vsak četrtek in velja-4 «wfftmuu «ea ia v ifor&oru s poiSjanJesi ¡as d&r an esto leto 4 uoai ¿km po njega, pla& na leto samo 3 K. - Narečni»? Se «e: a« dobivajo list brez posebne naročnine. — Posaajeaci lis« tw«6fo 10 rim. — serate se plačuje od enostopne petftvrate za enkrat 13 vin., aH kar je isto, stane beseda 5 vin. Parte bi aahvsie vsaka petitvnta 24 vfa* e^k t 6 K, »t «Sre do odpovedi. — Upraval^voi K* tUne 12 vta. Za Kmet j e,gp ozor$ Za Maribor ia Ptuj. m M • lili lllll« H llllillll kor znano, je mariborsko in piujsko gla- ustavilo izvažanje jajc iz okrajnega glavar- iriborsko glavarstvo je tudi začasno usta- ažanje krompirja iz okrajnega glavarstva, da prebivalstvo v okraju in mestu Maribor z jajci in krompirjem. Ptujski »Štajerc«, urednik je draginjski zaupnik za mesto Pluj okraj) je v svoji zadnji številki prinesel gle- ge jajc krivo poročilo »Štajerc« nam- vi glede zasege v ptujskem okraju: »Vsi nti jsje in trgovci z jajci >o zavezani, da svoje zaloge jajc in istotako bodočo pro- jajc edino le mestnemu uradu v Ptuju ozi- jlnišnici v Šterntalu«. Glede zasege jajc v skem glavarstvu pa piše: »Jajca se mora občini oddati in se ne smejo izvažati, pa ;omur drugemu oddajati.« Ti dve »Štajer- ditvi ne odgovarjate resnič- dejstvom m se ne strinjate s tozadevnimi narnestnije in okrajnih glavarstev. Kakor edeii iz verodostojnega vira, je v okrajih samih prost in se torej ¿mejo f. tudi krompir po okraju samem »rosto pro- in kupovati. Le izven okraja se jajca ne zvažatl o velja glede krompirja v mariborskem gla-, »Štajerc« tudi pravi, da se bo »cena spo- 0 ali potom sodnije dognala«. Tudi to je 1 le beganje s sodnijo. Cen ne določa sod-npak namestnija oziroma okrajna glavarstva, rajno glavarstvo ni razglasilo cen, imajo ,iki prodajati, kakor se jim zdi pravično. tiče izvažanja iz okraja; dajejo glavarstva i vrednih slučajih dovoljenje za Is. ujsko glavarstvo, kjer pogrešamo v dragin-idevah samostojnosti nasproti mestu in nje-iraginskemu zaupniku, pa nujno prosimo, da ¡usti s slično neresnično pisarijo begati Iju-si itak že z neštevilnimi odloki morajo bere. aeeke želje in nasveti, aš somišljenik iz Slov. goric nam piše: štev. 43 „Slov. Gospodarja" smo brali, da bi merodajne oblasti tudi : rigale bolj za kmeta, losedaj. Dosedaj se je po mojem mnenju nam-belo v prvi vrsti le za meščansko prebivalst-kmečko prebivalstvo pa nič ali pa le malo in i dalo p0>0'l, da tudi jaz nekaj nasvetujem. e gre mi v glavo, kako je to, da se od kmeč-anu v sedanjem hudem času veliko zahteva, pa ima bore malo. Ali ni kmečki stan glavni Iržave? Ali no daje ravno on največ in naj-vojakov? Ali ne preživlja ravno kmečki stan 'jo smo od Vseh shrani zaprli, da se ne more :od živeža dovažati, sebe in tudi vse mesca;-druge sloje? Ravno sedaj bi se morale mern-osebam oči, odpreti, da bi sprevideli, da naprej. Kmečki slan se mora v naši državi lošievati, če hočemo, d» bo naša držav» moč-v-ee strani. Naj s» nastavijo za reči, katere obhodna potrebuje in od trgovcev kupuje, tu-iimaln® oene In ne sajoo kmečkim pridelkom! ga no bo, mora kmečki stan vedno bolj hirati o kmet slab, bo slaba tudi na§a država. To tosii kažo sedanja izMušnja. Zato j» marod&j- nih krogov sveta dolžnost, da skrbijo za to, da bo naša Avstrija močna, in to s le tem potom mogoče, če bodo vsaj toliko za kmeta skrbeli, kaitoor za meščanstvo. Ali ne bi bilo dobro, Če bi iz mest vse nepotrebne ljudi izbrali, da bi Šli na deželo delat? Potem bi se stvar hitro obrnila. Draginja po mestih bi polagoma ponehala, ker v mestih p® bi bilo toliko prebivalcev, na kmetih pa bi imeli več delavskih močij na razpolago. Kmečki posestniki bi svoja zemljišča lahko veliko bolje obdelovali in svoje pridelke pravočasno sgravili, ko bi imeli več delavskih moči. In potem, če človek več pridela, tudi lahko več proda, to se samo ob sebi razume, potem bi tuldi mestni prebivalci od kmeta vse lažje ceneje kupili. To stoji pribito. V prejšnjih časih so celo visoke gospe same svojo hišo in kuhinjo oskrbovale, zdaj pa že najnižjega uradnika žena hoče imeti po eno ali več služkinj. Čemu to? Ali se ne pravi to, v mestu umetno delati draginjo, Če se iz kmetov po nepotrebnem ljudje v rne.