Celje - skladišče D-Per 539/1973 — __ __ 5^. — lllllllllllllllllllllilllllllllllllll III SREČNO C0RTS5 o GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV TRBOVLJE LETO IX. APRIL 1973 ŠTEV. 2 Vsem članom delovne skupnosti Zasavskih premogovnikov najboljše želje In čestitke ob prazniku dela~ i. maju! 1. maj praznik dela Zopet je pred nami praznovanje našega praznika dela. Kakor že tolikokrat, se tudi ob tej priliki vedno znova vračamo na obravnavanje uspehov, nalog in perspektiv, ki nam jih daje naše delo in njegova vrednost. Za njo se je potrebno nenehno prizadevati, da bi postala večja, ne le skozi ceno na-trgu, pač pa skozi čim večji u-činek, vsebovan tako v vrednosti, kot tudi kokovosti proizvoda. Letošnje leto se mi zdi, je na vseh področjih, tako samoupravnih kot tudi tehnoloških, leto določenih revolucionarnih sprememb, ki pričenjajo preoblikovati celotno podobo našega podjetja, tako v, smislu druž-beno-ekonomskih odnosov, kot tudi glede sprememb tehnologije proizvodnje premoga. Smo v obdobju odločanja delavcev o številu temeljnih organizacij združenega dela, njihovem združevanju ter obliki in vsebini tega združevanja. Iz tega sledi tudi nujnost prilago-j e vanj a načina samoupravljanja ter razširitve in njegove u-činkovitosti. V tehnologiji proizvodnje začenjamo z uvajanjem najsodobnejše opreme, kar nam daje v določeni meri že v preizkusni dobi zelo ugodne rezultate. Na področju snovanja razvoja se trudnimo, da damo svoj prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem, pri katerih nam ne more biti vseeno, kakšne po- goje ustvarjamo za naš nadaljnji razvoj. Proizvodnja, nadaljnje programiranje razvoja, organizacijski posegi na vseh področjih, ustvarjanje drugačnih družbe-no-ekonomskih odnosov, vse to in še marsikaj drugega predstavlja delo, predstavlja vrednost, iz katere rastejo tako materialne kot tudi družbene dobrine. In prav je, da se ob prazniku dela, ob kratkem predahu, spomnimo s ponosom na vso našo ustvarjalno sposobnost. Iskrene čestitke ob 1. maju vsem članom kolektiva Zasavskih premogovnikov! Glavni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud. ČLANOM KOLEKTIVA ZA 1. MAJ V letošnjem letu proslavljamo 1. maj — praznik dela, v času, ko izvajamo samoupravni in družbeno-ekonomski položaj delovnega človeka na novih o-snovah. Ideja o delavskih u-stavnih dopolnilih se je prebijala skozi več obdobij našega socialističnega razvoja. Uresničevanje delavskih dopolnil pa je bistvenega pomena tudi za obdobje obvladovanja aktualnega gospodarskega položaja in za graditev našega gospodarskega sistema na samoupravnih osnovah. Prav zaradi tega je u-veljavljanje ustavnih sprememb celovita strokovna, gospodarska, samoupravna in politična naloga. Upam in želim, da bomo tudi mi s pomočjo vseh nas v našem podjetju uveljavili v tem smislu ustavna dopolnila. Vsem članom kolektiva ZP želim vesele prvomajske praznike! Praznik naj bo združen s tradicionalnimi izleti v naravo. Našim rudarjem osebno želim, da bi svoje težko in nevarno delo tudi v bodoče opravljali varno in brez nesreč! Tone Pikš predsednik osrednjega delavskega sveta ZPT Izterjana je bila pravica delavca, kar pa ni bilo poceni. Plačana je bila drago, saj so zato dali naši očetje, bratje in sinovi svoje najdražje, to je življenje. Vsem delavkam in delavcem ZPT in tudi ostalim, želim veselo praznovanje našega najlepšega praznika, praznika dela 1. maja! Praznovanje naj bo popestreno s tem, da pismo predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ nikoli ne bo pozabljeno. V tem je garancija za lepše življenje delovnega človeka. Franc Romih rudar-kopač, sekretar oddelka ZK na rudniku Hrastnik Rudniški odbor sindikata rudarjev — ROS pri ZPT, čestita vsem članom delovne skupnosti Zasavskih premogovnikov k prazniku dela, 1. maju, z željo, da bi s skupnimi prizadevanji ustvarili še večje rezultate in uveljavili pravice, ki jih dajejo delavska dopolnila za pravično razporeditev pristojnosti, pravic in istočasno tudi odgovornosti. Rudniški odbor sindikata rudarjev Zasavskih premogovnikov Ob praznovanju mednarodnega praznika dela, 1. maja, pošilja konferenca ZK pri ZPT, iskrene čestitke vsem članom naše delovne skupnosti in njihovim družinam! »DELU ČAST IN OBLAST!«, »TOVARNE - RUDNIKE DELAVCEM«! To so še vedno osnovne zahteve revolucionarnih delavskih sil v kapitalističnem svetu, kjer se mora delavski razred boriti za osnovne pravice pri delu in iz dela. Jugoslovanskemu delavskemu razredu te zahteve niso več potrebne, saj je revolucija dala delavskemu razredu vso oblast. Če temu zaradi znanih protide-lavskih sil doslej ni bilo tako, potem prav sedaj postaja to stvarnost, čemur so porok z zakonom sprejeti delavski amandmaji, ki dajejo delavskemu razredu pogoje in pravice, da te svoje težnje in zahteve v celoti uveljavi. Osnovni cilj in dolžnost ZK je, da s pomočjo in sodelovanjem delavskega razreda te pravice uveljavi in jih tudi bo, za čemer stojijo vse napredne in progresivne sile delavskega razreda. Tone Šum kadrovik na rudniku Zagorje -sekretar konference ZK pri ŽPT Ob prazniku dela, želim vsem članom kolektiva ZPT, še več delovnih uspehov in mnogo zadovoljstva v osebnem življenju! Ko že izrekamo drug drugemu vse najboljše in najlepše želje, naj izkoristim to priliko, da povabim vse zaposlene k tesnejšemu sodelovanju s člani samoupravnih organov, da tako približamo samoupravljanje in odločanje kar naj bližje vsakemu delavcu. Takšno tesno sodelovanje in pa prizadevanje nas vseh, daje vse možnosti lažjega in boljšega odločanja, boljšega poslovanja ter boljših medsebojnih odnosov! Maks Martinčič rudar - kopač član OETZ, rudnik Zagorje Letos praznujemo 1. maj v času, ki je zelo razgiban v pogledu nadaljnjega razvoja samo- Pred zadnjo vojno so postavili člani turističnega društva Prijatelji prirode iz Trbovelj, svoj počitniški dom na Mrzlici. Stal je na Štorovem travniku. Med zadnjo vojno je ta dom pogorel. Na tem mestu pa sedaj stoji Poldetova koča, imenovana po velikem trboveljskem planincu in borcu za delavske pravice, pok. Leopoldu Majdiču st., imenovanem tudi »bronasti Polde«. V tej koči so se zadrževali predvojni borci za delavske pravice. V neposredni soseščini tj. na travniku pred to kočo na Mrzlici, pa so prirejali številne velike zlete in zborovanja v predvojnem času, ki se jih je udeležilo po več sto in tudi po več tisoč izletnikov iz Trbovelj, Hrastnika, Zabukovice, Liboj, Zagreba, pa tudi od drugod. Posebno znana so bila taka zborovanja ob 1. maju. upravljanja in uveljavljanja pravic neposrednih proizvajalcev. Delavska ustavna dopolni- la terjajo od nas vseh, da se odločimo, kako domo delali in živeli v bodoče. Prepričan sem, da bomo uspeli strniti naša prizadevanja v skupne napore pri iskanju najboljših rešitev, ki bodo iv strezale nadaljnjemu uspešnemu razvoju posameznih delovnih enot in naše celotne delovne organizacije. Vsem članom kolektivov proizvodnih in drugih delovnih e-not ZPT čestitam k delavskemu prazniku z željo, da bi delovni uspehi tudi v bodoče ne izostajali! Ivan Škrinar, elektrikar, predsednik delavskega sveta elektrostrojnega obrata Za delavski praznik - 1, maj, posredujem v imenu sindikalne organizacije obrata za specialna rudarska dela, vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem, najboljše