOK NEKDANJI PREDSEDNIK ZDA (HARRV) NAJDALJŠI PRITOK KONGA MADŽ.VIOLI- NIST(LICCO) NAOČARKA FILMSKI REŽISER (NIKOLAJ) ANGLEŠKO SVETLO PIVO KONICA MOŠKI PRI MOLITVI SLOVENSKI FILOZOF (ANDREJ) STARO- GRŠKI STOIČNI FILOZOF VIŠAVJE JUŽNO OD KUMA NAD SOPOTO AMERIŠKI PISATELJ (JACK) OSKAR KOGOJ LUTKAR MAJARON POJAVNA VODI STIKALIŠČE DVEH PLOSKEV OJDIPOV OČE SLOVENSKI VIOLINIST KLOPČIČ ČASOVNA ENOTA RIMSKA BOGINJA JEZE ALPSKI PRELAZ MED ITALIJO IN AVSTRIJO OTOK V IRSKEM MORJU UROŠ -IPUSCEI1 OPICA Z BORNEA SLOVENSKA PEVKA HORVAT MANJŠA KANTATA Rešitve velike nagradne križanke in nagrajence bomo objavili v naslednji številki. Vse rešitve pošljite do 23.8.1995 s pripisom "Velika nagradna križanka". Nova številka bo izšla 31.8.1995. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Vrednostni bon za 10.000 SIT 2. nagrada: Vrednostni bon za 5.000 SIT 3. nagrada: Vrednostni bon za 3.000 SIT Druge nagradne uganke boste našli na straneh: 5, 12, 34, 35, 36 in 37. Rešitve vseh nagradnih ugank pošljite v modri ovojnici, vsako rešitev posamezno, lahko pa tudi vse skupaj (oziroma koliko jih boste rešili), le da morate potem na ovojnico napisati vse pripise ugank, tako da boste lahko sodelovali v vseh žrebanjih. Do ponovnega snidenja vam želimo lep preostanek počitnic, če ne drugače, tudi ob reševanju naših nagradnih iger. ........ .restavraciji Gost: "Natakar, kakfen je vaš današnji menu?" .............. Natakar: "Flambiran zrezek, flambiran pomes frites, flambiran kefchup,...'1 Gost: "Kako pa to, da je vse flambirano?" Natakar: "Požar imamo - Nova pričeska Starejša gospa odide k frizerju. Ko se vrne domov, ji mož reče: "Zdaj pa sploh ne zgledaš več kot stara zenska!" "Kako po zda, izgiedam?" je radovedna žena. Kot star dec,' odvrne m “ :y y-.: ..-............:::::: . ... ..... . ... ... ..... . . ..... ... ..... ........... ........... .................. ....... ..................... • ......................... ... OZ. ......... Policajska Zakaj ima policaj (poleg kamnov) no omarici se vžigalice, kozarec vode in prazen kozarec? v kuhir ji " pr azneao ba, če ne bo. : c.: ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE |P||~ IN ŽEULEDA. KAJ? IMENA. ■ napIsana so na patini ALBOR. EL HORIZON entrearbesuspe: Y EMPIEZA A VER. Q estansomb: STVARI. DELACOSAS, RADIO TRBOVLJE 98.1MHz Trg svobode 1 la, 61420 Movlje tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, faK+386 601 26 228 RADIO TRBOVLJE 98.1MHz AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 AVTOAKUSTIKA ZNANIH PROIZVAJALCEV KENWOOD flrD PIONEER mSimm__m_m._. Rpaastar ^ AUTO HI-FI • BLAUPUNKT NUDIMO TUDI MONTAŽO! UGODNE CENE, TUDI NA KREDIT! Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 Z'"1, (A ■rt hi g d h X d ‘t? « & '43 CA ■M 8. s •i—■ d hl> g o p. BLAGOVNO TRGOVIN. CENTER STAVBENIK OTOK V JADRANU EMIL ADAMIČ RDEČI KRIZ ITALIJA LETNI ČAS PREV. SREDSTVO ŽILA ODVOD- NICA AMPER MATI RACMAN BIKOBOR. VZKLIK ŽENSKO IME PREPOVED HELENA BLAGNE ČASOVNE ENOTE OGER KONICA ATLANT. PAKT OČI, ATEK UROŠ CVENK PAMET MOŠKO IME GRŠKA ČRKA ZRELOSTNI IZPIT OBLAST VNOB ŠTEVNIK NIZEK Ž.GLAS 100M2 METER AZBUKA FOSFOR Dment ELEMI UČENJE OZNAKA OSEBE VODNA ŽIVAL DIKTA- TORJI 3.SAMOGLASNIK TONA POLMER DEBEL KOSTANJ NASPROT- NO OSEKI PLETENA KOŠARA PREGOVOR JOSIP STRITAR VESOLJČEK CURIE PIERRE Kako vam gre reševanje rebusov. Prerisali smo jih iz glasila ŠKRINCOJED z OŠ I.Cankarja. MLADIČ GOVEDA LUKA V IZRAELU NRAVNOST JOD POLJSKI RDEČ CVET DUŠIK DOLGO- REPA PAPIGA Križanko smo si sposodili iz glasila ANTITALENTT, z OŠ Trbovlje. Metka Logar, 7.b El Med počitnicami mladi počnejo marsikaj, saj veste - poletje je čas norosti in zabave. Vendar morajo biti pri nas v Zasavju že kar izredno domiselni in iznajdljivi, če želijo prijetno preživeti ta dva meseca počitnic. In v nekaterih glavah se rodijo prav zanimive ideje, kako bi preživeli dopust. Nekaj zanimivosti smo zabeležili tudi mi, ko smo se v "pasji" vročini sprehajali po naših ulicah. Upam, da boste ob branju tega prispevka dobili kakšno zanimivo idejo tudi vi in boste preostanek počitnic prijetno in zanimivo preživeli. Tekst: Saša Grobijan Fo to: M ar jeta D rn ovš ek Če otroci nimajo denarja, da bi lahko odšli na baien, se odpravijo kar k potoku. Trboveljski "mulci so na vejo privezali vrv in vsi so postali "Tarzani". Mladi ribiči imajo med počitnicami dovolj časa za ribolov. Nekateri ribarijo ob Savi, drugi ob ribnikih, ostali pa tudi kje drugje™ Rolkanje je že kar dolgo v modi in med počitnicami se lahko marsikdo nauči kakšen rolkarski trik. V teh pasje vročih dneh so bazeni zelo zasedeni. V Zasavju je verjetno najbolj popularen bazen na Izlakah. Letošnje leto pa je verjetno najbolj v modi rolanje. Potrebno je paziti le na poškodbe, ki se lahko hitro pojavijo. mm: M Navdušenim in zagretim tenisačem tudi vročina ne more preprečiti užitkov v igri. Ko mine najhujša vročina, se mnogi mladi odpravijo na igrišča, kjer igrajo odbojko, košarko ™ Tudi posedanje v travi je lahko prijetno. Če pa znate igrati tudi karte, vam prav gotovo ne bo dolgčas. Kolesarjenje, pogovori, smeh,— Vse to se dogaja med počitnicami Zvečer se mnogi odpravijo v kino, kjer je prijetno hladno, poleg tega sedaj Vsi mladi se radi sprostijo ob dobri glasbi, zato z veseljem obiščejo vrtijo same uspešnice. Pred odhodom v kino si mnogi privoščijo sladoled. kakšen žur, katerih pa je v Zasavju premalo. Trbovlje - Na prekrasno urejenem letnem kopališču v Trbovljah se je minuli vikend odvijalo absolutno odprto prvenstvo Slovenije v plavanju. Udeležilo se gaje dokaj skromno število tekmovalcev, 136 se jih je zbralo ob bazenu, med njimi pa so bili največ pozornosti deležni reprezentanti, ki bodo našo državo zadnji vikend v avgustu zastopali na Evropskem prvenstvu na Dunaju. Kar šest zlatih posamičnih medalj je pripadlo najboljši plavalki v Sloveniji 16-letni Radovljičanki Alenki Kejžar, štiri zlata odličja si je priplaval Kranjčan, ki tekmuje za Radovljico Marko Milenkovič, tri pa si je priborila najstarejša plavalka, 23 - letna Tanja Drezgič. Za več kot odlično vzdušje v domačem taboru je poskrbela Alenka Ličar, ki je v obeh delfinovih nastopih zanesljivo zmagala, poleg tega pa je bila v obeh mešanih disciplinah druga, takoj za nepremagljivo Alenko Kejžar. Za nemoten potek je z odlično organizacijo poskrbel domači Plavalni klub Rudar, ki je znan po izjemni požrtvovalnosti prostovoljnih delavcev v klubu, predvsem staršev zdaj šnj ih in bivših plavalcev tega kluba. Več kot 30 - članski sodniški zbor so jim sicer pomagali zbrati ostali klubi, vendar pa so bili sodniki tako zelo usklajeni, da pripomb na njihovo delo ni bilo. Trboveljski plavalni delavci so poleg organizacije absolutnega odprtega prvenstva Slovenije imeli na skrbi tud i proslavitev 60 - letnice delovanja kluba, na katero so povabili večino bivših odličnih plavalcev in plavalnih delavcev. Tako se je družabno srečanje po prvem dnevu tekmovanja nadaljevalo kar ob bazenu in seje zavleklo pozno v noč. Ni kaj, v 60 - ih letih se je marsikaj zgodilo in obujanje spominov je več kot samo prijetno. In sedaj poglejmo, kaj se je tri dni dogajalo na osrednjem trboveljskem kopališču. Tekmovanje se je pričelo z najkrajšo disciplino 50 prosto. Pričakovano sta zmagala Goran Jurak in Metka Sparavec, ki na tako kratki progi nista imela veliko dela. Moški: 1. Jurak (NC), 2. Melon J. (KK), 3. Zebec (IL); ženske: 1. Sparavec (EBM), 2. N. Kejžar (RPB), 3. Slapšak (CK), 17. Jordan (RT). Že naslednja disciplina pa je prinesla zanimiv razplet. Čeprav je Jure Bučar vodil do 350 m, pa je Nace Majcen postal zmagovalec na 400 prosto. V zadnjih metrih je zmogel dovolj moči in premagal nekoč klubskega kolega pri Ljubljani. V ženski konkurenci je svoj zmagoviti pohod na srednjih in dolgih progah pričela Tanja Drezgič z novim državnim rekordom. Moški: l.N.Majcen(IL),2.Bučar (OL),3. Fortuna(LL), 10. Paveljšek (RT); ženske: 1. Drezgič (EBM), 2. Jamnik (TK), 3. Roš (NC), 11. Gregorčič, 12. Brumen, 15. Piki. Tomaž Slapernik in Alenka Kejžar se nista dala presenetiti v svojih disciplinah in zanesljivo sta Na startu ugnala vse tekmece. Oba sta si z zmagama priplavala prvi zlati medalji na tem prvenstvu. Moški: 1. Slapernik (BP), 2. Lipovž (IL), 3. Govše (OL), 9. M. Jazbec, 10. Forte (oba RT); ženske: 1. A. Kejžar, 2. N. Kejžar (obe RPB), 3. Dukovič (KA). 