-sto vabijo? Kolikokrat sem bral v nemških časnikih, da se je v inseraiih vabilo dekleta v mestne stužbe, če le mogoče iz kmetov. Ali je morebiti delo za človeka sramota, da se ga mestne gospe in domišljave iraile tako braaijo? Ne, ampak nasprotno, in da je vsako pošteno delo celo zdravo za človeka, to vidimo pri delavskem stanu. Dokler naši državniki ne bodo na to mislili, da bi se dotok ljudi v mesta omejil, do ta čas draginja v mestih ne bo ponehala. Zatorej, kar je nepotrebnega in odveč v mestu, ven na deželo delat! Tako bo po-magano meščanu in kmetu, pa tudi država bo veliko na boljšem! Frane Zupe, kmet in okrajni odbornik. itijani ¿gso pri ¡tretji ?eliki ofena^iijnajprej bobnali ob celo aašo fronto ter jo akušalPomajati. Ni šlo. Na te so hoteli zavzeti vsaj Gorico. Dne 4. sovembra so dobili nalog, da zvečer tega dne morajo biti v Gorici. Tako se je ob tej črti znora začel bobnajoči ogenj iz 100 težkih in 500 drugih topov. Na tisoče granat, je padalo na naše postojanke, jih poteptalo ali zasipalo, in moštvo ali pokopalo ali ubilo. Da bi se ne mogel nihče umakniti ali da bi se ne mogle dovesti nobene rezerve, so druge laške baterije sipale za našo fronto tako-zvani zatvorni ogenj. Naenkrat pa je bobnječi ogenj nr. našo fronto ponehal, a zatvorni oginj se je nadaljeval. To je bilo znamenje, da bo sedaj laška infanterija naskočila našo fronto. Med sikanjem min, treskanjem ročnih granat, bruhanjem ognjemetov, drdranjem strojnih pušk so nas res naskočili Italijani. Bile so same izbrane in neizrabljene čete. Vnel se je strasten boj. Toda naše rezerve se niso več brigale za zatvorni ogenj, ampak skozi njega so hitele svojim tovarišem na fronto na pomoč. In začelo se je strahovit« klanje. Petkrat so Italijani naskočili dne 4. in 5. novembra našo fronto, petkrat so bili odbiti Od italijanskih polkov, ki so tukaj napadali, se jih ni veliko vrnilo s ce!o kožo. Izgubili so nad 50.000 mož. S tem je bil tudi višek boja za Gorico za nas srečno prestan. Še skušajo Lahi nadalje naskakovati, dan za dnevoia, toda iste silovitosti ni več. Gotovo še bodo dalje naskakovali, kajti začetkom decembra se otvori laški državni z'*or, in takrat bo reoral reči vojni minister, ker ae tn* imel pokazati aebenih uspehov, da se ofenziva nadaljuje. Tako Lahi goljufajo sebe in druge. Po listih so se Italijani babah, da ko vzamejo Gorico, bodo ž!i Srbem skozi Albanijo na pomot Potemtakem ne bodo Srbi od Italijanom nikdar dr bili pomoči. 80 orna neprestana borba. Cetovodja Roman Bende nam v svojem pismu * dne 30. oktobra krvavo odbjito tretjo laško ofenzivo ob Soči sledeče opisuje: „Prijatelje „Slov. Gospodarja" bo gotovo zanima; o kratko poročile« o pravkar zmagovito izvojeva* ni tretji bitki ob Soči. Podajam tukaj par potez ia strašne igre zadnje sovražnikove ofenzive. Predno se je ista začela, smo — kakor navadno 0 namerah sovražnikove armade — zvedeli par dni poprej. Lepega poldneva se začne muzika s fožkeka-hberskimi topovi. Bih smo pripravljeni na ta ropot, ki ni ponehal skozi 8 0 u r. Na goro „Debeli vrh" blizu gore Kosič je poslal sovražnik v tem roku najmanj 1000 težkih granat in šrapnelov. Da tuintam katera zaide v naša skrivališča in zahteva kakšno žrtev, ja seveda jasno. Na omenjeni gori pa dosledno ni bilo žive duše. Po besnem ognju sovražne artilerije je s*» vražnik prešel na pehotni napad z jako nespretnim u-j vodom. Seveda smo pogostne napadalne poskuse že m kali zadušili. Prizori za bogove, kako je laška napaf dalna črta obrnila hrbet našim postojankam! Pa vsari lej, kadar je bil napad odbit, je znova zagrmelo sem,-kaj z morja — in zopet se je pričel pehotni napad —< pa vselej brez uspeha. Marsikatero junaško srce je izkrvavelo — zemlja je željno vsrkavala vase kri svojih branilcev ... Par slik iz teh dni: Imeli smo mesečne noči. Služba je zahtevala* tla sem po noči šel skozi razstreljepi strelski jarek;;! na nekem mestu, kjer je ostal zid cel, je čepel vojaki s puško in bajonetom . . . Sklonim se in šepnem: ,Bog ne daj spati!" Nisem še izgovoril, ko opazim, d& je junak že trd. Mrtva straža . . . Zopet drugi je umrl, naslonjen na zid. Osteklenele oči so prežale, če se na priplazi lakomna laška mačka do žičnih ovir, itd. V* sak pa je držal puško v krčevitem objemu . . . Splošno je znano, da laška pehota ni velika vredna, zato mnogo bolj divja artilerija, ki razmeč« strašno veliko municiie. Pa vkljub temu najdemo v p* hoti izjeme. Tako se je n. pr. priplazil do naših žiii nih ovir pešec z varnostnim ščitom iu z 6 m detife 1 o , z ekrazitom napolnjeno cevjo. Ravno, ko hoče prfc Žgati vrvico, vsled česar bi se razletel velik kos po« stojanke, ga zadene smrtni strel. . . Poprej pa se al zmenil za prejete rane, ne za švigajoč» krogle — jru nak v naših očeh! Zopet na drugem mestu se je dvignil laški časi-: nik in s potegnjeno sabljo s peščico 4 mož naskoftflj dOi naše šance . . .. Občudovanja vreden samomor' leoB Mi smo pa bili mnenja, da je samo peščica 4 mož bi* la pokorna njegovemu povelju! Da disciplina v laški armadi ni baš mnogo tfc važevana, utegne biti tudi dokaz, da smo zvečer ne-štetokirat čuli na sovražni invuti kričanje in surov« zmerjanje častnikov, vemo tudi, tla se v nekaterih ita» lijanSkih polkih moštvo punta,! Predvčeraj smo imeli hud artilerijski ogenj. Kos smo si jako blizu, nekatere granate dobro zadenejo* Tudi jaz sem izgubil par ljudi. Bili so ranjenci breai zdravniške pomoči. Zasilno sem