želje in čestitke! Topla zahvala vsem za dosedanje plodno sodelovanje! Jože Kosmač, tajnik osnovne sindikalne organizacije OSRD Finančno poslovanje v januarju in februarju 1973 Primerjave s finančnim načrtom za to obračunsko dobo nismo izdelali, ker nam še niso znani vsi predpisi o obdavčitvi osebnih dohodkov delavcev in dohodka podjetja. Izpolnjevanje načrta bomo prikazali v obračunu za I. trimesečje 1973, ko bomo morali predložiti periodični obračun tudi službi družbenega knjigovodstva in ko bo najbrže že tudi podana jasnejša slika o obveznostih do družbene skupnosti. Zaradi tega prikazujem le pregled doseženih finančnih rezultatov v posameznih delovnih enotah. OSNOVNA DEJAVNOST Rudnika Hrastnik in Trbovlje sta zaključila prva dva me- seca s pozitivnim ostankom dohodka, rudnik Zagorje pa izkazuje izgubo. Ta izguba se pokrije z dobičkom drugih delovnih enot, končni rezultat v os- enota premog rudnik Hrastnik: realizacija 15,725.800,00 lastna cena 14,654.600,00 razlika 1,071.200,00 rudnik Trbovlje: realizacija 11,209.800,00 lastna cena 10,227.600,00 razlika 982.200,00 rudnik Zagorje: realizacija 11,016.100,00 lastna cena 12,155.800,00 razlika — 1,139.700,00 novni dejavnosti pa je pozitiven. Poedine delovne enote so dosegle v obravnavanem razdobju naslednji rezultat: ostalo skupaj 282.300,00 16,008.100,00 333.700,00 14,988.300,00 — 51.400,00 1,019.800,00 274.900,00 11,484.700,00 310.700,00 10,538.300,00 — 35.800,00 946.400,00 295.800,00 11,311.900,00 296.500,00 12,452.300,00 — 700,00 — 1,140.400,00 enota premog Skupne službe: realizacija — lastna cena — razlika — ZPT: realizacija 37,951.700,00 lastna cena 37,038.000,00 razlika 913.700,00 Pri rudniku Hrastnik znižuje pozitivni ostanek pri prodaji premoga izguba stranskih o-bratov, in sicer kotlarna ter samski domovi. Isti primer je na rudniku Trbovlje, kjer pokrivamo iz pozitivnega ostanka pri premogu izgubo samskih domov in stroške za zemljiško posest. Tudi na rudniku Zagorje je izguba pri premogu povečana za negativne razlike samskih domov ter zemljiške posesti. V skupnih službah so zajete storitve separacije in upravno prodajna režija za tuje, tu gre za nakladanje in transport premoga za elektrarno in cementarno, za prevoze po normal no-tirni železnici in izdelavo projektov. Poleg teh storitev je še realizacija laboratorija in žage ter izredni dohodki in izdatki, režijski stroški lesa in materiala, prodaja materiala iz skladišč. Pri omenjenih storitvah smo dosegli naslednje finančne rezultate: storitve separacije 3.200,00 din storitve upravno-prodajne režije 14.700,00 din laboratorij 5.300,00 din žaga Trbovlje — žaga Zagorje — 16.200,00 din izredni dohodki 34.700,00 din izredni izdatki 9.900,00 din Skupaj pozitivna razlika 31.800,00 din ostalo skupaj 4.046.700.00 4.014.900.00 31.800,00 4.899.700.00 4.955.800.00 — 56.100,00 4.046.700.00 4.014.900.00 31.800,00 42.851.400.00 41.993.800.00 857.600,00 celotni dohodek___________din odprodaja premoga 37,915.700,00 ostalih storitev 4,899.700,00 42,851.400,00 materialni stroški 17,644.600,00 dohodek 25,206.800,00 pogodbene in zakonske obveznosti 3,147.000,00 dohodek za razdelitev 100 % 22,059,800,00 brutto osebni dohodki 96,1% 21,202.200,00 brutto skladi 3,9 % 857.600,00 DRUGE DEJAVNOSTI Obrat za specialna rudarska dela je dosegel pri realizaciji 6,799.000,00 din, pozitivnega o-stanka dohodka 624.400,00 din, kar je 15,2 % od dohodka, do-čim je za brutto osebne dohodke porabil 84,8 % dohodka ali 3,474.200,00 din. Ta rezultat izvira iz dejavnosti na domačih gradbiščih, ker dela v inozemstvu v prvih dveh mesecih še niso bila obračunana. Tudi avtopark je posloval pozitivno. Pri realizaciji 1.228.700.00 din znaša ostanek dohodka 34.400,00 din, to je 6,2 % dohodka. Gramat — delovne enote v Hrastniku in Trbovljah izkazujejo izgubo, ki pa je prehodnega značaja glede na sezonsko obratovanje. Ta izguba, ki znaša v Hrastniku 13.600,00 din in v Trbovljah 33.800,00 din, bo v marcu 1973 pokrita. Na območju Zagorja pa izkazujemo dobiček v višini 18.800,00 din. Elektrostrojni obrat je dosegel realizacijo v vrednosti 2.449.800.00 din. Po kritju vseh stroškov je ostalo za sklade 178.300.00 din, kar je 18,3 % dohodka. Rezultat je ugoden, izvira pa iz precejšnje prodaje izdelkov in storitev. Toplarna Trbovlje ima v prvih dveh mesecih izgubo v višini 59.500,00 din, pri celotnem dohodku 277.000,00 din. Izguba izvira iz tega, ker se obračunava prodaja toplotne energije skozi vse leto v enakomernih mesečnih zneskih, stroški so pa, predvsem za premog, razumljivo v zimskih mesecih, višji. Ker bi se morali tudi stroški v zvezi z realizacijo e-nakomerno porazdeliti v celem letu, bomo obračun v marcu popravili in bo izguba odpravljena. Če na kratko povzamemo dosežke vseh naštetih proizvodnih dejavnosti, dobimo naslednjo sliko finančnega rezultata: dejavnost celotni dohodek lastna cena razlika din osnovna 42,851.400,00 41,993.800,00 875.600,00 OSRD 6,799,000,00 6,174.600,00 624.400,00 avtopark 1,228.700,00 1,194.300,00 34.400,00 GRAMAT 1,233.500,00 1,262.100,00 — 28.600,00 ESO 2,449.800,00 2,271.500,00 178.300,00 toplarna 277.000,00 336.500,00 — 59.500,00 Skupaj 54,839.400,00 53,232.800,00 1,606.600,00 Pri režijskih stroških lesne in materialne uprave ter prodaji materiala iz skladišč, ne beležimo nobenih razlik. Vse delovne enote osnovne dejavnosti so dosegle pri prodaji premoga 307.582 ton in realizaciji že omenjenih storitev, naslednjo delitev celotnega dohodka: Delitev celotnega dohodka pa je naslednja: celotni dohodek 54,839.400,00 din materialni stroški 22,845.500,00 din dohodek 31,993.900,00 din pogodbene in zakonske obveznosti 3,724.300,00 din dohodek za razdelitev 100,00 % 28,269.600,00 din brutto osebni dohodki 94,30 % 26,663.000,00 din brutto skladi 5,70 % 1,606.600,00 din NEPROIZVODNE DEJAVNOSTI Rudarski šolski center je dosegel 998.0000,00 din celotnega dohodka, pri tem pa izkazuje negativni rezultat v znesku 28.900,00 din. Ta je prehodnega značaja, v periodičnem in konč- Počitniški domovi nimajo praktično še nobene realizacije, stroški pa, sicer malenkostni, nastajajo v zvezi z vzdrževanjem in čuvanjem domov. Izgube je sicer za 34.000,00 din, od tega Rab 19.100,00 din, Crik-venica 3.500,00 din in Partizanski vrh 11.400,00 din, vendar se le-ta v sezoni letovanj pokrije. Zasavski premogovniki kot celota so razdelili dosežen celotni dohodek in dohodek takole: celotni dohodek 56,686.000,00 din materialni stroški 23,926.200,00 din dohodek 32,759.800,00 din pogodbene in zakonske obveznosti 3,762.800,00 din dohodek za razdelitev Hrastnik 2.088,36 Trbovlje 2.087,42 Zagorje 1.979,69 skupni prevoz 1.866,57 separacija Trbovlje 1.742,21 separacija Zagorje 1.597,71 nabavni oddelek (skladišča) 1.720,43 uprava ZPT 2.419,09 ESP-strojna delavnica 1.730,27 ESO-elektro delavnica 1.773,13 OSRD 2.459,10 GRAM AT 1.693,79 avtopark 2.084,15 toplarna 2.070,80 ZPT 2.028,17 nem letnem obračunu se morajo izdatki izravnati z dohodki. Menze so na vseh treh rudnikih zaključile poslovanje uspešno, izgube nima nobena. Končni rezultat dvomesečnega poslovanja je naslednji: brutto osebni dohodki 94,50 % 27,399.900,00 din brutto skladi 5,50 % 1,597.100.00 din Stanovanjski prispevek je vkalkuliran v