100 hrbtno je prineslo zmago aktualnega rekorderja Petra Mankoča, domačinTomaž Jazbec pa je bil 7. Pri ženskah je imela Alenka Kejžar kar precej težav z Metko Sparavec, ki je za zmagovalko zaostala le 17 stotink sekunde. Alenka Ličar je ostala brez medalje na 4. mestu. Moški: 1. Mankoč (IL), 2. Milenkovič (RPB), 3. Kolčan (NC); ženske: 1. A. Kejžar (RPB), 2. Sparavec (EBM(, 3. Valcl (VV), 4. Ličar, 11. Jordan, 15. Gregorčič (vse RT). V disciplini 200mešanojepotnik na EP Marko Milenkovič zmagal brez težav. Matjaž Jazbec pa je bil 7. Med ženskami je sicer zmagala Alenka Kejžar, kljub temu, pa je bila junakinja tekme domačinka Alenka Ličar, ki je v ostrem boju premagala Natašo Kejžar in osvojila srebro. Moški: 1.Milenkovič (RPB), 2. Aberšek (TK), 3. Poje (IL); ženske: 1. A. Kejžar (RPB), 2. Ličar (RT), 3. N. Kejžar (RPB), 11. Brumen (RT). S štafetami se je končal prvi dan tekmovanja, zmage pa so si razdelili pričakovano. Moški: 1. Ilirija, 2. Ljubljana, 3. Olimpija; ženske: 1. Radovljica, 2. Triglav, 3. Ljubljana, 7. Rudar. Drugi dan tekmovanja seje pričel z novim obračunom Jureta Bučarja in Naceta Majcna, ki se je tokrat končal v korist prvega. Na 200 prosto j e bila pri ženskah znova najboljša Tanja Drezgič. Moški: L Bučar (OL), 2. N. Majcen (IL), 3. Skrabar (LL); ženske: 1. Drezgič (EBM), 2. N. Kejžar (RPB), 3. Roš (NC), 14. Gregorčič, 25. lordan (obe RT). Alenka Kejžar Disciplina 200 hrbtno je prinesla pričakovane zmagovalce, saj Marko Milenkovič in Alenka Kejžar že dolgo kraljujeta v tej disciplini, za edini moški trbovelj ski bron paje poskrbelTomaž Jazbec. Moški: 1. Milenkovič (RPB), 2. Kolčan(NC), 3. T. Jazbec, 13.Forte (oba RT); ženske: 1. A. Kejžar (RPB), 2. Cunjak (NC), 3. Soj ar (LL), 9. Jordan, 10. Gregorčič (obe RT). Na 100 delfin je rekorder Peter Mankoč še enkrat zmagal, Alenka Ličar pa sije priplavala prvo zlato in s tem razveselila maloštevilčno ekipo domačega kluba in nekaj deset obiskovalcev na tribunah. Moški: 1. Mankoč, 2. Masten, 3. Madjarič (vsi IL); ženske: 1. Ličar (RT), 2. N. Kejžar (RPB), 3. Bukovec (VV), 14. Brumen, 19. Piki (obe RT). Na 400 mešano Marko Milenkovič ni imel pravega konkurenta, Matjaž Jazbec je bil 5., Miha Paveljšek pa 8. v konkurenci prav toliko plavalcev. Alenka Kejžar je z zmago popravila še državni rekord, Alenka Ličar pa je dobila še eno srebro, medtem, ko j e bilaSuzana Brumen šesta. Moški: L Milenkovič (RPB), 2. Aberšek (TK), 3. Majdič (IL); ženske: l.A. Kejžar (RPB), 2. Ličar (RT), 3. Jamnik (TK). Ilirjani so bili za konec drugega dneva še enkrat naj hitrejši tokrat v štafeti 4x100 prosto. Mariborčanke pa so dosegle nov državni rekord. Moški: 1. Ilirija, 2. Neptun, 3. Olimpija; ženske: 1. Environ Branik, 2. Celulozar, 3. Radovljica, 6. Rudar. Zadnji dan tekmovanj seje pričel z najdaljšima disciplinama, zmagi pa sta zagotovo pristali v najbolj pričakovanih rokah.Tanja Drezgič je bila najboljša že tretjič, Igoru Majcnu pa je bil to prvi in edini nastop na tem prvenstvu. 800 prosto: 1. Drezgič (EBM), 2. Roš (NC), 3. Florjančič (LL); 1500 prosto: 1.1. Majcen (LL), 2. Majdič (IL), 3. Fortuna (LL) V disciplini 100 prosto zmagovalca pol krajših disciplin nista dovolila, da bi ju kdo ogrozil na Sprinterskem prestolu in oba sta domov odšla s po dvema zlatima Edino moško odličje Tomaž Jazbec medaljama. Ženske: 1. Sparavec (EBM), 2. N. Kejžar (RPB), 3. Repec (CK), 19. Jordan; moški: L Jurak (NC), 2. Zebec (IL) 3. J. Melon (KK). 200 prsno je minilo v znamenju Alenke Kejžar in Tomaža Slapernika, ki sta z drugo zmago dokazala, da v prsnem slogu kraljujeta onadva. Ženske: L A. Kejžar (RPB), 2. Dukovič (KA), 3. Kovač (TK); moški: 1. Slapernik (BP), 2. Lipovž (IL), 3. Govše (OL), 7. M. Jazbec, 10. Forte, 11. Pavelšek (vsi RT) Prava kraljica delfinovega sloga je postala Trboveljčanka Alenka Ličar saj je z zmago na 200 delfin osvojila drugo zlato in naslov najboljše delfinistke Slovenije. Po diskvalifikacijiJuretaMastena, ki je na cilj prišel dve sekundi pred zasledovati je naslov najboljšega pripadel Marku Milenkoviču. Ženske: 1. Ličar (RT), 2. Jamnik (TK), 3. Bukovec (VV), 10. Brumen, 14. Piki (obe RT); moški: 1. Milenkovič (RPB), 2. Aberšek (TK), 3. Poje (IL). V štafetnem boju na 4x 100 mešano so znova slavili Ilirjani in tako dokazali, da so najboljša ekipa, med ženskami pa so Radovljičanke prehitele Mariborčanke. Trbovelj-čanke so bile 6. Prvenstvo samo je postreglo z dvema posamičnima državnima rekordoma, dvema rekordoma štafet in mladinskim rekordom ženske štafete Ljubljane. Bera rekordov je bilabolj skromna, kar paje glede na to, da najboljši vrhunec svoje forme tempirajo šele zakonec meseca, ko bo na Dunaju Evropsko prvenstvo, povsem razumljivo. Večina njih je še v fazi napornih treningov, zato se utrujenost zelo dobro pozna. Verjetno so presrečni v domačem taboru, kjer je Alenka Ličar z nekaterimi odličnimi rezultati plavala celo bolje kot na MEP - u v Ženevi. Za nastope Alenke Ličar in organizcij o tekmovanj a j im gre prav gotovo čestitati v upanju, da bodo tudi v prihodnje tako uspešni. Barbara Kus Za poletno številko Zasavca smo sklenili, da poskušamo nekaj športnikov oz. rekreativcev povprašati, kaj njim pomeni šport. Vsakemu svoje, verjetno, vsem pa je skupno, v športu uživajo, se sproščajo in se zavedajo, da je to dobro za njihovo zdravje in razvoj, tako telesni kot duševni. V različnih starostnih obdobjih so naši trije gostje, v različnih športnih strukturah se gibljejo zato bodo njihovi pogledi zagotovo zanimivi. Julija Petrič se je s športom začela ukvarjati v svojih zrelih letih. Nikoli ni tekmovala, nikoli se ni aktivno ukvarjala s kakšnim športom, pa kljub temu danes, pri sedemdesetih letih vsak dan preplava 1500 m. Včasih plava 45 minut, včasih uro in deset. Če je voda mrzla, pravi, daje hitrejša. Pozna jo vsak plavalec, ki je v klubu treniral po Julija Petrič letu 1972, ko se je v Cementarni zgradil zimski bazen. Kaj njej pomeni vsakodnevna rekreacija? "Popoldanski čas je treba nekako izkoristiti. Vsak dan razen sobote in nedelje grem na bazen in odplavam tisto kar imam v načrtu. To mi sedaj ne pomeni več nobenega večjega napora, saj sem se v dvajsetih letih že dodobra natrenirala. Pa tudi prej sem bila vedno v formi. S plavanjem krepim svoje zdravje, ostajam v formi in to se mi zdi, da je najboljše za človekovo telo. Pozimi se nikoli ne prehladim, tudi težave starejših me zaenkrat še niso ujele. Veliko ljudi, ki jih tudi ne poznam, mi večkrat reče "A greste spet v bazen?" Jaz pa vedno ostajam sama, nikogar ni, ki bi se mi pri tej rekreaciji pridružil. Veliko jih je že prišlo za kak dan ali dva, nato pa so se vsi poslovili. Vedno na koncu ostanem sama med mladino. Mislim, da bi se več ljudi moralo zanimati za rekreacijo. Eni nimajo časa, drugi, kaj pa vem, mogoče nimajo volje. Razumem, da vsak dan nimajo časa, ampak kdaj pa kdaj bi pa lahko prišli na rekreacijo." Gospa Julija Petrič je videla številne generacije plavalcev v trboveljskem klubu. Sevedane moremo mimo vprašanja, kaj se dogaja z našim plavanjem? "Mislim, da zanimanje za plavanje pada. Otroci v velikem številu pridejo in nato tudi zelo hitro grejo. Še posebno takšni, ki so dobri. Osnovo si otroci še pridobijo, kvalitete naprej pa ni veliko. Konec šestdesetih letih je bilo plavanje v razcvetu, nato pa seje stagnacija kazala iz leta v leto. Otroci pa so postali zelo vljudni, rečejo: "Dober dan, gospa." Sprejmejo me med sebe in se mi vsakič odmaknejo, ko plavajo mimo mene." 14 -letni Uroš Zupan se že šest let aktivno ukvarja s športom. Začel je s smučanjem, po treh letih pa je k smučanju dodal še atletiko. "Šport mi pomeni sproščanje odvečne energije, ki jo imam preveč kot vsak otrok. Z boljšimi rezultati je vse skupaj postalo samo še bolj zanimivo. Včasih, ko je zares naporno, mi je tudi hudo, ampak če sem se za to odločil in imam veselje je