jih obvezal, a tudi ta ni bilo artilerijskemu, opazovalcu prav iu hotel me je — ubiti. Mrak je bil Priletijo dve, tri granat«, ne» a* se n« raapoči (kar se večkrat ugodi), šra.p* ne! pa se razpoči nad glavo ..... brez škode, a mei-SB je dobro. Dva s*m ž« obvezal, tretjega imam baš v delu — slovenski last je, eovlriec. Sol« pred kratki« j* prižel k nam, a že sme nazaj. Pri glavi ga je "de-balo. A n« nevarno; samo nezavesten je. S trdi dela me preseneti granata. Te pet se je r a a | e S11 a , a mi čudežno ni storila nič. Nehote st dvigni srco in ustno zašepečejo v j e* oo neki nrik keatko aahvalnioo: Ava Marija! To pot sem se prepričal, kako neprimerno (pno ti Tajalo» drugih o&mlnes«) potrpii8Iiiso Stras Si prenatijtjo t « Š k © r ft » e a ® SI slavonski v o j a k i. Katerega sem ž» vidal raa|®nsga ali wbr£-rajočega, vsak je molil... Sadaj imamo manjj&e boj®, sovražna o?c živa p , jo strta na celi fronti, kakor že gotovo veste iz urad-nift poročil. Goro Sv. Mihaela ne daleč od nas je čuval s svojim ščitom nadangel j sam. Lah je prišel g 5 brigadami (računajte!), a je bil kljub neverjetno divjemu artilerijskemu ognju odbit % 80% izgubami. Padlo je torej od vsakih 1000 Italijanov 800 mož. Po teh uspehih te dviga v naš Ih srcih ponos, da smo Avstrijci! V s i v «' a « , 'd al je z nami Bog, in dokler nas On ne zapusti, bo z nami vedno tudi sreča junaška, Mi s t-o j i m o trdo kakor zid! g r a-d a! — Prijateljem in znancem v domovi!.i domoljubne pozdrave z našega bojišča!" Strašen in grozen dan. Profesor Lovrič poroča v »Našem Jedinsivu«: Dne 21. oktobra. Strašen iri grozen dan! Rekel bi: zarotile so se vse nebesne, zemeljske in podzemeljske sile. To buči, grmi, gore se tresej«, pečire zijajo; oblaki črnega dima so zastrli blago solnčece, da ne gleda tega silnega gorja. Zdi se ti: sedaj hoče ljuti L,.anca s pomočjo svojin topov izliti na nas ves bes, ki se je dolge vrsto let zbi ral v njegovi Judeževi duši. In mislil je, da nas je ¿e uniči), kajti glej, že nastopa proti nam na Sv. Mihaelu, pri Zagori, višini *** in pri P. Straš no je plačal te napake! Prisegel bi: peklenski sovražni ogenj je do besa razdražil branilce divne Soče. Da, vsi štirje na-adi so bili ob ogromnih sovražnikovih izgubah odbiti. Pri P. so naše strojne pužke un čile cel, dobesedno čel sovražni oddelek, dočim je enaka usoda zadela močan sovražni oddelek, ki se je bil približal višini ***. Od cele množice je ostalo živih samo pet, a turi ti so bili ujeti. Vse to je strašno, tcda še strašnejša borba je besnela pri Sv. Martinu. Tu se je sovražni ogenj izprevrgel najprej v najljutejši vihar, nato je sledil napad z napadom. Pa tudi ti napadi so bili gladko, da, gladko odbiti. Sovražnik je tudi tu imel silne izgube, ne vračunši množico ujetnikov, ki so padli v naše roke. V neprestanem, strašnem sovražnem ognju je cel dan stala bojna črta na Doberdolu. Borba je bila pa vendar najljutejša na Sv Mihaelu in na Sv. Martinu. Sovražnik je bil povsodi popolnoma potolčen. Pri Sv. Mihaelu smo ujeli 19 častnikov in 150 mož Hvala, neizmerna hvala dobremu Bogu, da so naše izgube naravnost neznatne. Kakor se vidi, je od treh italijanskih oienziv le-ta najljutejša. Vsa znamenja kažejo, da bod« naši junaki, s pom - čjo Vsemogočnega, tudi tej odoleli Pač zadnji. Ko sem to pisal, se je moja skromna kočica stresla. Že vem, kaj je: Poleg mene se je razletela sovražna bomba. Tako je od neke dobe vsak dan. Kaj hočemo? Človeško življenje je v božjih rokih. Naj se v vsem zgodi Njegova sveta volja! Grozepolno streljanje ob Soči Jožef Bauman, doma iz Rač, piše dne 23. oktobra svojim starišem z bojišča, ob Sodi: Od 17. oktobra popoldne že traja tretja velika bitka ob soški, fronti. Kaj takšnega še nisem doživel, kar sam v vojski. Dasi som navajen gromenja topov, ali tako, kakor je bilo to topovsko streljanje, se ne da popisati. Tisoče in tisočo granat je padlo na naše postojanke, ki so spremenjene v kupe kamenja. Lah ni streljal samo par granat na eno mesto, ampak je poslal na vsak meter po 10 do 20 granat iti to si morete predstavljati, kako težko ja v. tem ognju vstrajati. Bil sem često omočen tako, da sem komaj stal. Po glavi mi je drnelo, toda ljubi Bog me je do sedaj še ohranil zdravega in nepoškodovanega. O Bog, varuj me šo tudi zanaprej! Brez njegove volje še las ne pade z glave. Sovražnik nam je razbil dva minska metača. Zopet so morali dat' trije fanti našega oddelka življenje za domovino in oesarja. Tri dni in tri noči je bila neprestana kanonadaJ li ji ni para v zgodovini. Dne 21. oktobra ob i. un popoldne pa so začeli napadati najprvo berzaljeri, Z vihrajočimi peresi za klobuki so se začeli pomikati proti nam. Mislili so gotovo, da ni več duše v naših postojankah. Toda za kupi kamenja so stali junaški brani te lj i in vsi laški napadi so do danos