pogodbenih in zakonskih obveznostih po stopnji 4 % od brutto osebnih dohodkov, razliko do 6 °/», to je 2 °/° pa pokrivamo zaenkrat iz ostanka dohodka za brutto sklade. V našem primeru znaša povečana stopnja 2 0/° približno 548.000,00 din, tako da bi ostalo dejansko za sklade podjetja le približno 1,000.000,00 din. OSEBNI DOHODKI V primerjavi z letom 1972 smo dosegli v letošnjih prvih dveh mesecih povprečne osebne dohodke v naslednji višini: 2.281,93 109,3 2.366,46 113,4 2.119,25 107,0 2.047,96 109,7 1.915,90 110,0 1.702,51 106,5 1.829,66 106,3 2.419,62 110,2 2.006,80 116,0 2.100,88 118,5 2.646,00 107,6 1.979,36 116,8 2.207,94 105,9 2.291,98 110,7 2.227,79 109,8 Roman Turnšek Več poudarka delu v jami Dne 16. aprila 1973, je potekala v sejni sobi uprave Zasavskih premogovnikov v Trbovljah, seja stalne komisije udeležencev oziroma podpisnic samoupravnega sporazuma slovenskih rudnikov. Sejo je vodil Jože Zorčič, inž, namestnik glavnega direktorja ZPT, ob navzočnosti predstavnikov vseh slovenskih rudnikov in RŠC Velenje, navzoča pa sta bila tudi Stjepan Šaubert, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in Rihard Žnidar, strokovni sodelavec tega odbora. Komisija se je sestala z namenom, da prouči položaj in razvoj rudarstva v družbeni delitvi dela, glede na družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Po proučitvi vseh elementov, ki dokazujejo da položaj rudarjev na področju oblikovanja dohodka, predvsem še osebnih dohodkov, ne ustreza družbenemu pomenu in vrednosti vloženega dela, je komisija pripravila predlog za dopolnitev samoupravnega sporazuma z uvedbo jamskega dodatka, kot posebne oblike stimulacije rudarjev za vključevanje v jamsko delo, preprečevanje fluktuacije in kot primerne nagrade za težko in nevarno podzemeljsko delo. Pripravila je predlog, da naj bi znašal dodatek za delo v jami 2,50 din/uro neto za opravljeno delo o načinu izplačevanja tega do-dodatka pa je predvidel dve varianti in sicer, da naj bi jamski dodatek določili v enakem znesku za vsakega upravičenca, ne glede na delovno mesto, ob upoštevanju števila delovnih ur, ki jih je opravil v jami; druga možnost pa je, da bi maso dodatkov za jamsko delo razdelili na posamezne upravičence po merilih notranjih samoupravnih aktov o delitvi osebnih dohodkov, kot podpisnic rudnik celotni dohodek lastna cena razlika Hrastnik 247.200,00 236.800,00 10.400,00 Trbovlje 265.900,00 264.300,00 1.600,00 Zagorje______________320.500,00 279.100,00___________41,400,00 Skupaj 833.600,00 780.200,00 53.400,00 100,00 % 28,997.000,00 din delovna enota leto 1972 I—11/1973 indeks samoupravnega sporazuma. Komisija je bila mnenja, da naj bi se podpisnice samoupravnega sporazuma odločile za prvo varianto. Predlog je bil poslan vsem podpisnicam tega sporazuma, t.j. vsem slovenskim rudnikom s tem, da do 25. 4. 1973, predlog komisije obravnavajo organi upravljanja vseh podpisnic sporazuma in do tega dne že tudi pošljejo svoje pripombe. O pripombah bo razpravljala ta komisija na svoji naslednji seji 26. 4, 1973, v Velenju. Na temelju pripomb bo izoblikovala dokončen predlog za spremembo samoupravnega sporazuma. Sicer pa je komisija obravnavala še nekaj drugih zadev, ki se nanašajo na izvajanje samoupravnega sporazuma. Izpolnjevanje proizvodnega načrta v prvem četrtletju 1973 1. Proizvodnja gradbenega materiala: delovna enota letni načrt proizvodnja izpol. načta v % betorarna Hr. kos 98.000 17.709 18,1 kamnolom Hr. nT 9.000 2.785,5 31,0 opekarna Tr. enot 8,500.000 m3 35.000 1,834.923 21,6 kamnolom Tr. 5.486 15,7 kamnolom Zg. m' 146.000 35.224,5 24,1 2. Storitve, ostala proizvodnja: OSRD I-II din 48,700.000 6,848.661,3 14,1 Avtopark t/km — 1,144.119 — Elektrostrojni obrat ure 388.856 87.054 22,4 Nevenka Plevnik Novost, ki vzbuja upanje Poizkus uvedbe samohodnega podporja Marrel-Hydro na rudniku Trbovlje. Če zasledujemo gospodarsko situacijo v svetu, vidimo, da je premogovništvo v vse težjem položaju, predvsem podzemna eksploatacija premoga. Konkurenca ostalih virov energije je vse močnejša, zato je nujno, da se premogovniki in industrija, ki izdeluje opremo za premogovnike, usmerja na tehnologijo, ki bo sposobna konkurenčno nastopati na tržišču. V zadnjih letih je opaziti prizadevanja za čim popolnejšo mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov. Če primerjamo situacijo pri nas s situacijo v svetu, vidimo da so pri nas razmere podobne ali pa celo še težje, ker smo v zadnjih desetih letih močno zaostali za razvojem rudarske tehnike v svetu. Storitve so sicer v porastu, vendar so precej manjše od storitev na mehaniziranih širokih čelih v moderno opremljenih rudnikih. Nujno je, da proizvodnjo me- haniziramo tako, da olajšamo delo na odkopih, povečamo storitve in dosežemo čim večjo koncentracijo. Da pa to dosežemo je nujno, da preidemo na uporabo samohodnega hidravličnega podporja na čelu. Pri izbiri podporja, ustreznega za naše pogoje dela, v jami rudnika Trbovlje, je potrebno upoštevati: Odkopna metoda Pri odkopni metodi s pridobivanjem, mora biti podpor j e izdelano tako, da omogoča pridobivanje. Podporje Marrel-Hydro DFS-18-28 je konstruktivno prilagojeno za pridobivanje v pogojih, ki so podobni našim. S hidravilčnim pomikanjem zadnjih podaljškov stropnic (banan), lahko uravnavamo pridobivanje glede na kapaciteto transporterja. Pri tem podporju sta na čelu dva transporterja, prvi za podkopni, drugi pa za naklonski del. Oba se pomikata s pomočjo vgrajenih hidravličnih cilindrov. Podkopni pogoji Znano je, da so podkopni pogoji v jami rudnika Trbovlje izredno težki. Pri izdelavi pod-kopa je treba praviloma delati z omejenim razstreljevanjem, često pa celo brez razstreljevanja. Pri izdelavi stropa je treba delati izredno previdno s sprotnim lovljenjem majhnih ploskev. Podporje Marrel-Hydro ima vgrajeno prednjo podal j sevalno stropnico dolžine 820 milimetrov, ki se upravlja s hidravličnim cilindrom tako, da je možno takojšnje zavarovanje ozkih odprtih delov stropa, če je potrebno tudi že pred nameščanjem mrež. Stropnice pri tem podporju so široke 450 mm, med strop-nicami pa je 350 mm prostora, glede na to, da se v strop nameščajo mreže in paranci, je strop po celotni dolžini čela enakomerno zavarovan, tako da ni nevarnosti padcev premoga ali lesenega stropa, kar je pogost vzrok nesreč na ostalih čelih. 