treba stisniti zobe. Ponavadi vstanem ob sedmih zjutraj, grem v šolo za dve ali štiri ure, se vsedem v avto in oče me pelje v Celje. Nato se vsi skupaj odpeljemo na Roglo, kjer dve do tri ure treniramo in dan je okoli. Ko se zvečer vrnem domov, naredim še tiste obvezne stvari za šolo. nato paje že spet nov dan, podoben prejšnjemu. V šoli mi gredo zelo na roko. Upam, da mi bodo tudi na srednji strojno tehnični šoli tako pomagali, saj upam, da bom lahko izpite delal poleti. Poleg tega bom imel ves čas šolo zjutraj, deloma sem se za to šolo odločil zaradi dobrih pogojev za treniranje. Vse, tudi izobraževanje je v glavnem pogojeno s pogoji za dobro treniranje. iZArett Uroš Zupan Tudi zaradi tega sem se odločil, da sprejmem ponudbo in prestopim k celjskemu Unioiju. V Trbovljah so vsi najboljši prenehali, tako da na treningih nisem imel več konkurence. Doma me vsi podpirajo. Oče me spremlja na treninge in tekmovanja poleg tega pa je tudi "šofer", ki me pelje kamor pač moram iti. Mami skrbi, da imam vedno vse pripravljeno za pot, da me doma čaka kosilo ali večerja, tako, da so vsi bolj kot ne podrejeni mojemu tempu. Uničim sedem parov smuči na leto, kar je zelo velik strošek. Sedaj me sponzorira Rossignol, da mi tudi smučarske čevlje in vezi, tako da je finančno sedaj precej lažje. Seveda pa dobri rezultati poplačajo vse te napore in odrekanja. S seboj pa prinesejo tudi sponzorje, ki delno pokrijejo tudi ostale stroške. Smučanje je v naši družini že nekako "v krvi", saj je smučal že moj dedek, oče in tudi sestra, tako, da odločitev o športu ni bila tako težka. Plavalko Tanjo Drezgič smo na Odprtem prvenstvu Slovenije izkoristili, da nam je povedala nekaj o profesinalnem pogledu na šport. 23 - letna Tanja je pričela svojo športno pot v Celju pred približno 15 leti. Kmalu je začela trenirati dvakrat dnevno in od takrat naprej je to njen življenjski tempo. "Včasih plavanje ni bilo tako popularno pri sponzorjih in od tega je bilo nemogoče živeti. V Tanja Drezgič časih Jugoslavije je bilo vse drugače in samo želeti si, da bi živel od tega je bilo prepovedano. A časi so se'spremenili. Kolegice, s katerimi smo včasih skupaj plavale že pet, šest let ne tekmujejo več, sama pa sem se vrnila na bazene, saj drugega za zabavo nisem znala početi. Življenje me je nato zaneslo v Maribor, spoznala sem nove ljudi in tudi nove poglede na življenje. Včasih mi je bilo tekmovanje prijetno, sedaj pa sem združila prijetno s koristnim in za svoje delo, ki ni lahko, dobim tu in tam tudi kakšno nagrado. Sedaj, ko sem se razvila tako telesno, kot tudi psihično je vse veliko lažje. Če delaš z glavo in ne rineš z njo skozi zid je veliko stvari v življenju lažjih. Seveda, če nekaj delaš že 15 let je to nekaj povsem drugega, kot če se nečesa priučiš v dveh ali štirih letih, tako sem se sedaj bolj kot ne odločila za profesionalno pot. Odhajam v Kranj, kjer bom trenirala pri trenerju iz mladih let, ko sva bila oba še v Celju. Tam so mi ponudili službo, stanovanje, kvaliteten trening, polega tega pa še denarno nadomestilo za čas treninga. Stroškov praktično nobenih, denarja pa vsaj toliko, da nekako potešiš tisti notrani utrip srca, ki ves čas pravi, zakaj bi vse to delala zastonj. Takšno je življenje. Ves čas si razpet med bazenom, fitnes studiem, kontrolnimi tekmami, raznimi mesti, seliš se ves čas ... Ampak takšno življenje mi zaenkrat še odgovarja. Nikoli pa se ne ve, kaj me čaka v prihodnje," je povedala Tanja Drezgič. Ko smo jo opazovali na trboveljsekem bazenu, ni bilo človeka, ki ne bi opazil, da je njeno telo trenirano, telo prave plavalke. Tanja se tega zaveda in ve, dale tako lahko postane tista prava, plavalka evropskega kova. Barbara Kus m mm Vročica rolerjevje zajela cel svet. To je šport, zabava in prava stvar, da ostanete v formi. Izboljša krvni obtok, krepi mišice, izboljšuje gibljivost, in to že po nekaj tednih rednega rolanja. Tistim, ki so se prej ukvarjali z joggingom, zdaj pa želijo rolati, strokovnjaki prej priporočajo blagi fitness. Pravijo tudi, da je to šport brez starostne omejitve, saj so z rolanjem po svetu najbolj zasvojeni stari od 35 do 55 let. Prav tako je to zelo praktično in poceni prevozno sredstvo. V Ameriki je takoimenovanih "rollerruddies" ljudi že več kot dvajset miljonov. Tudi pri nas je vse več rolerjev vseh starosti. Postali so tako popularni, da se ponekod po Sloveniji že ustanavljajo klubi rolerjev. Lani pa je bil ta šport proglašen tudi za nov šport leta 1994. Vsi rolerji, pa naj bodo še tako mladi, vedo prav na hitro povedati, kateri rolerji so najboljši, pa kje se jih da kupiti. Pomembna je tudi dodatna zaščitna oprema kot so ščitniki za kolena in komolce, pa tudi čelada. Ko kupujemo rolerje, je še posebej potrebno paziti na to, kakšno trdoto imajo kolesa. Najboljša so tista s trdoto 82a, 84 in 78 durometrov. Večji kot je premer, bolj so hitri. Pri rolerjih je pomembno tudi, da imajo pregib, saj s tem omogočajo lažje gibanje. Kot pri vseh stvareh je tudi tu že prišlo do bistvenih izboljšav, tako so vam na voljo tudi rolerji z zračnimi blazinicami, ventilacijo in drugim, po seveda za to primerni ceni. Če želite postati "rollerruddie", ponujamo nekaj praktičnih nasvetov, da boste kar največ pridobili: 1. izberite neprometno asfaltirano cesto ali veliko parkirišče. Izogibajte pa se prometnih cest in pločnikov. 2. Oskrbite se z vsem potrebnim, to pa niso samo roleiji, ampak tudi ščitniki za kolena in komolce, rokavice brez prstov ter oblačilo iz lahkih materialov. 3. Pred vožnjo preverite, če se vsi koleščki dobro vrtijo in so dobro pritrjeni. 4. Najprej se naučite držati ravnotežje, krožiti in se zaustavljati. 5. Ne vozite po mokrem asfaltu. 6. Pri vožnji se ne držite za motor ali kakšno drugo prevozno sredstvo. S pomočjo rollerjev se da tudi hujšati. Ponujamo dva programa za dvanajst tednov: 1. Najprej se počasi vozite približno pet minut, da boste ogreli mišiče, nato se dvajset minut vozite z enakomerno hitrostjo. Počasi povečujte hitrost, tako da bodo mišice zadnjih pet minut vožnje polno obremenjene. Trening dopolnite z vajami za "stretching", da boste sprostili tudi mišice na nogah, zadnjici in hrbtu. Ta tridesetminutni program izvedite trikrat do štirikrat v 12 tednih, s tem pa boste svojo aerobično kapaciteto povečali za 20 odstotkov in izgubili najmanj 14000 kalorji. 2. Najprej se vozite počasi približno pet minut, da se boste ogreli, nato vozite minuto tako, da boste imeli izravnan hrbet, nato povečajte hitrost in se nagnite naprej. Tudi tako se vozite približno eno minuto. V naslednjih petih minutah zvišujte hitrost. Če se boste tako vozili trikrat do štirikrat, boste v 012 tednih izgubili približno 20000 kalorij. Marjeta Drnovšek r-.- Košarice s sadjem:Naredimo testo za 6-8 košaric iz: 250 g moke, 125 g masla, jajce, 2 žlici sladkorja, 5 žlic vode. Testo naj počiva eno uro, nato ga tanko razvaljamo, izrežemo 6-8 krogov. Te polagamo na narobe obrnjene ognjevarne skodelice, obložene s papirjem za peko. Iz testa oblikujemo še ročke, ki jih prav tako položimo na druge, s papirjem oblečene posodice. Posodice in ročke pečemo v pečici, ogreti na200 stopinj 20 do 25 minut. Pečene ohladimo in odstranimo papir. V testene košarice damo najrazličnejše jagodičevje, ki smo ga prej marinirali s sladkorjem in pomarančnim likerjem. Okrasimo z meto in vstavimo ročke. Če naredimo skodelice iz testa brez sladkorja, jih lahko napolnimo z zelenjavo ali s solatami. Osvežilni hladni mlečni napitki: Recepti so za tri do štiri osebe, na hitro pa jih lahko pripravimo v električnem mešalcu. Z marelicami: tri marelice, 300 g mareličnega sladoleda, 4 dl mleka in žlico mangovega sirupa zmešamo v mešalcu in takoj ponudimo. Malinov napitek: 100 g malin, 300 g malinovega sladoleda, 4 dl mleka in žlico sladkorja. Enako naredimo napitek izjagod in jagodnega sladoleda. Kokosov in bananin napitek: 6 žlic kokosovega sirupa zmešamo s pol banane, dolijemo 3 dl zelo mrzlegamedu in deciliter smetane (lahko še 1 do 2 žlici belegaruma). Z dvema kockama ledu ponudimo v visokem kozarcu. Čokoladni napitek: zmešamo.500 g