ostali brez uspeha. PoGile so pnške in ber-zaljeri so so valjali po kamenju. Nas ogenj j© bil u-Čirkovit. Na£i šrapneli so grozno mesarili v italijanskih vrstah. Dna 21. oktobra smo odbili dva napada i ■x>bili napadalce do zadnjega moža. Dno 22. okt so nas Lahi napadli štirikrat in so bili z groznimi izgubami vrženi nazaj. Danes se boj nadaljnje in zopet se pripravlja artilorija za napad. Moli.e za me! Bog z Vami in z menoj! SIJOVBNSKI gospo» A B. Nad 200000 Lahov ~dla Z južnega bojišča se nam piše 1. nov.: Preteklo je sedaj že 5 mescev, o kar se bojujemo proti laškemu izdajalcu. Kukor mačka na miš tako prežimo noč in dan na h v kega po-lentarja. S prva je mislil da bo vse n: " - hrbe in doline v nahrbtnik pobral, tako hudo je njegova artilerija streljala; zraven je pa pozabila mer li. Italijanom ni bilo nič za to, ako je 100 korakov pred nami aii 100 za nami ustrelii, seveda nam ni storo nikoli nič naredilo. Lah si je H «a r*s bo kar grorrenje topov prepodilo ¿1 posto- jank. Večkrat so se na to priplazili Lahi d^ naših žičnih ovir, a po kratkem boju so nam pokazali spet kopita. Niso namreč vedeli, da -;e slovenski fantje in možje ne umaknejo pred pe!entarjem ter so pripravljeni branit svojo domovino do zadnjega moža, do zadnje kaplje svoje srčne krvi. Danes čez 5 mescev sedim spet v strelskem jarku ter premišljujem vse dogo ke od začetka vojske. Kolik© napadov se mu je že ponesrečilo do sedaj! Kako se mu je spet sedaj ponesrečila njegova ofenziva, Va>n je že znano. Na vse kriplje si je prizadeval neprestano celih 5 dni, da bi nas prepodil iz naših jarkov, pa zaman. * strijci stojijo trdno kakor skala. Grozno je bilo jrornenje topov, a sedaj pa spet ponehuje. Mislim, da Lahom spet municije primanjkuje in tudi ljudi ker imel je grozne izgube. Samo ob Soči je padlo od 17. okt. naprej, kakor smo izračunali, najmanj 140.000 d o 150.000 Italijanov; ča računamo še koroško in tirolsko fronto, je padlo zadnje dni oktobra najmanj 200.000 Lahov. To niso nikske pretirane številke! Mi pa upamo, da t a bomo tudi zanaprej premagali in do dobra izplačali njegovo izdajstvo, kakor do s-=daj. Z nami je Bog in pravica! Prisrčne pozdrave naročnikom »Slovenskega Gospodarja«: desetnik Ivan Sernec iz Ljutomera in Martin Mlakar od Sv. Vida pri Ptuju. Doživljali „Starega ¿¿t ¿carda" 30 5 cm topa b S k» V Strefferjevem vojaškem listu iitamo: Sovražna artiler ja je proti večeru ijuio obsipavala pobtojan e nsše pehote na gorski plar oti. Opazili smo cele vrs e italijauskih «opov, katere smo še ponoči prisilili k molku. Le en top, ki se nam je predobro skril, je tulil do zore . . . Solnce je bi!o še zjvito v meglo Jadranskega morja. Vzbudil me je silen grom in nagloma sem skočil pokonci. Stotnik Laytos je že sedei pri daljnogledu, z visoko naravnanim ovratnikom in z rokami v žepu. Italijanski težki top je o Majal strel za strelam in za vraga ni bilo najti, kje da je skrit. Stotnik Laytos je domobranski topnuar, 30 let star, dva krat ranjen, prsi ima pokrite z odlik vanji, v žepu ima dekret, da mu je dovoljen šestteddnjem obstreljevanju v razvalinah. Od strelov grozno razdejani zvonik še štrli proti nebu. Zato pa je svetogorska Mati božja Italijana zopet zapodila izpred svojega obl.čja. Iznajdljivost naših bram-bovcev, Ne samo, da so se vojaki na italijanskem bojišču kolikormogoče zavarovali proti zimi in kraški burji s tem,—4a so sr postarili- ^cle vasi -strelnic, usrfireč — kar je bolj imenitno — poiskali so si naravnih votbn. Nedavno so našli s kaaaer^m zasuto luknjo vodečo daleč v glohočino. Očisti'i so jo ter opazili velik temin prostor Spustili eo se po vrveh nizdoli ter naîli prostorno, suho votlino, v kateri je prostora za več kot 800 ljudi. Posrečilo se jirn je dobiti še poseben khod, ki je bil poprej ves z grmovjem zara^en. To »dvorano« so si takoj priredili za stanovanje. Pa tûdi sicer so si vojaki izdolbli v skale do 40 podzemeljskih prostorov za posadke strelskih ja?kcv. Tu je moštvo popolnoma, varno pred najtežjimi kroglami. Postelje se nahajajo ena nad drugo; žične mreže so napravili vojaki sami, nanjf pa ¿astlali turščično slamo. V kotu je telefon, ki veže moStvo z zunanjim svetom ; stene so obložtne z deskami, strop podprt s traverzami vhod se d? zapr< ti. Napeljali so v te jame celo električno razsvetljavo. Ljudje ob fronti niso nikoli brez dela, vedno si izmislijo kaj novega. Spletli so celo notranjo opravo izvrbovega bičja in vej. V rednih razmerah se imajo v svojih brlogih prav dobro; pojo in vriskajo. Pozdravi za zeleno Štajersko. "Absolvent marib. gimnazije, g. Frana Pelcl, do-ina od Sv. Jurja ob Sča voici, ki je iz enoletnoprosto-voljske šole prostovoljno kot enoletnik-pešeo odšel nad I^aha, piše ranjenemu tovarišu M. S.: 20. oktobra 1915. — Kako mi gre, bi mogoče rad vedel? V primeri s prej, ko sem bil še infa^te-rist, sijajno! Mogoče si spregledal uradno poročilo od 8. okt. Tam je stajo približno takp-le z Doberdolske planote: „Včeraj so oddelki peSpolka Št. 87. pri Selcih prepodili z napadom sovražnika izi njegovih strelskih jarkov, odbili sovražni protinapad in razstreljevali sovražne jarke . . .'