20-m garnitura samohodnega hidravličnega podpodja Marrel-Hydro, v jami rudnikaTrbovlje. Foto Trbovlje Tla čela V kotlovnem premogu pride še na popolnoma suhem čelu do vgrezanja stojk v tla in s tem do zmanjšanja višine čela ter otežkočenega dela na čelu. Če pa je na čelu prisotna še voda, je običajno kljub podla-ganju lesa pod osnovno in o-jačeno podporje, težko obdržati višino čela v potrebnih mejah. Hidravlično podporje Marrel-Hydro DFS-18-28 ima glede na torno podporje in glede na večino drugih tipov samohodnega podporja veliko podporno ploskev v tleh (specifični pritisk v tla pri maksimalni obremenitvi 17,1 kp/cm2), tako da je ugrezanje podporja v tla minimalno. Podporje se premika tako, da se polovica sekcije vpne v strop, ostala polovica pa se popusti in s pomočjo horizontalnega cilindra pomakne naprej za maksimalno 770 mm. Moč cilindra je tolikšna, da premikanje sekcij tudi pri težjih pogojih ni vprašljivo. Podporje Marrel-Hydro je eno od redkih podporij s tem načinom premikanja; večina ostalih tipov okvirnega samohodnega podporja se pomika naprej tako, da se vpne na transporter na čelu in potegne naprej. Za tak način premikanja, transporterji, ki jih imamo na razpolago, ne ustrezajo. Pri sistemu premikanja, kot ga ima podporje Marrel-Hydro, obstoji nevarnost premikanja podporja po čelu vzdolžno, zato je zelo važno, da se pazi na ustrezni kot (nekaj nad 90°) med progo in čelom. Dinamika stropa na čelu Za čela v jami rudnika Trbovlje je značilno, da se pritisk ne demonstrira samo statično na podporje, temveč so izredno močne dinamične komponente pritiska, ki nagibajo nagibajo podporje proti ruš-nemu delu ali pa proti fronti čela, včasih pa celo vzdolžno po čelu, kar je pri uporabi strop-nic manj opazno. Podporje Marrel-Hydro se lahko nagne v smeri pravokotno na čelo do 13°, z uporabo elastičnih lamel pa do 5°, v smer vzdolžno na čelo pa se lahko nagne za 3°. Gibljiva je tudi stropnica, ki se lahko nagne za 15°. Torej podporje popušča v smeri delovanja dinamične komponente pritiska, lamele ob stojkah pa u-stvarjajo reakcijo proti delovanju pritiska. Ker čelo hitro napreduje, se podporje sproti izravnava. Podporje ima vgrajena dva horizontalna cilindra med prvim in zadnjim pasom stojk sekcije, tako da se lahko poljubno uravnava pri vpenjanju. Pomembno pri hidravličnem podporju je tudi to, da se pri vpenjanju ustvari določena napetost v stropu, ki je nasprotna delovanju pritiska v jami. S tem se skuša doseči pogoje kot pri neodprtem premogu. Stropnici sekcije brez banan in podaljševalnih stropnic, lahko nosita največ 240 ton na 1,6 metra dolžine čela. Varnost na čelu Delo s hidravličnim podporjem je mnogo bolj varno kot z jeklenim tornim podporjem, ker tu ni nevarnosti padcev premoga s stropa, podkopni del se lahko sproti varuje s po-daljševalnimi stropnicami, pri pridobivanju pa je rušilni del tako zavarovan, da ni nevarnosti poškodbe, če se mreže pravilno odpirajo. Eventualne poškodbe zaradi podporja pa so lahko le posledica nepazljivosti ali nepravilnega dela. Potek poizkusa Za poizkus podporja Marrel-Hydro v naši jami smo dobili 12 sekcij podporja iz Velenja, kjer poizkus s tem podporjem zaradi specifičnih pogojev ni uspel. 11 sekcij smo vgradili na poizkusnem čelu v polju Južna Sava. Dolžina čela je 18 m. Pri montaži smo ugotovili, da je možno pri petih zaposlenih na izmeno (delno kovači, delno rudarji) montirati do 4 sekcije na dan. Če bi montirali čelo večje dolžine, bi lahko montaža potekala v več skupinah, vsaka skupina bi zmontirala do 6,4 m čela na dan brez montaže ventilov na cevi, ki se montirajo posebej. Kompletna montaža čela (sekcije, hidravlika, transporterji na čelu in v progi, črpalka) je bila končana v petih dneh. Sekcije se dajo razstaviti v dele, ki se jih lahko vozi po žičnici, tako da je dostava podporja do čela enostavna. S poizkusom smo pričeli 5. 3. 1963, najprej na dveh, nato pa na treh izmenah. Na izmeno je na čelu zapo- slenih 7 kopačev in gospodar čela za vsa dela na čelu (pod-kop, pridobivanje, prestavljanje itd.). Poleg tega je na etaži še na vsaki izmeni kovač in e-lektrikar. Odkopna plošča se spreminja od 8 do 3 m debeline, tako da bo mogoče podpor-je preizkusiti v različnih pogojih dela. Tudi kvaliteta premoga je različna, od kvalitetnega komercialnega premoga v začetnem delu do kotlovnega premoga, ki ga bomo odkopavali v zadnjem delu poizkusa. Nad odkopno ploščo so deloma stara dela s splavnim zasipom, deloma pa staro čelo z rušenjem in nadkopnim pridobivanjem premoga. To območje je značilno zaradi jamskih ognjev, ker vsebuje premog precej pirita in markazita, tako da smo imeli več težav z ogrevanjem, ko je etaža stala zaradi zamud pri dobavi podporja in črpalke. Večji del proge (dolžina 175 metrov) smo morali zavarovati z glinasto oblogo, da dveh mestih pa smo morali iztrebiti ogret material. Podkopni pogoji so slabši, včasih celo slabši kot na ostalih čelih, tako da je treba kljub izkopu 0,75 m večji del premoga izkopati ročno, le manjši del v tleh je možno razstreliti. Kljub slabim podkopnim pogojem smo dosegli stalne dnevne napredke 2,3 m/dan. Poudariti je treba, da predstavlja glavni problem transport, ker sta na eno izvozno progo vezani dve polnišči šolskih delovišč RŠC in poizkusno čelo. Prevoz vozičkov ni krožen, tako da čelo stoji vsako izmeno najmanj eno uro, včasih tudi več, zaradi pomanjkanja in ranžiranja vozičkov. Precejšnji zastoji so nastali tudi zaradi krajšanja transporterja v progi, ker je le-ta na čelu stisnjen med sekcijami. Vgradili smo podaj alni transporter Westfalia s hidravličnim pomikanjem, ki pa je imel premajhno zmogljivost. Kljub vsem tem pomanjkljivostim smo dosegli maksimalne dnevne storitve nad 36,5 ton na moža pri normalni višini plošče 8 m. Povprečna odkopna storitev pa se giblje od 14 do 15 ton na moža, zaradi različne višine nad kopnega dela. Vendar bistvo poizkusa ni iskanje storitev ali napredkov, pač pa uvajanje hidravlike, da se zaposleni navadijo ravnanja z njo, in da z dodatnimi poizkusi pri samem delu ugotovimo faktorje, ki jih bomo morali poznati pri uvedbi hidravličnega podporja na čela, dolžine 60—80 m. Pri delu s podporjem nismo imeli večjih težav, le v začetnem obdobju, ko je bilo potrebno popraviti ventile, ki smo dobili poškodovane iz Velenja. Že v tem, razmeroma kratkem časovnem obdobju poizkusa pa smo ugotovili nekaj bistvenih stvari, ki jih bo treba rešiti z uvedbo hidravličnega podporja na čela. 1. Izdelava podkopnega dela z razstreljevanjem, posebno še ročno, predstavlja glavno izgubo časa, poleg tega pa obstaja pri razstreljevanju, kljub nameščanju zaves, nevarnost poškodb podporja. Za uspešno delo s podporjem je nujno nabaviti pridobi-valni stroj. 2. Transportna mehanizacija na čelu kapacitivno ne ustreza delu s hidravličnim podporjem. Pri čelih, dolžine 60—80 m bo nujno uporabljati transporterje DVT 620 ali večje (po zmogljivosti). Na sedanjem čelu imamo dva transporterja DVT 400, vendar nadkopni že pri tako majhni dolžini (15 m) ne ustreza. Pri večji dolžini in napredkih čela bo treba skrajšati čas pridobivanja na minimum (s pridobivanjem na 3—5 mestih hkrati), s tem se bodo zmanjšale tudi odkopne izgube. 3. Vpliv hidravličnega podporja na strop se kaže na drobljenje premoga, s tem se olajša pridobivanje in zmanjšujejo izgube. 4. Pri prehodu iz čela v progo je nujno uporabljati poda-jalne transporterje ustreznih zmogljivosti, ki se pomikajo s pomočjo hidravličnih cilindrov; krajšanje transporterja v progi pa se predvidi na 10—30 m, glede na karatkteri-stike podajalnega transporterja. Podajalni transporter bi se premikal po žičnici ali po posebnih kolutih po transporterju v progi. 5. Kapaciteta transportne mehanizacije v progah (EVT-120) je za mehanizirano čelo premajhna. 6. Bunkerji med etažami in glavnim izvoznim horizontom morajo imeti ustrezno kapaciteto zaradi diskontinuirnosti transporterja. Poizkusno čelo nima bunkerja, kar se močno odraža pri zastojih na čelu. 7. Mehanizirano široko čelo omogoča enakomerno proizvodnjo v teku celotne izmene. Transport premoga med polni-šči in separacijo mora biti sposoben sprejeti to proizvodnjo ne glede na čas v izmeni. 