čokoladnega sladoleda z 2,5 dl mleka in žlico kave v prahu. Ko se podpišemo, s tem nezavedno izdajamo sami sebe. Grafologija postaja vse bolj zanimiva in vse več podjetij zahteva, da kandidati za delovno mesto svoje prošnje napišejo na roko, saj lahko tako ocenijo človeka in odkrijejo nekatere njegove značilnosti. Grafologija je sredstvo za spoznavanje ljudi, odkrivanje nezavednega in zavednega v človeku. Kako nas izdaja pisava in kaj vse lahko izvemo iz pisave drugih ljudi? Kje so začetki ukvarjanja z grafologijo? Začetki grafolosijc Prve omembe značilnosti, kijih izdaj a pisava, segajo že v začetek sedemnajstega stoletja, ko je Italijan Camillo Baldi objavil drobno brošuro, ki je pomenila začetek. Prvič pa je besedo grafologija, ki izvira iz grških besed grafein -pisati in fogia - nauk, torej nauk o pisavi, uporabil Francoz Jean Hippolytc Michon. NaUIoh črk Pri analiziranju pisave je prvi pripomoček naklon črk. Ljudje, ki pišejo z desno roko in začetne črke so značilnost hladnih in ambicioznih ljudi. Mala začetna črka pa kaže na nezaupanje vase in brezvoljnost. Poteze ob koncu besede je druga značilnost pisave, ki poleg začetka besede bode v oči. Nekateri ob koncu povlečejo črto navzgor, kar kaže na optimizem in navdušenje, navzdol povlečene črte pa so značilnost brezvoljnih in pesimističnih ljudi. NAbČrtAVAMjc i>1 pobČrtAVAMje pri pobpisu To sta pogosti značilnosti, ki sta sicer opazni neizpodbitnost v sodbi, razmišljanju in jasnost v stališčih avtorja podpisa. Pisalna značilnost podčrtavanja ob sicer visokem formalnem nivoju vsekakor predstavlja la. /v*-~ <*- I/ a'- 6. ,u-»4■ Primer šibke vitalne energije pisca ljudi, ki so zanesljivi in sposobni, da sprejmejo veliko odgovornosti in se v svojem življenju znajo tudi uveljaviti. Prepoznajmo pesnika Pesnike bomo z lahkoto prepoznali po njihovi pisavi, saj jih ima večina pisavo nagnjeno v desno, kar kaže na čustvenost, ponotranjenega duha, nežnost in rahločutnost. Kot primer lahko navedemo pisavo Franceta Prešerna. VitelnA en er 51 j a, zbr*vje in spolnost v pisavi Vsaka kretnja človeka in njegovo delovanje, kot so govor, hoja in pisanje, je opremljeno z določeno količino notranje energije, ki jo lahko imenjemo vitalna energija. Vitalna energija se v delovanju prepleta z voljo, željami in sposobnostmi. Človek z veliko količino vitalne energije je zlahka opazen, saj se ta kaže v njegovi splošni aktivnosti, življenjskosti, v potrebi po akciji in gibanju. Močnejša vitalna energija se odraža v boljšem pisalnem ritmu, bolj poudarjenem Primer vitalne pisave Pisava Franceta Prešerna imajo pisavo močno nagnjeno v levo, so zaprti vase, zavrti in neaktivni. Pokončna pisava kaže na človeka, ki se rad distancira od stvari, je moralen in zadržan. Odklon v desno pa kaže na aktivnost človeka, njegovo privrženost ljudem, odprtost navzven in pogosto so takšni ljudje tudi malce vihravi. Za levičarje velja seveda obratno. Pomembna je tudi velikost črk. Ljudje, ki pišejo z velikimi črkami, so veseli in aktivni, zelo maj hna pisava pa kaže na žalost in depresivnost pri človeku. Oblik* z*četnili črk Le - ta je bila stilno dodelana in bogata v srednjem veku,ko so bileknjigešepisanezroko. Začetne črke v teh knjigah so bile oblikovane prav do umetniške višine, danes pa seje velika začetnica ohranila bolj kot slovnično pravilo. Ljudje, ki pišejo velike in bogato okrašene začetnice, imajo bogato domišljijo in so esteti ter malce ošabni. Poenostavljene začetnice kažejo na inteligentnost in enostavnost. Ozke in visoke pri vsej pisavi, najbolj paju opazimo pripodpisu. Nadčrtavanje je nekoliko bolj značilno za izpeljavo začetnih črk kot sta t in f. Podlaga in vzrok nadčrtovanja se nanašata na stopnjo avtoritativnosti, ki jo pogosto srečujemo pri ljudeh, ki imajo vodilno funkcijo in s tem kažejo svoje notranje osebne moči in ekspanzije osebnosti. Podčrtavanje ima prav tako svoj vzrok v notranji moči osebnosti. Kaže na trdnost stališč, pritisku, večjih črkah in v naglašenosti spodnjih potez. Ljudje z močnejšo vitalno energijo z načinom svoje pisave nakazujejo tudi na poudarjeno spolno nagnjenje. Šibkej še naglašena vitalna energij a pa se odraža v nepovezanem in prekinjenem pisalnem ritmu, črke so manjše, pritisk pisanih črkmanj poudaijen in spremenljiv. BarbraRenčof V prejšnji številki sem vam že predstavila del prerokb Mitra in Miloša Tarabiča, ki sta konec prejšnjega stoletja napovedala vse pomambnejše dogodke v tem stoletju, in sicer prvo, drugo in tretjo svetovno vojno, hladno vojno med ZDA in Rusijo, odkritje telefona in televizije, letal. Oba preroka sta bila nepismena. Živela sta v mali vasici nad Kremnom blizu Užica v Srbiji. Njune prerokbe so tako točne, daje včasih kar presenetljivo. Leta 1870 sta napovedala: "Ljudje bodo potovali po nebu in se vozili po cestah v vozu, ki bo šel sam od sebe." O obdoblju med drugo in tretjo svetovno vojno pajeMitar Tarabič dejal: "Naredili bodo škatlo in v njej bo neka zapletena naprava s slikami. Tu iz Kremna se bo videlo stvari, ki se bodo dogajale za sedmimi gorami in sedmimi morji. Vse bo videl, kar se bo dogajalo na tej zemeljski krogli. Ljudje bodo bolj verjeli tej škatli, kot pa svojemu sosedu." S to napovedjo je seveda mislil izum televizije. Napovedal pa je tudi odkritje telefona. Nekoč, ko seje sprehajal po vasi, je rekel: "Vidiš stric Zarija, izumili bodo napravo, s pomočjo katere bo knez lahko govoril s svojimi ljudmi. On bo lahko sedel v Beogradu, drugi bodo po svojih mestih širom Srbije, ampak vsi ga bodo lahko slišali." Potem je pokazal na okno kavarne in nadaljeval: "Tudi na tem oknu bo visela žica in boš prek nje govoril z Beogradom." Mitar je napovedal tudi več kot le telefon. Napovedal je, da bodo odkrili tudi videofon, telefon prihodnosti, s pomočjo katerega bomo na zaslonu videli človeka, s katerim se bomo pogovaijali po tej napravi. Seveda pri tem ne pozabite, da je Mitar živel v prejšnjem stoletju, ko je bil edini napredni izum voz in da ni nikoli zapuščal domačih krajev. V prejšnji številki sem vam predstavila prerokbe o tretji svetovni vojni. Danes pa še nekaj o tem, kaj je Mitar videl v svojih vizijah daljnje prihodnosti po tretji svetovni vojni. "Po tej vojni bo človeški rod živel v miru in izobilju in vse, kar je bilo, bo le grenak spomin na človeške zablode, čeprav bodo pa mnogi pozabili naBoga. In veš, kaj je človeška pamet proti Božji volji in znanju? To ni niti kapljica vode v največjem morju. Človek bo potoval tudi v druge svetove, vendar ničesar ne bo videl, ampak bo čutil z dušo in srcem. Človek se bo z vozom vozil po mesecu in zvezdah. Iskal bo drugo življenjsko obliko, ampak ne bo našel takšnegaživljenja, kot je naše. Življenje bo na teh planetih, ampak ljudje tegaživljenjane bodo sposobni razumeti." Prerokbe prihodnosti napovedujejo tudi prihod nadangela Mihaela. Ta bo ljudem želel strezniti razum, da se spet spomnijo na svojo dušo, ki so jo pozabili. "Nadangel Mihael bo živel povsod in sledili mu bodo vsi narodi. Zemlj a se bo sp et spremenila v rajski planet in ljudje bodo pozabili na to, da so se kdaj rodili." Te prerokbe so zanimive tudi zaradi tega, ker sem pred kratkim brala članek o tem, da so na Luni in Marsu vesoljske posadke NASE odkrile zgradbe pravilnih oblik in menijo, da obstaja na drugih planetih življenje. Vendar ti podatki le poredkoma prikapljajo v javnost. To je izjavil član posadke NASE. Sicer pa je zanimivo vprašanje, zakaj so ustavili raziskovanje Lune. Dejstvo je tudi, da se vse več ljudi obrača k duhovnosti in išče smisel življenja. Če tudi vi sami prebirate duhovno literaturo, boste razumeli stavek o tem, da bodo ljudje pozabili, da so se rodili. Ta se nanaša na zakon karme, izpod katerega naj bi se rešili. Če vas zanima več o Kremanskih prerokbah, si sami preberite to zanimivo knjigo. BarbraRenčof m? Nihče razen vi sami ni odgovoren za vaše lastno počutje. Lažno prepričanje, da lahko počnemo s svojim organizmom kar hočemo in da ko zbolimo nam bodo zdravniki vrnili zdravje, ki smo ga zapravili je zgrešeno. Svojo krivdo za bolezen ne moremo prenašati na nikogar drugega razen