• K temu nekaj opazk. Laški fratelli so rili proti nam in nam pred nosom napravili okop. Od tam so venomer nadlegovali naše predstraže in tudi meni bi bil skoraj preluknjal kožo, ko sem nekaj zunaj blodil mod žičnimi ovirami. Co so nas pa od tam zmiraj pozdravljali z ročnimi granatami in minami. Veš, da sem bil jezen, d'à se mi je žolč razlival! Kaj ¡e bilo storiti ?, Artiierija (naša) ni smela streljati, ker bi bila potem raznesla tudi naša kritja, ker je bila razdalja prekratka, Cak, presneta polenta in loj! Ob 7. uri zvečer je našal stotnija sama vrgla Ciče iz tiste postojanke. Uplenili smo metalca min, eno strojno puško in precej plemenitih Makard^nskih. O naskoku samem podrobneje poročati, bi vzelo preveč prostora. Divji ,Jiura"-ldici1 diviji boj z bajoneti, „o mama mia"-vpitje, kri, artilerijski ocvirki, potem strašna eksplozija, ker smo jim približno 50 kg ekrazita podlegli pod postojanke, laške peskove vreče so bile raztrošene po celem bregu in v eni uri je bilo uničeno trndapolno italijansko delo štirinajstih dni. Veš, malo tesno pa me je prijelo pri srcu, ko sem kot pri-mus (prvi od svojega voda; moj vod je tvoril desno knlo)«skočil čez sovražno steno iz peskovih vreč! Seveda potem splošna pohvala od g. polkovnika, brigadirja itd. Predlagan sem bil tudi za odlikovanje, bo torej vsaj mala srebrna čez par tednov krasila moja „junaška," prsa, potem pa. tudi upam postati kadet in tako bodo m svoje šolske tovariše kmalu prehitel. Lahi že spet besne, mečejo nam -vrednostne pošiljatve . . . Dva dni Že poka Cič uvod k pasjim dnem. Poskušal bo zadnjo predzimslco ofenzivo; še pač) hoče biti te' pen". Drugič piše po ofenizivi dne 28. okt. : Lahi so se torej zopet n" : ¡zali. Sioer pa pišejo listi Čisto resnico, No, dasi me > parkrat poškropilo kamjSnje, drugih posledic pa ni bi.lo, kakor da mi jo pr! vsakjem novem poku zaukalo v glavi, da sem se po noči od silnega glavobola vlačil kakor pijan po postojankah, ko sem inspiciral svoj v'od. Pozdravi mi zeleno štajersko ! Vse šibe božje tepejo Italijane. V pretečenem tednu, ko so Italijani z vso silo butali ob soško bojno črto in si razbijali glave, je hud potres v Apuliji povzročil milijonske škode Iz Srednje in Južne Italije pa prihajajo poročila o groznih nalivih in povodnjih, kakoršnjik niti stari ljudje ne pomnijo. Reka Tibera je narasla na nekaterih mestih do 14 metrov. Poplavila je kraje Piano Feri, Santa Passera, Prato, Carbone, Mala-fede in Ponte Gčlero. Vsa rimska okolica je ped vodo. Brzojavne zveze med Severno in Južno Italijo ter med Sicilijo so pretrgane. Ustavljen je íes železniški promet v Južni Italiji. Grozne povodnji s iahteval« na tisoče človeških žrtev in škoda, katero so povzročile, se ne da niti približno preračunati. Vsa G( mja Italija polna ranjencev. Iz Luga ca se pojoča dne 6. novembra: V R ilanu, v Vereni in sploh v vseh gornjeitalijanskih mestih je \se p.lno ra jencev. Vse šole, društveni prostori in vsa prazra zasebna stanovanje so spre-i enjena v vojaške bo, iáoice. Vsa Gornja Italija jo ena sama velika vojaka bolnišnica. Ujeti Italijan s 7 srajcami. Koncem mesca oktobra so prepeljali v Ino-. ^ na Tirolsko ujetega italijanskega vojaka, ki je n¡ ti ua sebi ? srajc in Kljub temu je zatrjeval, da g je še hudo zeblo. Ako te italijanske pare že u.esca oktobra tako zebe, da morajo nositi na sebi 7 srajc, kako še le bo mesca decembra in januarja ? Slovencem Lah ne odkupi korajže. Franc Kacek, ki služi pri črnovojniškem bataljonu št. ..., doma iz Ključardvec, piše iz južnega bojišča: Dne 20. oktobra je bilo zelo viharno vreme. Brezvestni Italijan nas je začel hudo napadati. Ali mi Slovenci, Moravei in drugi se nismo ustrašili njegovih napadov; stali smo kakor skale pri svojih postojankah. In kaj se je zgodilo? Po parurmean boju smo vrgli sovražnika nazaj brez kakih izgub. Drugi dan, dne 2^1. oktobra, je začela sovražna artilerija si-pati silni ogenj na nas. Srapneli in granate so žvižgale nad nami tako, da je bilo groza. Popoldne ob e-ni uri sta bila zadeta od sovražne granate Kari 0-paka, doma iz Stare ce^te pri Ljutomeru in Ehman Ludovik iz Marenherga. Kakor bi trenil sta bila mrtva. Res lepa in častna smrt! Bila sta uljudna, prijazna slovenska fanta. Bodi jima tuja žemljica lahka! Nam slovanskim fantom in možem pač lačni polentar ne more odkupiti korajže. Mi se vedno držimo gesla: „Za domovino in cesarja — živeti ali umreti!" Tako tudi vi, slovenski fantje in možje, ki bodete prišli za nami: Le s korajžo in