8. Profili jamskih prostorov morajo biti večji, da bo možno transportirati nerazstavljene dele sekcij, kar se bo občutno poznalo pri času montaže. U-strezno povečani teži pri prevozu se mora okrepiti tudi žičnica. 9. Pogojem dela s hidravličnim podporjem se mora prilagoditi tudi sistem odpiranja e- taž (večje smerne dolžine). 10. Z uvedbo hidravličnega podporja se bo nujno menjala profesionalna sestava zaposlenih ter razmerje jama—profe-sionisti—monterji. Elektro- strojna služba bi se morala temu ustrezno okrepiti z rudarji. Z dosedanjim potekom poizkusa smo zadovoljni. Poudaril sem že, da primaren namen poizkusa ni iskanje storitev in dnevnih napredkov, vendar pa bi neglede na to dosegli še večje storitve in napredke, če bi poizkus potekal v normalnih pogojih. Če bi bila plošča premoga nepoškodovana, bi uvedli razstreljevanje na 1,5 m koraka čela in dvojni hod podporja v enem ciklusu. Če ne bi bilo zastojev pri transportu, ki dosegajo tudi do eno tretjino efektivnega delovnega časa, računamo, da bi vsaka delovna tretjina izdelala svoj ciklus s korakom 1,5 m, torej bi znašali napredki tudi do 4,5 m/dan. S povečanjem hitrosti napredovanja čela se zmanjšajo tudi pritiski na čelu in pred čelom, kar bi ugodno vplivalo na izboljšanje podkopnih pogojev. Bistveno pri uvedbi samohodnega podporja pa je, da odpadejo nekatere fizično najbolj naporne operacije na čelu, druge pa se zmanjšajo na minimum, kar je eden od prvih ciljev vsake nove mehanizacije. Ernest Ščukanec, dipl. inž. rud. Analiza izvajanja proizvodnega načrta v I. trimesečju 1973 Delovni načrt za leto 197.3, ki obsega tudi proizvodni načrt, je osrednji delavski svet ZPT sprejel in odobril na svojem 11. zasedanju, 31. 1. 1973. Ker je delovni načrt osnova za finančni načrt podjetja, je o-srednji delavski svet hkrati sprejel tudi sklep, da je načrtovano proizvodnjo brezpogojno doseči in jo po možnosti celo preseči. V zvezi s tem je sprejel tudi program ukrepov, ki naj zagotove izpolnjevanje proizvodnega načrta. Poseben poudarek je bil dan težnji skupnemu doseganju proizvodnih nalog s tem, da se v primeru manjše proizvodnje v eni enoti, ta nadomesti z večjo proizvodnjo v drugih enotah. Za izvajanje navedenih ukrepov je o-srednji delavski svet zadolžil tehnično vodstvo enot in ZPT. Nujno je, da ob koncu prvega letošnjega trimesečnego obdobja analiziramo izvajanje proizvodnega načrta in izvajanje sprejetih ukrepov oziroma zadolžitev. Proizvodnja je bila po posameznih enotah v primerjavi z načrtom naslednja: enota načrt, ton doseženo, ton razlika, ton + — rudnik Hrastnik 172.000 171.850 — 150 jama Hrastnik 83.200 83.398 198 — jama Ojstro 66.600 66.022 — 578 jama Dol 22.200 22.430 230 — rudnik Trbovlje 169.000 181.380 12.380 — rudnik Zagorje 116.000 103.700 — 12.300 jama Kisovec 60.000 54.560 — 5.440 jama Kotredež 56.000 49.140 — 6.860 Rudarski šolski center delovišče Trbovlje 7.000 6.370 — 630 ZPT 464.000 463.300 — 700 Proizvodnja je bila po posameznih vrstah premoga naslednja: vrsta premoga načrt, ton doseženo, ton razlika, ton + — komercialni 282.140 275.378 — 6.762 kotlovni 153.000 164.067 11.607 — medprodukti 28.860 23.855 — 5.005 skupaj 464.000 463.300 700 Primerjava procentne udelež upoštevano, pokaže naslednja be posameznih asortimentov z odstopanja: vrsta premoga separacija Trbovlje separacija Zagorje načrt % doseženo % načrt % doseženo % kosovec 9,2 8,7 15,1 15,5 kockovec 12,1 10,4 16,2 16,0 orehovec 8,6 11,0 16,8 16,8 grahovec 8,6 8,5 8,8 8,7 zdrob 20,2 21,6 21,4 21,0 prah 26,5 27,6 21,7 22,0 medprodukti 14,8 12,2 — — Tabela s podatki o doseganju proizvodnega načrta nam kaže, da je rudnik Hrastnik dosegel načrtovano proizvodnjo, saj primanjkljaj 150 ton ne predstavlja niti ene tisočinke odstopanja. Čeprav je imel v mesecu januarju za 2.330 ton nižjo proizvodnjo od načrtovane zaradi izredno težkih odkop-nih prilik (silificirani vložki v A-kopi jame Hrastnik in uvajanje odkopne metode dolgih stebrov pri sanacijskem odkopavanju v Zapadnem polju jame Ojstro), je ta primanjkljaj v celoti nadoknadil v februarju in marcu. Nadoknadenje te proizvodnje je bilo težje, saj je prav v tem času poizkušal uporabo samohodnega hidravličnega podporja Salzgitter. Rudnik Trbovlje je zaradi dobre organizacije proizvodnega procesa in izredno uspelega poizkusa uvajanja samohodnega podporja Hydro Marrel (v mesecu marcu), vse mesece presegal proizvodni načrt, čeprav odkopne prilike niso bile najboljše in tako skušal vsaj količinsko nadomestiti manjšo proizvodnjo na rudniku Zagorje. Rudnik Zagorje je imel največ j e odstopanje od proizvodnega načrta. Obrat Kisovec je v januarju načrtovano proizvodnjo ne le dosegel, temveč za 40 ton celo presegel. Težave v proizvodnji so nastopile v februarju in marcu zaradi nepričakovanega zmanjšanja obsega etaž, kjer so izvajali dvoetažni sistem odkopne metode in je zato bilo potrebno skoraj ves premog pridobiti z enoetažno odkopno metodo in popolnim splavnim zasipom. Poleg tega jebilo potrebno v nekaterih predelih izvajati dela na odkopih skrajno previdno zaradi nevarnosti zruškov, ki so jih pogojevale slojne prilike. Na obratu Kotredež je bilo z oktobrom 1972 uvedeno dvotretjinsko obratovanje na podlagi sprejetega sanacijskega načrta. Izvajanje del, ki jih je predvidel ta načrt, je bilo v celoti končano šele v januarju, uvedba načrtne organizacije proizvodnega procesa na odkopih, pa v februarju. Že v tem mesecu bi obrat dosegel načrtovano proizvodnjo, posebno pa še v marcu, če se ne bi na širokočelnih odkopih pojavilo ogrevanje premoga, kar je zaradi znatnega povečanja temperature, zlasti pri pridobivanju premoga v nadkopni fazi, izredno oteževalo delovne pogoje. Ker je bila celotna proizvodnja te jame preusmerjena le na eno polnišče, so bile precejšnje okvare in zastoji na transportni poti, saj se je prah iz ogretih premoških delovišč navlažil z vodo iz drugih delovišč in se spremenil v blato. To blato je povzročalo okvare na transportni mehanizaciji in zahtevalo stalno čaščenje presipnih jaškov. Zaradi prilik so bile ne le nižje storitve, pač pa so terjale tudi dodatno vzdrževanje. Če bi bile odkopne prilike normalne, bi že v marcu dosegel načrtovano proizvodnjo in sanacijski načrt prehoda na dvotretjinsko obratovanje. Kljub navedenim težavam je znašala proizvodnja 696 ton dnevno. Rudarski šolski center je i-mel na svojem širokočelnem odkopu v polju Lakonca v jami Trbovlje, kjer odkopavajo o-stanke premoškega sloja, prva dva meseca dokajšnje težave zaradi dotoka vode in pritiskov. Ko je bilo to delovišče o-puščeno in izbrana nova lokacija, se je proizvodnja zvišala, vendar ni bilo možno v tako kratkem času, tj. v enem mesecu dni, nadoknaditi prejšnji primanjkljaj. Podjetje kot celota izkazuje sicer primanjkljaj 700 ton do 100-°/° izvedbe proizvodnega načrta, vendar je ta količina tako majhna, da lahko rečemo, da je bil proizvodni načrt za I. trimesečje izpolnjen, in to kljub znatnemu odstopanju v mesecu januarju. Doseganje količin posameznih vrst premoga, nam pokaže precejšnje odstopanje od načrtovanih. Zmanjšanje količin komercialnega premoga, ob i-stočasnem opvečanju količin kotlovnega premoga, so nam narekovale povečane potrebe termoelektrarn, občasno pomanjkanje železniških vagonov in nekaj težjih okvar v procesu težkotekočinskega separiranja. V