na samega sebe. Hipokrat je že pred 2400 leti dejal: "Vaša zdravila naj bodo živila in živila naj bodo zdravila." Uživajte sadje, ki ga imamo že v svojih sadovnjakih in zelenjavo na vrtu. Danes vam svetujem pripravošpinačnih samos, za katere potrebujete: 400 g moke, sol, kvas, vodo, olivno olje in sladkor. Za nadevpotrebujemo: 300gšpinače, asafetido (ali pol čebule in strok česna), poper, sol, 2 litra mleka za sir in olive. Iz mleka naredimo mehki sir s pomočjo limoninega soka ali citronke. Očistimo, operemo in damo kuhati v vrelo vodo špinačo. Naredimo vzhajano testo in pustimo vzhajati. Na olivnem olju prepražimo asafetido (alipačeseninčebulo) in ugasnemo ogenj. Dodamo sir, narezane olive, špinačo, popopramo in posolimo. Testo razdelimo na enako velike kroglice in jih razvaljamo. Na testo položimo špinačni nadev in samoso zapremo z vilico, kot je to prikazano na sliki. Samose pečemo v pekaču na 200 stopinj okoli pol ure. Vmes lahko samose malce namažemo z olivnim oljem ali pa z vodo. Poleg pečenih samos lahko postrežete pečen krompirček s peteršiljem ali riž s korenjem in grahom. Pripravite lahko tudi paradižnikovo solato s papriko. Ker je ravno sedaj čas stročjega fižola vam svetujem tudi pripravostročjega fižola s sirom. Za pripravo potrebujete: stročji fižol, dva litra mleka za sir (ali pa kupite skuto) 1/2 dl olivnega olja, ščepec popra, sok limone in ščepec soli. Iz mleka naredimo sir. Sicer lahko kupimo kar skuto, vendar bo sveži sir, ki ga boste naredili samiizmlekabolj okusen. V slani vodi skuhamo stročji fižol. Zmešamo olje, poper, limono in sol. Dodamo še stročji fižol in sir in solata je pripravljena. Za osvežitev pa si pripravite še limonado Nimbu pani. Za pripravo potrebujete 7 dl vode, sok limone, sok pomaranče in če vam je všeč malce grenak priokus še sok grenivke, vanili sladkor, sladkor in mleti kardamom. Vse sestavine zmešamo, ohladimo in serviramo s tanko narezano lupino limone ali pomaranče. Če nimate kardamoma bo limonada prav tako okusna. Za konec pa še izjava Leonarda da Vincija, ki ni nikdar v svojem življenju jedel mesa. O hranjenju z mesom pa je dejal: "Prišel bo čas, ko se bodo vsi ljudje prehranjevali tako kot jaz in bodo na mesojedstvo gledali, kot mi sedaj na ljudožerstvo." Barbra Renčof V Zasavju je v zadnjem času kar veliko zanimanja za ples, še posebej med mladimi. Toda večina jih opravi začetni in morda še nadaljevalni tečaj in s tem končajo. Nekateri pa vztrajajo dlje, se marsičemu odrečejo in nato dosegajo uspehe. Podobna je tudi zgodba šestih plesalcev, ki trenirajo latinskoameriške plese pri plesni šoli Fredi iz Ljubljane. To so Robert Humar, Tamara Žibret, Aleš Petek, Ana Babič, Boštjan Karmuzelj in Živa Rački. Da bi izvedeli kaj več o plesu in njihovem življenju, smo se pogovorili z Robijem, Tamaro, Alešem in Ano. Skupaj plešejo že od lanskega septembra. Trenira jih bivša plesalka plesne šole Fredi Nina Hribar in vsi zatrjujejo, da so z njo zelo zadovoljni, saj jih je v času skupnega druženja že veliko naučila. To plesno šolo jim je priporočil Miran Zupančič, ki je bil prej vaditelj Robija in Aleša pri plesni šoli Miška. Oba se s plesom ukvarjata že 5 let, medtem ko Ana pleše šele od maja lanskega leta, Tamara pa le malo dlje. Fanta sta pri plesu že prav izkušena in sta zamenjala že veliko soplesalk, vendar pravita, da se je na novo soplesalko vedno težko navaditi. Na vprašanje, kakšne lastnosti naj bi imel plesalec, so odgovorili, da mora imeti veselje do plesa, vztrajnost in precej denarja, saj so obleke in potovanja od turnirja do turnirja precej dragi. Veselja in vztrajnostijim ne manjka, saj ju potrebujejo ob vseh težavah, ki jih spremljajo na njihovi poti. Trenirajo vsak dan v tednu, to je sedemkrat po dve uri. Ponavadi trenirajo vsi pari skupaj, saj se lahko eden od drugega tudi kaj naučijo. Poletne počitnice so zanje čas, ko trenirajo malo manj, vendar še zdaleč niso povsem prosti, saj takrat trenirajo individualno. Kot pri vsakem športu so tudi tu dobrodošli kondicijski treningi, zato so občasno tudi obiskovalci bližnje trim steze. Prvi teden v avgustu jih čakajo tudi priprave v Ljubljani v plesnem centru Fredi, kjer bodo trenirali po šest urnadan. Kljubtežavam,kijihni malo,pa nihče ni niti pomislil, da bi prenehal s plesom, razen Boštjana in Žive, ki jima šola onemogoča nadaljnje treniranje. Vsi se nameravajo tudi poklicno ukvaijati s plesom, če že ne kot poklicni plesalci, pa vsaj kot vaditelji. Plešejo latinskoameriške plese, najbolj všeč jim je samba. Nastopajo predvsem po Zasavju in se radi odzovejo vsakemu povabilu. Tekmujejo pa na turnirjih, ki so predvsem ob sobotah in nedelj ah, in to skoraj vsak teden po celi Slovenij i. Dosegli so že mnogo uspehov in marsikdo po Sloveniji jih prav dobro pozna. Robije dosegel prvo mesto na državnem prvenstvu plesnih šol, Aleš je bil dvakrat zasavski prvak, Boštjan in Živa sta bila lansko leto tretja na državnem prvenstvu plesnih šol. Pred kratkim je bil v Trbovljah plesni turnir, kjer so ti plesalci le nastopili, niso pa tekmovali, vendar so si tekmovanje budno ogledali. Pravijo, da je v Trbovljah veliko mladih, perspektivnih tekmovalcev, izstopa pa Matjaž Eberlinc. Za mnenje staršev o njihovih mladih plesalcih smo povprašali Štefko Babič in Sabino Petek. "V Trbovljah je za plesalce zelo slabo poskrbljeno. Naši otroci so se z uspehi že dokazali, da pa bodo lahko vztrajali, bi potrebovali tudi kakšnega sponzotja", je dejala Sabina Petek. Trenutno trenirajo v dvorani, kije del stavbe, kjer je vrtec Kekec.Tastane okrog 14000 tolarjev mesečno, kar plačujejo starši. En par bo prenehal s treningi, zato se bo ta strošek razporedil le na dva para. Starši skoraj vsak teden spremljajo svoje otroke na tekmovanja in turnirje in tudi to ni prav poceni. Zelo visok strošek so tudi obleke, saj nova obleka za dekle stane okrog 700 nemških mark, rabljena pa okrog 250 nemških mark. Obleka za fanta skupaj s čevlji stane približno 500 DEM. Kljub finančnim težavam so starši na svoje otroke zelo ponosni in skupaj z njimi niso še nikoli pomislili, da bi prenehali s plesom. Marjeta Drnovšek M E SESTAVIL DAMJAN KOVAČ AMERIŠKA IGRALKA ETHERIDGE DALMA- TINSKA VIŠNJA PREKLOPNIK KONTAKTA RUSKA ATLETINJA PRIVALOVA SLOVENSKI KRITIK IN REFORMATOR V ČASU ROMANTIKE PRESTOL- NICA BABILONIJE OPICA IZ POVESTI BRANKE JURCA PREBIVALEC PARIZA . NOVA celina mi ENOTA ZA PROCENT ALKOHOLA V KRVI POD- OKNICA RISBA JK SMUČAR SKAARDAL ANJA ZAVADLAV ŽLAHTNI PUN t BRUSNI KAMEN ALPINIST ČESEN MEJA MED JADRANOM IN SREDOZEMLJEM VSE V REDU KARIKATURA PODLOŽNO DELO POŽEUENJE PRETEKLI PRETEKLIK NERESNICA IDEJA. PREBLISK LOŠČILO IGRALKA BLYTH SEVERNI JELEN NATRIJ SLAVKO OSTERC LOJZE KOLMAN • \ / lUMTPA ) / r n. -P .V X v#'l x ► VEČETAŽNA STAVBA OBLASTA BAKTERIJA M0Z0UA- VOST Nagradna križanka za mlade in rebusi Nagrade za Križanko za mlade prispeva Za varovalni ca Tri glavd.d.,OE Trbovlje: 1. nagrada: Usnjeni ovitek 2. nagrada: Rust evader 3. nagrada: Gasilni avtomatski aparat Nagrade za rebuse prispeva KZ Izlake, poslovalnica Ajda: 1. nagrada: Komplet kozarcev za vino z buteljko 2. nagrada: Komplet kozarcev za vino z buteljko Nagradno križanko za mlade in vsaj tri rebuse pošljite na naslov uredništva Zasavca, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 23.8.1995 s pripisom "Za mlade" ali "Rebusi". Rešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki. Na travniku Se paseta dve kravi na pašniku, prežvekujeta in debatirata. Prva reče: "Ti, a ni dobra tale trava!" Druga pa odvrne: "Ja, še meni jo malo zrolaj!" L A Pred vami so štiri risbice z različnimi motivi. Na vsaki sliki je skrit predmet, ki ga morate odkriti. Nato ga pobarvajte in rešitve pošljite na uredništvo Zasavca do 23.8.1995 s pripisom "Skriti predmet". Najti morate vsaj tri skrite predmete. Nagrade podarja Lisca Sevnica PE Zagorje. 