veseljem nad brezvestnega in zmaga bo naša! Vrnemo se veseli vsak k svojim domačinom. Srčne pozdrave vsem čitateljem („Slov. Gospodarja" ! Tudi na Tirolskem Lah odbit SoMg-Mo bojišče. Severna bolgarska armada je na celi črti prodrla do reke Morave. Po vročem tridnevnem boju se je v petek, dne 5. nov. moralo Bolgarom udati drugo glavno srbsko me=to Niš, ki leži ob reki Nišavi blizu njenega izteka v Mo-ravo. Prebivalstvo je vkoraka joče bolgarske vojake sprejelo z radostnimi vzkliki ter j>h je obsulo s cvetjem. Velik je plen, ki je v tem mestu padel Bolgarom v roke; ujetih je bilo okoli Niša 5000 srbskih vojakov. Severno od Niša sta prešli v bolgarsko obiast v moravski dolini mesti Č u p r i j a in P a r a č i n, na jugu pa Leskova c. Sedaj se bolgarska armada pripravlja, da prekorači reko Moravo ter v zvezi z od severa in zahoda ¡erodirajo-čimi našimi in zavezniškimi četami zgrabi in porazi glavno srbsko moč, ki dosedaj še ni prav posegla v boj, temveč se je umaknila v prostor med zahadno in južno Moravo. Tej srbski armadi preti tem večja nevarnost, ker osrednja bolgarska armada prodira vedno dalje proti zahodu ter je že zavzela macedonsko mesto T e t o v o, ki leži zahodno od Skoplja proti Albaniji. Avstrijsko-nemški-bslgarski vojni objem srbske armade je vedno tesnejši in vedno krepkejši. Že se je zgodilo, da je v tem prostoru bila zdrobljena srbska moč in samostojnost. Bilo je to na Koso-vem polju blizu Prištine na Vidov dan 15. junija i. 1389, ko so Turki premagali srbsko vojsko in zrušili srbsko državo. Vroč je bil ta dan ne toliko zavoljo poletja, kakor zavoljo vročega boja. Tudi jesenski dan, ki preti pokončati srbsko vojno, če se ne umakne v gore, bo vroč. Medtem pa Srbi še niso obupali. Njihovo poslednje upanje so francosko angleške čete, ki jim z juga prihajajo na pomoč. Če je res, kar poroča italijanski list »Secolot, so Francozi že prišli do Ba-bune planine, severno od Prilepa ter so lam prišli v zvezo s Srbi. Južni in srednji del bolgarske armade ima sedaj važno in težavno nalogo, da prepreči združitev srbskih in francosko-angleških čet. Bolgari vkorakali v Niš. Bolgarsko generalšlabno poročilo z dne 5. novembra se glasi: Po tridnevnih srditih bojih je bil Niš, prvovrstna srbska trdnjava in drago glavno mi sto Srbije, danes (peteK, dne 5. nov.) ob 3. uri popoldne po naših četah zavzet. Sovražnik se naglo umika, naše čete ga zasledujejo. Nad trdnjavo Niš veje bolgarska zastava. Slovenski fantje nam pišejo dne 1. novembra z bojišča na Tirolskem: Siloviti napadi, na katere se je sovražnik dolgo pripravljal, so zaenkrat odbiti. Tudi tukaj na Tirolskem je poskušal Lah prodreti po vsej sili, pa krogle naših topov in pušk so mu to zabranile. Gromelo in žvižgalo je po zraku, kot bi se blifal sodnji dan, pa naše gore so trdne in še trdnejše kot skala stojimo na njih avstrijski vojaki Naše gorske havbice sovragu veliko prizadenejo, naj bo že gora visoka in strma, mi pridemo na njo, pa naj topove vlečemo ali nesemo. Zgodi se to tudi v bližini sovražnika, seveda po noči in potem mu je gorje, dokler se ne umakne in po-skrije. Gotovo je b'lo polentarjem pretesno v njihovi domovini, da pa jih ne bo več toliko prišlo nazaj, ko bo vojska končana, za to mi dobro skrbimo Nezvestega zaveznika pa moramo mi zmagati, naj velja kar hoče. Na veselo svidenje v domovini ! Za mejo tu italijansko slovenski fantje smo, domovje krasno naše z orožjem branimo. In, dokler v prsih mladih nam kri pretaka se, ej, mnogokrat sovrag nezvest še brusil bo pete. Vsem znancem in prijateljem v domovini srčne pozdrave! Jožef Šmajs, Franc Rojnik, Franc Lajh, Leopold Leskovar, Ivan Kolenko in Franc Petrovič. Niš sa vedno Bolgarski, Bolgarski vrhovni poveljnik, general Žebov je poslal kralju Ferdinandu o priliki zavzetja Niša sledečo brzojavko: Po tridnevnem najsrditejšem boju je stopilo mesto Niš za vedno v ozemlje bolgarskega kraljestva in bo kinčalo krono našega vladarja. Bolgari zasedli Leskovac in Tetovo. Bolgarska armada je dne 8. novembra zasedla mesto Leskovac v Moravski dolini (južno od Niša). V Macedoniji pa se je isti dan posrečilo bolgarskim četam, da so iztrgale Srbom mesto Tetovo (zahodno od Skoplja.) Mpo-srli^c k\m Avslrij ke in zavezniške čete prodirajo na cestah, ki peljejo v Sandžak in na Kosovo polje. Kolikor se da posneti iz vojnih peročil, sta nekako že dve tretjini Stare Srbije v naših in bolgarskih rokah. Naše prednje vrste so že do 140 km globoko v Srbiji. Velik oddelek srbske armade se umika v Sandžak-Novipairar, Posebne važnosti je tudi združitev avstrijskih in bolgarskih čet na črti Para-č i n—Z a j e č a r. Naša bojna črta se sedaj vežo z bolgarsko in se razteza od črnogorskoherce-govskega ozemlja čez Višegcad preko Ivanjice do bolgarske meje. Od zadnjega našega poročila so naše čete za- vzele