delovnem načrtu predvidena potreba po 750.000 tonah premoga za termoelektrarno, je bela ob podpisu pogodbe povečana na 800.000 ton, predvsem pa se je spremenila količinska dinamika prevzemanja premoga zaradi pospešenega obratovanja TET. Količina medproduktov je bila nižja od načrtovane zaradi manjših količin komercialnega premoga in manjšega odstotka padca tega asortimenta, ker so v težkote-kočinski separaciji separirali le kvalitetnejše vrste premoga. Ob pregledu udeležbe posameznih asortimentov premoga v primerjavi z načrtovano, je vedno bolj zaskrbljujoč pojav neprestanega upadanja debelejših vrst premoga, posebno koso vca in kockovca na področju rudnika Trbovlje in Hrastnik in nenehen porast količin prahu na celotnem ZPT. To negativno odstopanje od načrtovanih količin, nam daje znatno nižji dohodek in s tem ogroža neizpolnjevanje sprejetega finančnega načrta ter odstopanje od načrta prodaje posameznih asortimentov, oziroma pogodbenih dobav. Gibanje storitev: storitve rudniki Hrastnik Trbovlje Zagorje ZPT načrtovano doseženo načrtovano doseženo načrtovano doseženo načrtovano doseženo jamska 3,80 3,83 5,00 5,62 2,60 2,29 3,68 3,73 obratna 3,42 3,40 4,35 4,66 2,09 1,82 3,15 3,12 rudniška 2,64 2,76 3,70 4,14 1,90 1,67 2,65 2,71 Poraba glavnih vrst materiala: les mVOOOt 9 9 7 6 14 19 9,6 10 razstrel. gr/t 110 185 100 86 310 293 156 170 Glede na višino dosežene kot rudniška, presežene, dočim proizvodnje, so bile načrtovane je obratna storitev malenkost-storitve v okviru ZPT, tako no nižja. Dvig te storitve znat- no zaostaja za dvigom jamske storitve tudi na rudniku Hrastnik in rudniku Trbovlje. Ker rudnik Zagorje ni dosegel načrtovane proizvodnje zaradi že opisanih težkih odkop-nih prilik, so zato tudi dosežene storitve znatno pod načrtovanimi. Poraba lesa je kljub povečani porabi na rudniku Zagorje, ostala na načrtovani, dočim se je poraba razstreliva dvignila zaradi večje porabe na rudniku Hrastnik, kjer se pri sanacijskem odkopavanju skuša doseči tudi seizmične učinke. S to kratko analizo sem želel podati vsaj bežen pregled o izpolnjevanju proizvodnega načrta za prvo obdobje letošnjega leta. Adolf Jermol, dipl. inž. rud. Poizkusno delo z garnituro Salzgitter na rudniku Hrastnik V februarju 1973 kmo dobili na rudnik Hrastnik hidravlično, podpor j e firme Salzgitter. Podpor j e smo montirali v jami Hrastnik na vzhodnem krilu v A-kopi-jug. Vgradili smo ga 16. in 17. februarja 1973 v dopoldanskih izmenah. Za montažo 20. sekcij je bilo opravljenih 8 šihtov. Podporje smo namestili v medsebojni razdalji po 80 cm. Morali smo ga še opremiti in sicer z zavesami iz gumijastih trakov, s TH podporniki in z gumijastimi ščitniki. Zavese varujejo hidravlične stojke pred mehaničnimi poškodbami v času odstreljevanja. TH podpornike smo namestili na zadnje hidravlične pomične strop-nice, kjer s pomočjo krajnikov oziroma mrež preprečujejo zasipavanje zadnjega mejnega okna z narušenim materialom. Gumijasti ščitniki so nameščeni na prednjih stropnicah ob čelu delovišča in preprečujejo vstop premoga v notranjost stropnic. Z odkopavanjem smo pričeli 19. februarja 1973. Širina čela je znašala 19,5 m, višina pod- kopnega dela 2,8 m, višina nad-kopnega dela 2,3 m. Čelo je enokrilno, slepo in separatno zračeno. Lesene stropnike po glavni progi podpiramo z jeklenimi stojkami tipa VALENT. Med odkopavanjem smo imeli težave predvsem z zadnjim mejnim oknom, ker je premog to okno močno zasipaval. Strop smo sprva pažili s krajniki, katere je pritisk hidravličnega podporja in hribine močno polomil, tako da smo morali zadnje mejno okno ponovno paži-ti. Krajniki, ki jih namestijo v strop prvega mejnega okna, pridejo namreč pri pomikanju podporja naprej v zadnje mejno okno in naj bi služili kot opaž. Zaradi polomljenih krajnikov je narušeni material močno zasipaval zadnje mejno okno s premogom, katerega smo morali nakladati z lopato v transporter. Nato smo poizkusili pažiti strop s paranimi vrhači dolžine 3,2 m, vendar so se vrhači ob priliki pomikanja podporja v smeri odkopavanja razmaknili tako, da je uhajal premog in zasipaval zadnje mejno okno. Po 38-metrskem napredku čela, smo pričeli pažiti strop z žičnimi mrežami širine 1 m. Mreže smo medseboj vezali z najlonsko vrvico. S tem smo deloma preprečili vsipavanje premoga. Manjše težave z vsipavanjem premoga v zadnje mejno okno smo imeli le na stikih mrež. Mreže bi morale biti 1,1 m široke tako, da bi se v širini 10 cm prekrivale. Enkratni pomik hidravličnega podporja Salzgitter znaša do 1 m. Z vsipavanjem premoga smo imeli težave ob pomikanju zadnjih stropnic s TH podporniki v smeri odkopavanja (t. j. v fazi rušenja). V začetku odkopavanja smo imeli na čelu le en DVT-400, in sicer v prvem pasu (oknu). Po 7-metrskem napredku čela smo zaradi omenjenih težav z narušenim premogom, montirali še drugi DVT-400 v zadnje mejno okno. Ta transporter odnaša premog, ki se pri rušenju vsipava. Težave smo imeli tudi pri napredovanju čela po progi, zaradi močno stisnjenega TH-pod-porja. Na čelu pa smo morali za- Poskusna 20-m garnitura hidravličnega podporja Salzgitter, vgrajena na širokem čelu v jami Hrastnik. Foto inž. J. Vidmar radi premajhne trdnosti premoga, namestiti pod vsako hidravlično stojko hrastovo podlago. S popuščanjem in ponovnim vpenjanjem hidravličnega podporja, zdrobimo premog v nad-kopnem delu, tako da ga ni potrebno razstreljevati. S poizkusi bo treba ugotoviti optimalno višino nadkopnega dela, do katere bodo omenjene operacije še zdrobile premog do take mere, da ga ne bo potrebno razstreljevati. Doseženi parametri, storitve in normativi od 19. 2. do vključno 20. 3. 1973: Parametri: — višina podkop. dela 2,6 do 2,8 m — višina nadkop. dela 2,5 do 2,3 m — višina etaže - povprečna 5,1 m — korak podporja 1 m Proizvodnja iz enega metrskega koraka: — podkopno 60 ton separira-nega premoga — nadkopno 49 ton separira-nega premoga (20 % odkop-nih izgub) — skupaj iz enega koraka 109 ton — napredek čela 1,92 m/dan — število šihtov 22,9 ših./dan — proizvodnja 210 ton/dan — storitev 9,2 ton/šiht Normativi: — poraba razstreliva-podkop-no 20,6 kg/metrski korak čela ali 340 gr/tono — poraba razstreliva-nadkop-no 0 — poraba razstreliva - skupno 190 gr/tono — poraba vžigalnikov-podkop-no 69 kom/metrski korak čela ali 1,15 kom/tono — poraba vžigalnikov-nadkop-no 0 — poraba vžigalnikov - skupno 0,63 kom/tono — poraba olja 5,2 litra/metrski korak podporja ali 0,047 l/tono — poraba lesa 10,5 mVOOO t — poraba krajnikov 1,3 m/t (v delu, kjer ni bilo mrež) V tistem delu, kjer smo namestili žične mreže, je poraba krajnikov minimalna, poraba lesa pa precej manjša. Poraba mrež 0,147 m/tono (v delu, kjer smo namestili mreže). Storitve se bodo povečale, poraba materiala na tono premoga pa zmanjšala s povečanjem višine etaže, t.j. nadkopnega dela, z raznimi izboljšavami (pomikanje transporterjev s hidravliko, masovno odsrelje-vanje, širše mreže, uvajanje hidravličnega podporja po glavni transportni progi, uvedba poviškov na zadnjem DVT-400 ipd.) ter s samo prakso ljudi. Koncem marca smo s čelom končali, podporje pa oddali rudniku Zagorje. V maju 1973 bo dobil rudnik Hrastnik za 40 m odkopne fronte podporja Salzgitter, katerega bomo vgradili v jamo Hrastnik v A-kopo na V/14 etažo. Če poleg