1. nagrada: Body 3. nagrada: Nedrček 2. nagrada: Komplet spodnjega perila 4. nagrada: Nedrček Risbe: Jože Ovnik Gorski kolesar že kar nekaj časa kolesari. Rad bi se odžejal, vendar se ne more spomniti, kje ima steklenico z vodo. Kuhar pripravlja za večerjo zajca v omaki. Vendar se mu je zajec skril. Le kam£ Blejski čolnar bi rad na otok prepeljal turiste, založil pa je eno veslo. Pomagajte mu ga najti. mm: NADA VIDMAR reka, KI TEČE SKOZI FIRENCE SPAKA. pohablje- nec IVAN ČARGO VIJUGASTA ČRTA NAD ČRKO TROJANSKI KRALJEVIČ, USTANOVITELJ RIMA PLOD KAVOVCA im £ m ► ► 4^ < OLIVER MLAKAR NIKO KURET KRALJ ŽIVALI POŠKODBA KOSTI JEZERO V KANADI BELOPOLTA SUŽNJA V HAREMU PEŠKEGA ZBORA LJUBEZEN DOKTORJA ŽIVAGA RUSJANOVO LETALO SKUPINA ALPINISTOV V STENI POIZVEDO- VANJE, ZBIRANJE PODATKOV ŽLEZNA BULA (IZ ČRK MODEMA) SVETILKA NA OLJE ANTON AŠKERC MESTO V FRANCIJI (PREPROGE AMERIŠKA FILMSKA OTOČJE V BALTSKEM MORJU ZIMSKA PADAVINA -ST DBtUEL ::::::::::::::::::::::::::::: ORODJE ŽANJIC TRAČNICA SAŠA VUGA ORIENT. GROBO SUKNO PREBI- VALKE EVROPSKE OTOŠKE DRŽAVE SLOVENSKI IGRALEC SEVER ZMR7F1, ZRNAT SNEG RDEČE IN ČRNO VFTTNOJA-GODIČJE RIMSKI DRŽAVNIK (IZ ČRK OKTA) GLAVNO MESTO ČEŠKE DRŽAVA V INDIJI (IZ ČRK MAAS) Nagradna križanka Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Kupon v vrednosti 4.000 SIT zarafting (za 2 osebi) 2. nagrada: Kupon v vrednosti 2.000 SIT za rafting (za 1 osebo) 3. nagrada: Kupon v vrednosti 2.000 SIT zarafting (za 1 osebo) Rešitve križank pošljite do 23.8.1995 na uredništvo Zasavca spripisom "Nagradna križankaBrodarji". Rešitve ter srečne nagrajence bomo objavili v naslednji številki, ki bo izšla 31.8.1995. Anagram 1 Anagram 2 kdo $e snom in in Uganka 1 * podtožmcc pa njene vse ’ UgankaL bsr ■IvXv!vzv.v.;.v.v.XvXvX Pred vami sta dva anagrama in dve uganki. Če ju boste pravilno rešili lahko prejmete za anagrama: 1. nagrada: Karton Sola, 2. nagrada: Karton Ledeni čaj, 3. nagrada: Karton Union pivo. Nagrade podarja Tovarna Union Ljubljana; za uganki pa pet nagrad po en valjar in ena ognjevarna plošča. Te nagrade podarja Svea d.d. Zagorje. Rešitve pošljite do 23.8.1995. Rešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki. Na ovojnico morate dopisati "Anagram" ali "Uganki". % SREDO- ZEMSKA RASTLINA ZNAČAJ SKANDI- NAVSKI DROBIŽ LADO TROHA MALO AZIJSKA MORSKA OŽINA % UŽITEK PRED- STOJNIK FAKUL- TETE KRAJ PRI ZIDANEM MOSTU IME BALERINE PAVLOVE % PRETEPAČ, ROKOBOREC KEMIČNI ELEMENT IRSKI BRINJE- VEC REKA V ZAIRU IME GLE-DALIŠK IGRALCA TOVORNIKA MESTO V ZAMBIJI (BAKER) GL.MESTO BALTIŠKE DRŽAVE AFRIŠKO DREVO NOŽ ZA IZPRASKA-VANJE (MEDICIN.) ZRAKO- PLOVEC, PILOT PRIPOVED. PESNITEV GLAS OB ZLOMU NEMŠKI FILOZOF (KONRAD) GOSTINSK LOKAL RUMENO BARVILO V DUŠA UMRLEGA PRI SLOVANIH ODPADN/ POSTAVITEV PREDMETOV V PROSTOR ORGAN VIDA UPOKOJITEV VISOKOŠOLSKEGA UČITELJA HLADN OROŽJ VRSTA ŽARNICE »REDMES LIEGA DEL TELESA DEKLICA V ČUDEŽNI DEŽELI PREB.SLOVENSKE POKRAJINE JAPONSKA DENARNA ENOTA DOBA ME-ZOZOIKA ii 3. MESEC PO KOLE- FRANCOS. 1EVOLUC. MOŠKO IME UDAREC ŽOGE CENZOR (APPIUS) MILAN OJSTRC SUNDSKI OTOK VRSTA BLAGA POSTOPEK IZTERJAVE 5 LITER. VINSKA STEKLEN. JA P. BOG Z LISIČJO GLAVO DEVETE- ROKOTNIK KREK KEMIJSKI SIMBOL ZA LFTU POTOVALNI NAČRT DEL ROKE ZODIAKAL- NIZNAK AV.NEVRO-LOG(KON-STAIN VON) FIN.PRISTANIŠČE ATOMSKA SKUPINA V SINTET. ZDRAVILIH (ČESEN) BRANKO MAHKOTA NEJC OPLOTNIK FLORA IN FAVNA IME VODIT. KARAOK KEM. ZNAK ZA SELEN NASTAVEK ZA SEKANJE DRV ANTON AŠKERC STRUPEN/ KUŽNA DODATNA RAST SPONZORJA AMARAB. NAFTNO SREDIŠČE (SA) FR.MATEM. (ADRIEN- MARIE) 'ERDIJB OPERA AVTOM. OZNAKA RUEKE PTICA ROPARICA ZAČETNIK LUTHERAN- STVA VRSTA DRAGEG/ KAMNA ČRN TROP-SKI HRAST .NGLEŠKI GROF NEMŠKA PESNICA (BETTINA VON) IME HUMORISTKE ERŽIŠNIK TURŠKA REPUBLIKA REKA V ARMENIJI GORA V SRBIJI ENAKA SAMO- GLASNIKA ZELENICA V PUŠČAVI NDON.POL. (DlPA NUŠA NTARA) IDENTIČEN IZDELEK ZASTAVE (KRAGU- JEVAC) VRH NA KOZJANSKEM PRITOK RENA (SV.) JEZERO V KANADI OTOK V ALEUTIH JUPITROV SATELIT MESTO V VIETNAMU ARABSKI ŽREBEC BLOMDA- HLOVA OPERA ŠPANSKI SPOLNIK NEMŠKI ZOOLOG (KARL ERNST) SVETO- PISEMSKA OSEBA JASTOG, RAROG SKALDNO RAZVIT MOŠKI SME NEB 11 12 3 13 10 14 15 9 8 > 6 16 2 16 17 6 3 15 12 3 2 16 4 IB 15 16 8 16 12 6 9 6 3 Nagradna križanka Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: 15 vreč fine malte 2. nagrada: 15 vreč grobe malte 3. nagrada: 25 kg gašenega apna Rešitve križanke pošljite na uredništvo Zasavca do 23.8.1995 s pripisom ‘Nagradna križanka IGM". Srečne nagrajence ter rešitve bomo objavili v naslednji številki, 31,8.1995. ob 18. uri. m MM p J! u fj Ji A .11 3^. a m & KINODVORANA HRASTNIK 10. -11. NOČ NA ZEMLJI (akcija) čet. ob 20., pet. ob 18. uri. 11. -13. MURIEL SE POROČI (kom.) pet. ob 20., sob, ned ob 18. in 20. uri. 16.-18. KLIEN (akc. trill.) sre., čet. ob 20., pet. ob 18. uri. 18.-20. AMATER (krmi.) pet. ob 20., sob., ned. ob 18. in 20. uri. 23.-27. NORI PROFESOR (kom.) sre.,čet.,ned ob 20.. pet. ob 18. uri. 25.- 27. RICHIEJEVO FANTA-STIČNO POTOVANJE (pustol.)pet. ob 20., sob. ob 18. in 20., ned ob 18. uri. 30.-31. HOOLA HOP (kom.) sre. in čet. ob 20. uri. KINO DOL PRI HRASTNIKU 12.8. NOČ NA ZEMLJI (akcija) sob. ob 19. uri. 19.8. KLIENT (triller) sob. ob 19. uri. 26.8. NORI PROFESOR (kom.) sob. ob 19. uri. DELAVSKI DOM TRBOVLJE 10.8. TITO IN JAZ (jug. kom.) čet. ob 18. in 20. uri. 11.-14. NESMRTNO LJUBLJENA (odi. am. zgodba) pet., pon ob 20., sob. in ned. ob 18. 15.-17. HOOLA HOP (kom.) tor., čet. ob 18. in 20., sre. ob 20. uri. 18.-21. KRI NA SONCU (krim.) pet., pon. ob 20., sob., ned. ob 18. in 20. uri. 22.-24. SLABA DRUŽBA (triller) tor., čet. ob 18. in 20., sre. ob 20. uri. 25.-28. ČAS DEKLIŠTVA (drama) pet., pon ob 20., sob., ned. ob ob 18. in 20. uri. 29.-31. CAMILLA (drama) tor. ob 18. in 20., sre., čet. ob 20. uri. DELAVSKI DOM ZAGORJE 10.-13.PODLI FANTJE(akc.)čet., (—----------------------------------------X KZi poslovalnico M€D€R —---------------------------—----- tel.: 0601/73 696 I V prodajalni MEDEA vam od 1 .-15.8.1995 nudimo 30% sezonsko znižanje obutve. NA ZALOM športni copati ADIDAS, KR0N0S ter ugodne cene športnih copat iz uvoza Za šolarje in cicibane lahko izbirate med več vrstami športnih copat različnih proizvajalcev, tudi LUMBERJACK - z lučko Na zalogi tudi športne in šolske torbe ter telovadni copati vseh vrst. UGODNI PLAČILNI POGOJI ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! S pet. ob 19., sob., ned. ob 18. uri. 12.-15. ČAS DEKLIŠTVA (drama) sob., ned. ob 20., pon., tor. ob 19. uri. 16.-20. BRADVJEVA KLAPA (kom.) sre., čet. ob 19., sob., ned ob 18. uri. 18.-22. CARLITOV ZAKON (drama) pet., pon., tor. ob 19., sob., ned. ob 20. uri. 23.-27. DETEKTIV SHAME (akcija) sre., čet., pet. ob 19., sob., ned. 26.-29.DEKLICA IN SMRT (psiho triller) sob., ned. ob 20., pon., tor. ob 19. uri. KINO IZLAKE 13.8. PODLI FANTJE (akcija) ned. ob 20.15 uri. 20.8. BRADVJEVA KLAPA (kom.) ned. ob 20.15 uri. 27.8. DETEKTIV SHAME (akcija) ned. ob 20.15 uri. ZA OČI DA VIDIJO Proizvodnja kontaktnih let, optika in tigpvina hd dtohno d.o.o. Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. CONTACT VAM NUDIMO VSE VRSTE,- KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO | KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD 0 DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH: KJE? Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Teletom 0601 64 611; fax: 64 660 KAJ? PC486DX2/66 AMD, 4860X2/66 INTEL, 4860X2/80 AMD, 486/0X4/100 AMD, 4860X4/100 INTEL, INTEL PENTIUM 75 Mhz 256K, INTEL PENTIUM 90Mhz PCI 256k, RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE, POTROŠNI MATERIAL, POKRIVALA TISKALNIKI EPSON, STAR FUJITSU PROGRAMI: MICROSOFT, BORLAND, CA, SVMANTEC, ČASE ORODJA IN GENERATORJI APLIKACIJ PROGRAMSKI PAKETI ZA OBRT, PODJETJA IN TRGOVINE NOTESNIKI: TOSHIBA, IBM, PHILIPS, OLIVETTI, BONDVVELL RAČUNALNIŠKE MREŽE: NOVELL, VVINDOVVS FOR VVORKGROUPS WIND0WS NT PERSONAL NETVVARE AVTOMATIZACIJA. KDAJ? VSAK DELAVNIK OD 7. DO 15. URE NAČIN PLAČILA MOŽNOST PLAČILA NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ALI PLAČILO PREKO IGM-A. Proti kraju z zanimivim imenom Okolica Kranja je polna lepih in urejenih krajev, zato se splača žrtvovati dopustniški dan ter se odpraviti na ta konec Slovenije, kjer bo marsikdo presenečen nad tamkajšnjo kulturno dediščino. Iz severovzhodnega dela Kranja steče glavnacesta proti Britofu s cerkvijo svetega Tomaža iz 1512, ki so jo 1888 prezidali, v kateri je prezbiterij s poznogotskimi freskami in oltarji iz 17. stoletja. Iz Britofa vodi lokalna cesta proti Kokrici. V Predosljah na desnem bregu Kokre j e odcep proti Suhi pri Predosljah s cerkvijo svetega Štefana s tremi dragocenimi zlatimi oltarji iz 3. četrtine 17. stoletja. Kilometer vzhodno od Predoselj je grad Brdo, ki je bil grajen pred 1500 in so ga v renesančni dvorec preuredili po potresu 1511. Njen lastnik je bil med drugim tudi baron in posestnik bohinjskih fužin Žiga Zois. Njegov brat Karel je na Brdu uredil prvi alpinetum na ozemlju Slovenije. Okrog gradu je obsežen, urejen park z ribniki, hipodromomin športnimi igrišči. Hotel na gradu j e namenjen predvsem kongresnemu turizmu. Z Brda se vrnete v Britof in od tam po glavni cesti nadaljujete vožnjo proti naselju Visoko, kjer je v baročni cerkvi svetega Vida Goetzlov veliki oltar. Iz Visokega pelje lokalna cesta proti Cerkljam. Z njeje v Lužah odcep proti Šenčurju. Ob tem odcepu stojita po kilometru vožnje druga ob drugi cerkvi svete Radegunde in svete Katarine v Srednji vasi pri Šenčurju. Prva je bila zgrajena pred 1440 in skriva v sebi freske iz istega časa. Drugo so postavili 1531, v njej pa so zlati oltarji iz sredine 17. stoletja ter leseni kasetirani strop iz 1716. Po cesti proti Cerkljam greste zatem tudi skozi Velesovo. Pol kilometra naprej je kratek odcep do vasi Adergas, kjer stoji samostan Velesovo. Velesovo in Adergas sta bila nekoč znana zaradi sloveče božje poti. Adergas leži v podgorskem kotliču pod Štefanjo goro. Prvotni ženski dominikanski samostan so ustanovili oglejski patriarhi 1238. Ob turškem napadu 1471 je bil močno poškodovan. Sedanjo obliko je dobil med 1732 in 1771 po zamisli C. Zullianija. Jožef II. ga je 1782 ukinil, nato je bila v njem vojaška bolnišnica in pozneje sedež gosposke. Od samostanskih objektov je ohranjen vzhodni del, kjer so stanovanja, šola in župnišče. Teh stavb se drži župn ij ska cerkev Marijinega oznanj enj a, ed en naj lepših baročn ih spomenikov v Sloveniji. Pod baročno obleko v glavnem oltarju je najstarejši romanski kip Marije v Sloveniji. V Višnjo Goro Tokrat ste povabljeni na izlet v nekdaj najmanjše slovensko mesto, katerega simbol je polž. Med potjo iz Ljubljane do sem si lahko ogledate tudi nekatere zanimive turistične točke tega dela Dolenjske. Iz središča Ljubljane se odpravite po Dolenjski cesti ali z juga po avtocestni obvoznici. Pri Lavrici, kjer se cesti zunajnivojsko križata, se odločite za cesto, ki vas pripelje skozi Lavrico do Škofljice, še tri kilometre naprej pa v Šmaije - Sap. Tamkajšnja župnijska cerkev Marijinega rojstva je imela taborsko obzidje; ohranjen je večji stolp. Iz naselja se lahko sprehodite do bližnje Magdalenske gore. Okolica gotske cerkve Mafije Magdalene na Gori je eno najpomembnejših in naj večjih železnodobnih arheoloških najdišč na Slovenskem. V naselbini so ljudje živeli neprekinjeno od starejše železne dobe do rimskega obdobja. V njen utrjen zgornji del so vodila še danes dobro vidna vrata. Iz Šmarja - Sapa se zapeljete po Šmarski dolini in Grosupelj skem polju v Grosuplje. S ceste Grosuplje - Turjak zavijete v Ponovi vasi na lokalno proti Velikim Lipljenam. Po dobrih dveh kilometrih se ustavite pod vzpetino Tabor, na kateri stoji nekaj minut hoje oddaljena taborska cerkev svetega Miklavža. Obrambni zidovi okrog cerkve so med najbolje ohranjenimi v Sloveniji. Od dveh nizov obzidja je vzdrževan notranji s tremi stolpi. Cerkev izvira iz 13. stoletja, medtem ko je bil tabor zgrajen 1526. Ob isti lokalni cesti je po kilometru vožnje Taborskajama,kijoje 1926 odkril župan Ponove vasi, zato se imenuje tudi Županova jama. Raziskanih je 610 metrov jame. Ogled se začne v Ledenici, večji podomi dvorani, kjer se temperatura nikoli ne dvigne nad 5 stopinj Celzija. Skozi umetni rov je pot speljana v sedem dvoran s sigastimi tvorbami. Med kapniškimi skupinami sta najbolj znani Svečnik in Matjažev prestol. Južno od Grosupljegajeob cesti proti Račni del Grosupeljskega polja, imenovan Radensko polje. Na okrog pet kilometrov dolgem polju sta vredna ogleda bruhalnik Šice in bližnji ponorni del z Zatočnimi jamami, ki sta dostopna iz Male Račne. Na močvirnih travnikih rastejo zanimive rastline, kot so močvirski ušivec, poletni veliki zvonček, logarica, sibirska perunika in močvirski svišč. Po lokalni cesti iz Grosupljega po nekaj minutah vožnje pridete v majhno starodavno naselje Višnjo goro, nad katerim so razvaline višnjegorskega gradu. V naselju sla tudi lepi cerkvi svetega Tilna in svete Ane, mestni trg pa krasi vodnjak z Valvasorjevim kipom. Boštjan Grošelj OVEN Za poletni dopust se bodo Ovni verjetno odločili hitro in ne bodo preračunavali o ceni. Zahtevali bodo prvorazredne storitve. Naj verjetnej e se bodo odločili za počitnice na morju, ne bodo pa jim tuje ideje, da dopust preživijo ob vznožju kakšnega ledenika ali v tropskih deževnih gozdovih. Ovni želijo prispeti na cilj, še preden se podajo na pot. Zato bodo izbrali najhitrejša prevozna sredstva. Na potovanju so nestrpni, zato jih vse moti. Radi pokomentirajo vsak dober avto ah motor, ki jih prehiti. Užaljeni so, ker tudi sami nimajo takšnega. Ko prispejo na cilj, se najpogosteje sprejo z vsemi in s samim seboj. V hotelu bodo vedno želeli prav tisto, česar ni. V kampu pa bodo organizirali demonstracij e, ker dve uri ni bilo vode... Letni dopust z Ovnom lahko prenesejo samo vzdržljivi ljudje ali tisti, ki so mu podobni. BIK Načrte za poletni dopust so Biki kovali že zadnjih nekaj dni prejšnjega dopusta, zato so vse do potankosti preučili. Izbrali si bodo takšen kraj, kjer je zagotovljeno popolno udobje. Na pot bodo Biki krenili po temeljitih pripravah; vsaj trikrat bodo preverili rezervacije, strokovnjakom bodo zaupali pregled motorja v avtomobilu... Potovanje samo pa je Bikih videti kot slavljenje hrane; na poti jedo sendviče, pijejo sokove... Ko prispejo na cilj, nimajo časarazložiti stvari, ampak hitijo povpraševati, kje se lahko najbolje je. Radi bodo pomagali pri pripravljenju hrane in pijač, medtem ko jih pospravljanje ne veseli preveč. Ko Bik enkrat zapade v "leno fazo", ga nihče več ne more ujeziti. Če pa se to slučajno že zgodi, se tistemu, ki gaje ujezil, res slabo piše. Biki bodo naredili vse, da sebi in bližnjim zagotovijo popoln dopust. DVOJČKA Veseli in neustrašni Dvojčki se zelo veselijo potovanj. Še posebno mesto v njihovih srcih pa ima poletni dopust. Vseeno je, kam gredo, samo, daje tam veliko ljudi. Dvojčki so rojeni popotniki, vendar jim dolge vožnje niso zelo pri srcu. Zato volan radi prepustijo komu drugemu, ali pa se odločijo za potovanje z vlakom ali ladjo. Če bodo potovali z vlakom, se lahko zgodi, da Dvojčki prevzamejo vlogo natakarja v vagonu-restavraciji in pri tem zabavajo potnike. V tej silni želji, da zabavajo, Dvojčki lahko tudi pretiravajo, tako da se šou spremeni v dolgočasje. Ko prispejo na cilj, bodo v trenutku imeli informacije o vseh pomembnih zadevah: o naj boljši plaži, kje se najboljeje, kje je najboljša glasba... Raztovarjanje bodo prepustili sopotnikom in se ponovno pojavili šele takrat, ko bo vse končano. RAK Raki ljubijo dopust in sprostitve. To pabi najraje imeli kar doma. Potovanja jim niso ravno v veselje. Za kraj dopusta si bodo verjetno izbrali morje ali jezero. Zanje je zelo pomembno, da bodo počitnice preživeli v mirnem in tihem kraju. Najbolj bi bili veseli, ko bi lahko druge ljudi, zabavo in živžav regulirali z dalinjskim upravljalcem. Ko jim odgovarja -bi zadevo ojačali, ko jih moti - bi izključili. Za potovanje jim odgovarjajo vsa prevozna sredstva enako, saj jim je v vseh potovanje mučno. Ko prispejo na cilj, bodo Raki raztovorili stvari tako, da bo vse kmalu podobno njihovemu domu. Ne bo jih navdihnilo gostovanje kakšne estradne zvezde, zato pa bodo brezkončno uživali s partnerjem ob občudovanju sončnega zahoda. Dopust z Rakom se bo pretvoril v najlepšo romantično zgodbico. LEV Levi radi potujejo in se družijo z neznanimi ljudmi. Zaradi tegaizbirajo