sledeča srbska mesta: v dolini zahodne Mo- j rave Kraljevo (južnozahodno od Iuagujevca), Kruševac (južnoizhodnc od viv.rujevca), nadalje Iva-njico (ob Moravici južnoizhoino od Užic). Plen, k; so se ga polastil ', n c e v Kragujevcu, Kralje vu in drugih mestih, je . redno velik. Vprašanje je sedaj, kaj bo storila srbska armada? Ali se bo umaknila v čnogorske m albanske gore, ali se bo sku-ab pretolči fkozi bolgarski obroč v južno Macedonijo kjer hilijo Francozi m Angleži Srbom na pomoč, ali pa se bo na Koso-- n po.j a sli kje v Sandžaku-Ncvipazar ustavila ter sprejela bitko. Vsikako se n haja srbska armada sedaj v silno nevaraem položaju. Ta položaj vedno bolj uvideva kralj Peter in njegova vlada, ki je že tudi na poti v Crnogoro. O boji d ob črnogorski meji ni določnih poročil. Črnogorska poročila govorijo o nekih uspehih zo per naše čete na čti Troglav—Avtovac. Gotovo je, da se vršijo ob črnogoriko-hercegovski meji vroči boji. Čina bolj se srbska armada umika proti Črnigori, tem večja postaa važnost tudi iega bojišča. Kraljevo zavzeto. Zavezniške čete so dne 6. nov. vkorakale v mesto Kraljevo, ki leži južno zahodno od Kragu-jevca ob izlivu Ibarja v Moravo. Kruševac zavzet. Na^a armada kateri poveljuje general Ga hvitz, je d e 8. rovembra zavzela mesto Kruševac ob Mcravi (severozahodno od Niša). Tudi višine, ki se raz ezajo na izhodni strani Kruševca, so naši za sedli. Ivanjica naša. Naša armada je dne 9. novembra zasedla Iva-njico. ki leži 36 kilometrov južno od Čačaka. Po zavz sju mesta je vrgla Srbe z višinskih postojank ob cesti Ivanjica - Kraljevo. 40000 Srbov ujetih, 340 topo uplenjenih. Iz Berolina se dne 9. novembra poroča: Armadi generala Kovessa in Gallwitza sta ujeli samo v zadn ih dneh 12 000 Srbov. Število d sedaj ujetih Srbov znaša 40.000 mož. Dosedaj je bilo i,pie-n enih 340 topov, od teh so jih uolenili Bolgari 80, nadalje 1U0.C00 pušk, veliko število strojnih pušk, 15 metalcev min, veliko žarkometov, mnogo železniškega in drugega vojnega gradiva ter velikanske zaloge municije. Srbska vlada na bego v Crnogoro Iz Milana se poroča, da so zapustili zastopniki tujih držav ter srbska osrednja vlada, ki se je še le pred kratkim preselila iz Kraljevega v Mitrovico, že tudi poslednje mesto ter se nahaja na begu v Crnogoro. Strelivo za Bolgarij > in Turčijo. Te dni je priplulo v Belgrad več sto avstrijskih in nemških ladij, ki vozijo po Donavi strelivo za Bolgarijo in Turčijo. Ladje so že odplule proti izhodu. P gastl legtr v srbski ar« madi. Iz Bukarešte se poroča: V zadnjih dneh je zbežalo iz Srbije čez 15.000 beguncev, ki so se naselili v Rumuni)i. Med srbskim vojaštvom in p «-bivalstvom razsaja pegasti legar, ki zahteva vsak dan veliko število človeških žrtev. * Slovenski fantje slovensko štajerskega pešpolka prvi v Bel gradu Erhatič Filip, četovodja pri pešpolku piše svojemu bratu: Srbsko bojno polje, proti koncu oktobra. Dragi in ljubi mi brat! Gotovo si že zvedel, da je padel B-lgrad in začutil z drugimi veselje nad tem, a takšnega ne, kakor mi tukaj. Hu io je bilo pri Belgradu; po noči vožnja čez deročo Donavo m potem napad; ko smo naskočili mesto, se je tra-baio boriti z;i vsako ulico posebej. Skozi okna so molele srbske puške, pa Srbi so jo vendar morali popihati na drugo stran mesta in ven iz R.ega. Tako smo mi slovensk faate prvi naskočili Be.-grad in 9. oktobra z zelo malimi izgubami srečno prišli v glavne ulice tega velikega mesta. Tukaj smo se ustavili, obesili avstrijsko zastavo na najvišjo hišo zapeli cesarsko p. sem in več urugih katere slovenski vojaki radi pojemo. Takoj drugi dan smo začeli prodirati dalje in šli za bežečirm Srbi, da je b !o veselje. Sedaj oblegamo eno glavnih postojank, ki bo kmalu v naših rokah. Naš poveljnik podpolkovnik Franc Petter, to je mož hrabrosti, na katerega slovenski vojaki veliko držimo. Njegove besede pred napadom na Belgrad so bile: Vojaki, pokažite, kaj so S odnještajerci, pokažite, da ste od najboljših; jaz hočem biti s svojim bataljonom prvi v Belgradu« In res, bataljon podp. Pettra je bil prvi v Belgradu. Kakor smo se izkazali mi v Karpatih in potem na laškem bojišču, tako tudi tukaj ne miruje spodnješta-jei ka kri. Ti pa ljubljeni brat, se spominjaj goreče v svojih molitvah nas vseh vsak dan. moli za mene, za celo naš ? vojsko, da bi nam ljubi Bog kmalu podelil slavno konečno zmago iu nas pripeljal srečno v naročje ljubljenih starišev, mene pa posebno k Tebi v srečne in mirne Slovenske gorice. Pozdravlja in poljublja Te Tvoj Filip. sedanje ministre, tako da ostane dosedanja vlada še nadalje na krmilu. Angleži in Francozi pr.ti-akajo z vso silo na Grčijo, a dosedaj še brez odločilnega uspeha. & Z ruskega bojišča prihajajo zdaj zelo skromna poročila. Obe nasprotujoči si armadi sta sk zelo morno zakopali v svoje postojanke. Večje