vsega navedenega o-menim, da je pri klasični metodi podgrajevanja za izdelavo enega okna vključno z rušenjem, potrebno fizično, prestaviti ca. 18 ton jeklenega podporja in da je poizkusno odkopavanje pokazalo sorazmerno dobre rezultate, sodim, da je omenjena dobava in nadaljnje delo s tem podporjem upravičeno. Jože Vidmar, dipl. inž. rud. Pripomba uredništva: Točnejši podatki bodo objavljeni v naslednji številki našega glasila. Priobčeni podatki se namreč v določeni meri spremenijo glede na način merjenja. Oprema, ki si jo želimo V začetku marca 1973 smo v jami rudnika Trbovlje začeli poskusno obratovati s hidravličnim podporjem Hydro-Marrel. To podporje izdeluje francoska tovarna Bennes Marrel. Za izvajanje poizkusa smo odprli novo čelo v južni Savi, dolžinne 20 m, v katerem je vgrajenih 11 sekcij podporja. Delovni pogoji se spreminjajo od zadovoljivih, pa do zelo slabih. To je do neke mere koristno, da podporje vsestransko preizkusimo. Prednosti samohodnega hidravličnega podporja od klasičnega so že v tem, da s pomočjo podaljškov lahko hitro zavarujemo strop pri izdelavi podko-pa. To je zelo pomembno za pogoje, kakršni so pri rudniku Trbovlje. Prednost, ki nam jo nudi to podporje je v tem, da lahko z bananami stresu jemo mrežni opaž in s tem omogočamo lažje pridobivanje nadkopnega premoga. Samohodno podporje razbremeni rudarje težjega fizičnega dela, kot je prenašanje jeklenih stojk, stropnikov in podobno. Še večja olajšava bo nastopila za nas rudarje potem, če bi v bodoče nabavili pridobivalni stroj za odkopavanje podkopnega premoga, ki bi zamenjal kramp in lopato. Z nabavo tega stroja bi tudi omogočili, da bi starejši rudarji lahko ostali na odkopih vse do upokojitve, ne da bi bili primorani iti na lažje delovno mesto. Običajno so taka delovna mesta tudi slabše plačana, kar pa nikakor ni v skladu z njihovimi dolgoletnimi delovnimi izkušnjami. Še ena dobra stran, ki nam jo nudi hidravlično podporje je, da omogoča povečanje storilnosti, s tem v zvezi pa tudi osebne dohodke. Moje mnenje, kakor tudi mnenje sodelavcev je, da to podporje ustreza pogojem, kakršni so na našem rudniku, za- to bi bilo res škoda, če ne bi uspeli opremiti odkope s hi-davličnimi podporjem. Vsi se moramo zavedati, da le zadostna in sprotna modernizacija lahko podaljšuje življenjsko dobo našemu rudniku. Rok Žagar Možnosti uporabe samohodnega podporja pri sedanji in bodoči eksploataciji premoga v jami Kotredež V jami Kotredež sedaj odkopavamo premog v severnem krilu kotredežke premogovne kadu-nje med 4. in 6. obvozom. Smerna dolžina sloja v severnem krilu je ca. 500 m. Odkopava se v odkopnih poljih 6 in 7. Sloj ima debelino od 10 do 28 m in to s širokočelno odkopno metodo s povečano višino etaže in nadkopnim pridobivanjem v 9 do 10 m visokih odkopnih etažah. Na širokih čelih se za podpiranje uporablja jeklene stropnice in jeklene trenjske stojke. Podpira se po takoime-novanem T sistemu. Premog pridobivamo z razstreljevanjem v podkopnem in tudi v nadkopnem delu. V preteklem letu je bilo ponovno u-vedeno milisekundno razstreljevanje v nadkopnem delu z več naboji razstreliva v posamezni globoki vrtini ter vmesnimi mašili. Tak diskontinuirani način razstreljevanja je dopusten tudi na deloviščih, na katerih se pojavlja metan. Vse glavne komunikacije, razen smernih hodnikov na odkopnih etažah in presipnih jaških, so v zadovoljivem stanju. Problematičen pa je še vedno transport materiala do odkopov po etažah, smernih hodnikih in presipnih jaških. V polju 56 znaša smerna dolžina odkopavanja v zapadnem krilu 100 in v vzhodnem krilu 140 m, medtem ko znaša v zapadnem krilu polja 57, smerna dolžina odkopavanja 170 m, v vzhodnem krilu pa le 55 m. Pri sedanjem dvotretjinskem obratovanju na jamskem obratu Kotredež, znaša dnevni napredek na širokočelnih odkopih 0,5 m/dan pri višinah etaž od 9 do 10 m. Pri dnevnem napredku pri ročnem izkopu hodnikov po premogu 2 m/dan in napredku pri odkopavanju 0,5 m/dan, so smerni hodniki odprti zelo dolgo. Če se komunikacija sproti intenzivno ne vzdržuje, se v tem času sprostijo v etažnih hodnikih močni hribinski pritiski, čemur sledi zmanjšanje profila in deformiranje podporja. Po osnovnem konceptu je v obeh odkopnih poljih predvideno istočasno odkopavanje na več zaporednih etažah. Pri dosedanjem odkopavanju po tem sistemu, se je v polju 57 pojavilo pri horizontalni razdalji med zaporedno lociranimi širo-kočelnimi odkopi, prepihovanje skozi staro delo in ogrevanje s pojavi ogljikovega monoksida, čeprav so bile razdalje med čeli od 60 do 130 m. Zaradi navedenega smo v polju 57 morali odstopiti od istočasnega odkopavanja na več zaporednih etažah. Vzrok za prepihovanje skozi staro delo, na relativno dolgih medsebojnih smernih razdaljah med čeli, je blokasto zaruševa-nje zelo trde apnene laporaste krovnine, poleg tega pa tudi odkopavanje z velikimi odkop-nimi izgubami v nadkopnem delu. Izgube so se nekoliko zmanjšale v letu 1972, z uvedbo že omenjenega diskontinuira- nega razstreljevanja. V zadnjem času je v polju 56 staro delo, ki zapolnjuje odkopane prostore za širokočelnim odkopom, močno ogreto, tako da v fazi nadkopnega pridobivanja nastopajo temperature preko 35" C. Istočasno se na deloviščih tudi zelo močno praši, tako da je delo zaradi visoke temperature in prahu zelo otežkočeno in onemogoča doseganje boljših odkopnih storitev. V polju 57, v zapadnem krilu, se na določenih odsekih pojavlja voda v stropu odkopa, zato občasno nastopajo močni hribinski pritiski na širokočelnih odkopih. Pri eksploataciji premoga v jami Kotredež, je bila v letu 1972 dosežena odkopna storitev 7,56 ton/delavnik, jamska storitev (brez delavnikov za investicijska dela in uslužbencev) 2,07 ton/delavnik ter obratna storitev 1,59 ton/delavnik. Povprečna dnevna proizvodnja v letu 1972 je znašala 667 ton. Sedanja skupna dolžina od-kopne fronte znaša 120 m, iz česar dobimo pri 2/3 obratovanju 648 ton separiranega premoga, oziroma iz 1 m' odkopne fronte 5,40 ton. Pri 3/3 obratovanju pa predvidevamo dnevno proizvodnjo na 1 m' odkopne fronte 7,0 ton. Zaradi sorazmerno nizkih storitev in relativno majhne proizvodnje, je sedanja lastna cena višja od prodajne. Iz vsega navedenega sledi, da je po- trebno izvesti tehnične izboljšave, ki morajo zagotoviti: večjo odkopno storitev, večji dnevni napredek pri odkopavanju, večjo dnevno proizvodnjo na 1 m’ odkopne fronte in s tem večjo proizvodnjo v jami, krajši čas uporabe posameznega odseka etažnega smernega hodnika in s tem manj delavnikov na vdzrževanju v odkopnem polju ter boljši dostop do delovišč ter čistejše odkopavanje in s tem preprečevanje ogrevanja premoga v starem delu. V obstoječih montangeološ-kih pogojih v jami Kotredež, moramo v glavnem zadostiti navedenim pogojem z uvedbo samohodnega podporja na široka čela, ob istočasnem znižanju višine odkopnih etaž. Predvidevamo, da ustreza prilikam v jami Kotredež samohodno podporje sistema Salz-gitter, oziroma njemu slično podporje. Samohodno podporje sistema Salzgitter je bilo uspešno preizkušeno na široko-čelnem odkopu v jami Hrastnik pri višini etaže 5 m ter v rudniku Velenje, kjer je bila višina etaže 7,5 m. Pri poizkusni eksploataciji v jami Hrastnik je bila dosežena povprečna od-kopna storitev 12,6 ton/delav-nik, pri