zadopust tiste kraje, ki so prepolni ljudi. Levi, ki že imajo družino, bodo naredili vse, da bi odšli na dopust skupaj s še eno ali več družinami. Nevezani Levi pa bodo na dopust odšli najraje s skupino enakomislečih. Ponavadi so Levi ali vodje potovanj ali vozniki. Radi imajo hitro vožnjo, ne marajo pa, dajim sopotniki solijo pamet. Ko prispejo na cilj, bodo Levi opozorili na svoj prihod in označili svoje ozemlje. Zatem se bodo spočili in opazovali raztovarjanje. Pomagali bodo z modrimi nasveti. Zagotovo bodo cel dopust posvetili lenarjenju, njihova edina aktivnost pa bo prehranjevanje in nakupovanje. Vendar pa bodo pokazali vso svojo sposobnost, če bo nekdo od bližnjih kakorkoli ogrožen. DEVICA Rojeni v tem znamenju si želijo poletni dopust preživeti na mirnem kraju, kjer ni preveč ljudi. Najraje bodo odšli na otok ali pa bodo izbrali kakšno obliko kmečkega turizma. Priprave za potovanje se pričnejo tudi mesec dni prej. Natančna Devica bo vse preračunala: koliko kilometrov je do cilja, kolikokrat bodo jedli, kje se bodo ustavili in koliko denarja bodo porabili... Pred odhodom si bo pri sosedih zagotovila "paznika", ki bo skrbel za njeno hišo. Odgovarjajo ji vsa prevozna sredstva, najbolpanajcenejša. Takoj po prihodu na cilj preveri, če je kraj čist. Šele nato sledi raztovarjanje, potem pa pregled okolice. Tretjina njenega odmora bo prešla s kritiziranjem in v nezadovoljstvo. Kljub temu pa ne bo dolgočasno. r i Spolni odnos Upokojenec in upokojenka, oba stara čez 70 let, sta imela spolni odnos. Kar naenkrat se je moški zdrznil. Moški: "Ali te kaj boli?" Ženska: "Ne, zakaj?" Moški: "Ker si se premaknila." M TEHTNICA Ti ljudje se zares veselijo potovanja in vseeno jim je, kam potujejo. Želijo si samo, da bi bil poletni dopust uspešen. Pogosto se bo zgodilo, da se bodo o predlogu, kje preživeti dopust, strinjali s partnerjem ali sorodniki. .Svojo prtljago bodo zlagali veliko dni, pred odhodom pa ne bodo gotovi, ali so vzeli res vse. Na potovanje vzamejo tudi tisto, za kar vedo, da jim ne bo prišlo prav. Prav zato je največji problem pri potovanju s Tehtnicami prtljaga. V času potovanja je Tehtnica zelo kooperativna. Če vozi, bo poslušala nasvete sopotnika, tudi nepotrebne, čejeso voznik, bo pazila, da voznika ne bo motila. Prilagodila sebo vsaki situaciji. Po prihodu bo Tehtnica z veseljem pomagala vsem raztovarjati stvari. Največ pozornosti pa bo namenila zlaganju svojih kremic in oblačil. Dokler bo trajal dopust. Tehtnica ne bo nerazpoložena in prepirljiva. Dopust z njo je pravi užitek. ŠKORPIJON Rojeni v tem znamenju radi izkoristijo poletni dopust, vendar bi zlobni jeziki rekli, da le zato, da bi s tem onemogočili dopust drugim. Kakorkoli že, Škoršpijoni radi potujejo, čeprav se nikakor ne morejo odločiti, kam bi krenili. Prav zato se njihov dopust najpogosteje spremeni v avanturo. Če se kljub vsemu uspejo pripraviti, jim je vseeno, ali gredo na morje ali v hribe. Škorpijoni bi v resnici radi odšli na zapuščene tropske otoke ali na večno zelene etiopske planjave. Radi potujejo hitro, če pa slučajno sami vozijo avto, se dobro psihično pripravite, kajti vožnja bo nora in nepozabna. Udobje na potovanju jim ni pomembno. Pomembno je le, da niso žejni in lačni. Škorpijoni bodo poskrbeli za dobro počutje. Vsega bo dovolj in vsak problem bodo Škorpijoni zelo hitro rešili. Poletni dopust s Škorpijoni bo zeres prijeten; z enim predpogojem - če bodo le sami tako hoteli. STRELEC Ti ljudje so kot narejeni za kakršenkoli dopust, a za poletnega so naravnost izmišljeni. Kraj dopusta ni pomemben, važno je, dasedobro zabavajo in poskusijo vse lokalne specialitete. Za Strelce ni pomembno, ali bodo od točke A do točke B potovali z ladjo, avtom, vlakom, rolkami ali s kolesom. Pomembneje le, da hitro prispejo na cilj. Po prihodu se ne bodo ravno pretegnili v raztovarjanju stvari, ampak se bodo raje takoj odpravili na razisovanje kraja. Redko se zgodi, da se na dopust odpravijo v karj, kjer so že bili, zato jim odkrivanje okolice veliko pomeni. Lahko pa nastanejo tudi neprijetnosti. No, ker jih v življenju spremlja sreča, se bodo iz njih z lahkoto izvili. Tisti, ki se s Strelci odravljajo na dopust, bodo pridobili, vendar jih za nobeno ceno ne smejo ovirati. KOZOROG Kozorogi imajo radi potovanja in natanko vedo, kakšen poletni dopust želijo. Vse bodo naprej predvideli do podrobnosti. Pomembno jim je, da se na dopustu odpočijejo in ne toliko, kje - ali bo to morje, jezero ali planine. Vožnja do željenega kraja mora biti nadvse udobna, vama in hitra. Če slučajno pride na poti do kakšnega zastoja, jih to iztiri. Prihod na cilj za njih še ne pomeni, da se je dopust pričel. Najprej je potrebno vse pripraviti, postoriti in poskrbeti, da je vse pri roki. Če potujejo v skupini, bodo vsa dela opravili Kozorogi. Na dopustu imejo le en cilj - da jih nihče ne moti in daje vse natanko tako, kot so si zamislili. Prav zato se Poroka V Angliji je živel grof, kije bil že kar precej v letih, vendar je bil še vedno samski. Prijatelji in znanci so hoteli, da se poroči in mu predlagali veliko žensk, _ ampak grof se je izmazal vedno z novim izgovorom. Nekoč gaje prijatelj Richard vprašal: "S * katero bi se pa poročil?" Grof mu je odgovoril: "Jaz bi se najraje poročil z mojim kočijažem." Richardajeta novica zadela kot strela z jasnega: "S kočijažem?! Ali si ti malo nor?! Ali ne veš, da je on katoličan?!?" pogosto dogaja, da se Kozorogi bolj utrudijo kakor pa spočijejo. Najboljši dopust zanje pa tudi za druge je, da dopust preživijo sami. VODNAR Večji del življenja je za te ljudi že sam po sebi podoben dopustu, vendar se vseeno veselijo, kadar kam potujejo. Ni pomembno, kam, pomembno je le, da so tam ljudje, ki si želijo spoprijateljiti se z njimi. Idealno je, če Vodnar potuje s svojim avtomobilom, saj se lahko trudimo kolikor hočemo, preprosto mora vedno zamuditi. Vodnar najraje potuje z družbo, ki zapoje in se poveseli. Po prihodu na kraj dopusta bo Vodnar sprejel vse obveznosti, vendar ne bo dokončal niti ene. Pozornost mu bo vedno pritegnilo nekaj drugega. Če raztovarja stvari, bo to naredil naspol, če odide v kopalnico, ga ne bo ven pol ure... Če bo prišlo do kakšnih problemov, jih bo poskušal rešiti sam in ne bo z njimi obremenjeval druge. Ne bo se prepiral z upraviteljem hotela ali z domačini. Počitnice z Vodnarjem bodo vse, samo dolgočasne ne. RIBI Rojeni v znaku Rib bi najraje poletni dopust preživeli v svoji domišliji. Normalno je, da nimajo nič tudi proti pravemu poletnemu počitnikovanju, vendar jim je potrebno natančno povedati, kam pelje pot in koliko časa bodo na cilju. Ribe imajo rade mirne in tihe kraje. Idealni zanje so oddaljeni otoki, nepristopne plaže ali manjhne planinske koče. Za Ribe ni priporočljivo, da so vodje potovanja ali vozniki, kaj ti takrat se potovanje lahko pretvori v avanturo. Radi imajo udobno vožnjo, vendar hitrost ni razsodna. Tolerantne so in vljudne. Takoj po prihodu na cilj si bodo ogledale okolico, nato pa se bodo pripravile na raztovarjanje. Čas bodo v glavnem preživele v spanju ali s pogledom, uprtim v daljavo. Z neredom in nespretnostjo bi lahko povzročile tudi kakšno škodo, a jim bo vse oproščeno. Poletni dopust z Ribami ne bo prinesel vzburjenj. $Efi5G M Pričakovanje bogate aaen^^ ffffl ffff / Hill fftft ntff ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav zavarovalnica triglav Celje - skladišče D-Per 6/1995 ZH Banka Zasav Trbovlje „,™^_1_^ie_H_ 5000002442,30 Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d,, Trbovlje COBISS © Naj Vam Vaših počitnic ne pokvari skrb za Vaše dragocenosti. Shranite jih V sefu LB Banke Zasavje d.d., TrboVtje. Možnost tudi mesečnega najema LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje banka, ki dela z ljudmi - za ljudi :;x;X"X'X’X'X"X'X:X"X"X"X"X'X'X'X:X'X"X"X"X"X'X'X:X:X;X;X;X;-:':-i ;x:x:x:::x:::x:x:x: 'V-V-V-VV-VV-v-VvAV' NAROČILNICA ■'jo% i ^ms^oetsossisf Naročam časopis ZASAVC | Ime in priimek . . Datum rojstva , , I kraj .. ulica , . . datum . poštna: št. telefon . podpis. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)