povprečnem napredku čela 2,03 m/dan, medtem ko je v jami Velenje v precej težjih pogojih, bila dosežena odkop-na storitev 24,5 ton/delavnik, rovnega premoga. Preračunano v tone komercialnega rjavega premoga pri upoštevanju izplena na rudniku Zagorje, je to 14,4 ton/delavnik. Dnevni napredek v jami Velenje je znašal 1,28 m/dan. Na podlagi navedenih podatkov lahko pričakujemo v jami Kotredež odkopne storitve najmanj 10 ton/delavnik pri dnevnih napredkih od 1,5 do 2 m, pri višini etaže 7,5 m ter proizvodnjo na m' odkopne fronte na dan, do 15 ton (sedaj 5,40 ton). V prvi fazi poskusne uporabe samohodnega podporja Salzgitter v jami Kotredež, predvidevamo vgraditev tega podporja v zapadnem krilu polja 6 na 6. etaži 5. obzora, kjer znaša povprečna dolžina širokočelne-ga odkopa 20 m. Kontura sloja se močno spreminja, zaradi tega bo potrebno premeščati posamezne podpore iz krovne na talno stran odkopa med samo eksploatacijo. Smerna dolžina odkopavanja v zapadnem krilu polja 56, kjer bomo pričeli z odkopavanjem s samohodnim podporjem sistema Salzgitter, je 44 m. Višina etaže je 10 m. Po končanem odkopavanju v zapadnem krilu, nameravamo samohodno podporje prestaviti na vzhodno stran, na mejo odkopnega polja na isti etaži. Debelina sloja je v tem krilu regularna in znaša 19 m. Smerna dolžina odkopavanja bo znašala v tem krilu do pomožnega presipnega jaška, 105 m. Naslednje odkopne etaže bomo pripravili za odkopavanje po principu zaporednih čel, z napredovanjem v smeri od zahoda proti vzhodu, seveda le v primeru, če bo navedeno poskusno odkopavanje uspešno končano. V tem primeru bo znašala dolžina smernega napredovanja ca. 200 m. V polju 57 je, kakor že omenjeno, smerna dolžina zapadne-ga krila 170 m in zato je v pogledu vzdrževanja smernega hodnika čim hitrejše napredovanje pri odkopavanju posebno umestno. V pogledu vzdrževanja z ozirom na dotok vode v tem krilu, bo uvedba samohodnega podporja verjetno zvezana z določenimi težavami. Predpostavljamo pa, da se bodo s hitrejšim napredovanjem čela odkopne razmere izboljšale, posebno ker bo razmakanje tal mnogo manjše. Po projektu, katerega izdelava je sedaj v zaključni fazi, predvidevamo po končanem odkopavanju nad 6. obzorom nadaljnjo eksploatacijo v obeh krilih kadunje do 8. obzora. Za eksploatacijo pod 6. obzorom, bo sloj išče po horizontali razdeljeno v 6 odkopnih polj, s povprečno smerno dolžino polja 210 m, ki predstavlja istočasno tudi smerno dolžino od- kopavanja na posameznem ši-rokočelnem odkopu. Po podatkih, ki so na razpolago, bo znašala povprečna širina sloja pod 6. obzorom 16 m, če upoštevamo le komercialni premog s kvaliteto nad 2.700 kcal. Predvideva se dvokrilno oziroma enokrilno odkopavanje v smeri presipnih in vzporednih zrači Inih zvez ob uporabi že opisanega samohodnega podporja. V osnovi se predvideva istočasno odkopavanje na eni etaži, vzdolž vseh polj, na šestih čelih. Zaradi doseganja enakomerne proizvodnje, pa predvidevamo na naslednji nižji etaži še vključitev treh širokočel-nih odkopov, ki naj zagotove kontinuirano proizvodnjo v času zastavljanja ali pa zaključevanja ostalih širokočelnih odkopov. Predvidevamo dnevne napredke pri odkopavanju 2 m/dan, pri 7,5 m visokih etažah ter količini premoga m' čela na dan 15 ton/m’ (sedaj 5,40 ton/m’). Na širokih čelih predvidevamo milisekundno razstreljevanje v podkopnem delu ter v posebno kompaktnem premogu milisekundno razstreljevanje z diskontinu-iranim polnjenjem globokih vrtin v nadkopnem delu. Na efektivni dolžini odkopne fronte 96 m, opremljene s Salzgitter oziroma njemu podobnem podporju, predvidevamo po letu 1974 v jami Kotredež proizvodnjo od 1.400 do 1.500 ton/dan. Da bi v letu 1975 lahko imeli v jami Kotredež tolikšno dnevno proizvodnjo, ki mora dejansko nadomestiti tudi proizvodnjo jame Kisovec, so potrebna obsežna odpiralna in pripravljalna dela, ki jih je potrebno izvesti v manj kot dveh letih. Celoten koncept odpiranja in eksploatacije pod 6. obzorom, sloni na uvedbi samohodnega podporja, ki naj omogoči dvig odkopnih storitev in tudi pripomore k zmanjšanju naporov rudarjev, ki delajo na odkopih. Razen tega pa mora uvedba samohodnega podporja omogočiti tolikšno proizvodnjo, da bo eksploatacija v jami Kotre-dež rentabilna. Glede na navedeno morajo sedanji poskusi s samohodnim podporjem v jami Kotredež potrditi ali pa tudi ovreči projektno zasnovo nadaljnje eksploatacije v tej jami. Pred nami so torej odgovorne naloge! Rado Ozbič, dipl. inž. rud. Metod Malovrh, dipl. inž. rud. O hidravličnem podporju z ekonomske strani V jami rudnika Hrastnik in v jami rudnika Trbovlje že več kot mesec dni poteka poskusno odkopavanje premoga na širokih čelih, z uporabo dveh različnih sistemov hidravličnega podporja. V Hrastniku sistem Salzgitter, v Trbovljah pa sistem Hydro-Marrel. Razveseljivo je, da je med nami vedno več članov kolektiva, ki se zavedamo resnosti proizvodnih in gospodarskih problemov in je zato zanimanje v kolektivu za modernizacijo rudnikov, vedno večje. Kako se obnesejo poskusi s hidravličnim podporjem, zanima danes posamezne člane kolektiva in to tudi take, ki jim je še do nedavnega bila (Tab. A) PRIKAZ tovrstna problematika tuja. Še najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da so poročila o poskusnem odkopavanju na čelih z uporabo hidravličnega podporja, z obeh rudnikov, zelo zadovoljiva, tako glede doseženih proizvodnih rezultatov, kakor tudi zadovoljstva ljudi, ki s temi napravami delajo. Po naslovu sodeč, naj bi uvodu na to temo sledil izračun glede ekonomske upravičenosti nadaljnjih vlaganj v to zvrst opreme. Toda doba preizkušanja hidravlike je znatno prekratka, da bi iz doslej doseženih rezultatov lahko ugotavljali v podrobnosti tudi realni ekonomski učinek. Menim, da bi GIBANJA RUDNIŠKIH STORITEV bili vsi, podrobno izdelani izračuni o ekonomski upravičenosti uvajanja hidravlike odveč, če naj bi se na osnovi le-teh odločali o uvajanju v primeru, če bi ugotavljali, da je hdravlično podpor j e možno uporabljati v naših odkopnih poljih, predvsem pa, če bi ostali pri doslej doseženih rezultatih, odnosno če bi po določenih izkustvih, te celo izboljšali. Da bo zadoščeno naslovu in utemeljena trditev ne le o upravičenosti, temveč o nujnosti u-vajanja modernejše odkopne mehanizacije je dovolj, če se malce poglobimo v gibanje nekaterih najosnovnejših poka-zalcev. IN STALEŽA ZA OBDOBJE 1966-72 . (indeks) HRASTNIK storitev stalež E. Poka z a 1 c I 1966 1971 1972 1 2 3 4 5 n: rudniška storitev 183 2'4 7 2'58 zi indeks 100 00 13497 140'98 LO < stalež 1170 916 888 JZ indeks 10000 78'29 75'90 UJ rudniška storitev 1 '83 3'53 3'65 > indeks 100 00 192 90 199'45 CD stalež 926 714 695 h- i ndeks 100 00 7711 75'05 (indeks) TRBOVLJE storitev stale ž Gibanje staleža zaposlenih: na jamskih obratih Iz pregleda gibanja urdni-ških storitev in staleža zaposlenih za obdobje 1966-1972, tabeli A in B, je razvidno, da se je na rudnikih Hrastnik in Trbovlje v letu 1972 znižala stop- leto število indeks leto na ostalih obratih število indeks 1966 3742 100,00 1966 1139 100,00 1971 2767 73,94 1971 1039 91,22 nja rasti storitev, na rudniku 1972 2644 70,66 1972 858 75,33 Zagorje pa je celo znatno niž- (Tab. C) PRIKAZ GIBANJA ODKOPNIH STORITEV IN ŠIHTOV ZA OBDOBJE 1966- 1972 i(ind