praske se vrše ob Sirypi in na severu pri Dvinssu. Naši so ruske napade na imenovanih delih bojišča krepko odbili Iz Rusije prihajajo zopet bolj pogosto poročila o veliki nezadovoljnosti, ki vlada med ljudstvom, o denarnih težavah ruske vlade itd. SfrypA-grob ruske armada Iz Curiha se poroča: Po soglasnih nepristran skih poročil.h se je ruski poskus, predreti avstrj-sko-tjemško b -jno črto ob reki Strypi, popolnoma izjalovil. Ruske človeške žrtve so tako ogromne,, da prekašajo še celo one v najgroznejši karpatski borbi. Reka Strypa je grob ruske armade. ttMinla io¡m. Kako je *«dil Jo Are bitko y Šampaniji. Iz Amsterdama p; ročajo Kakor se sedaj izve, je vodil francoski vrhovni poveljnik zadnjo bitk > v v Šampaniji iz neke gostilniške kuhinje ki ¡-o jo v naglici pripravili za generalni štnb, ker je bila posebno pripravna za telefone. Tako so s deli ob steni nekdanje kuhinje v jutro 25. septembra častniki generalnega štaba pri telefonih, da s rejemajo poročila o razvoju bitke, katera so potem klicali vrhovnemu poveljniku. Ta je sledil hipnim dogodkom na velikem zemljevidu, ki je bil razg njen na kuhinjski mizi. Od tam je dajal povelja. Jesti in piti ni bilo nikomur mar. List »France de demain« pravi, ca vrhovni poveljnik in njegov štab od 25 sep embra ob 9. zjutraj do 26 septembra ob pol 7. zvečer niso zavžili niti grižljaja kruha niti po-žirka vode. Dne 26. septembra ob pol 8. zvečer so mu sporoč li častniki pri telefonih, da so stdaj dosegli te in te točke. Joffre je pogledal na zemljevid ter nato rekel: »Sedaj gremo lahko jest.« Novo gršk • ministrstvo. V grški zbornici se je Zaimisovemu ministrstvu izrekla nezaupnica. Radi tega je Zaimis od stopil. Na njegovo mes o ni prišel prijatelj naših sovražnikov Veniselos, kateri bi rad grško armado vpletel v vcjsko zoper nas, ampak 741etni državnik Skuludis, kateri je obdržal razun Zaimisa vse do- Nadvojvoda Ev^ea iti general Boroevič — doktorja Pravna fakulteta zagrebškega vseučilišča je imenovala nadvojvodo Evgena in generala pl Bo roeviča za častna doktorja. General Gkbočnik — častni ©bčaa t ga Raj-iMMiimrg. Tiàka občiaa v RajbenfcnM/u oh Savi je j imenovala preblagorodnega gospoda Gusta. bočnika, generalnega majorja na italijanskem boji- 1 šču, svojim častnim občanom. General Giobočnik je rajhenburški rojak. Čestitamo! v Bog čuva nad svojim ïjudstyom. Dopisnik z Mirna pri Gorici pravi: »Splob moramo reči, da Bog res črna nad svojim zvestim budstvom. Obnašanje tukajšnjih žen in deklet proti vojakom je v moralnem oziru lahko zgledno za vse slovenske oočine. Zato nas Bog in njegovi angeli tudi čuvajo. Celih pet mesecev vojske sta bda v Mirnu simo dva civilista tako ranjena, da sta umrla. Pri strašnem streljanju je to skoro čudež. Nekaj zasebnih hiš je tudi trpelo, pa te bomo potem še lepše pozidali, samo da' nas Bog kmalu pripelje k popoln: zmagi. Mlad slovenski junak padel V borbi za Doberdolsko planoto je dne 22. oktobra daroval svoje mlado življenje France Voh, 21 letni sin Voh-Kruljeve družine v Št. llju pri Velenju. Padli je bil nečak mil. g. kanonika Voha v Mariboru. S Francetom je umrl zadnji rnošd potomec Voh-Kruljeve družine v Št. Ilju. Rajni je bil vzgleden mladenič, diaa, ponos in up svoj h starišev in sorodnikov. O smiti Franceta Voh, p še č. g. vojni kurat Kranjc mil. g. kanoniku Vohu dne 31. okio-bra sledeče: Žalostno vest Vam meram sporočiti: Francek je 22. oktobra padel. Jaz sem zvedel za njegovo smrt še le pred dvema dnevoma, pa nmein mogel prej pisati, dokler se nisem bil popolnoma prepri al. — Gotovo je srečen! Saj je tako rad prihajal k sv. spovedi vsikdar, kadar mu je bila dana priložnost; še 4 dni oredno je padel, dne 18. oktobra je prav pobožno opravil sv. s >oved. Mil. g. kanonik! Blagovolite sprejeti moje najiskrenejše sc-žalje! Vrli junak, ki si prelil svojo mlado kri v ljutem boju z izdajalskim sovražnikom, počivaj sladko v južni zemlji! iz italnaiiskegij ujetništva je u-e». Kalist Ke-tiš, naš dopisnik z b jišča, piše z italijanske fronte, da je za nje dni oktobra v strašni italijanski ofenzivi prišel s svojim oduelkom v italijansko ujetništvo. Kette pa se je v usodnem trenotku v najhujšem ognju s svojimi srečno presekal skozi sovražne vrs e in dospel k svi jim. Zato je bil po višan za na ednika in je bil že odlikovan s hra-brostno kolajno Vrli junak je doma od Sv Tro jice v Slov. gor. Prekmni ski Slovenec nmrl. Iz Kaniže na Ogr skem se nam poroča, da je na goriškem bojišču umrl junaške smrti za domovino Miha Bassa z znane ogrsko-sbvenske rodbine, ki se sedaj nahaja v Lugacu pri Cmureku. Vojni kurat piše, da je Bassa pred smrtjo prejel sv. zakramente ter» je umrl kot pravi krščanski junak. Padli je bil nada jen mladenk in ie v emureški okolici pridno razšir al »Slov. Gospodarja«. Bodi mu goriška zemlj ca lahka! V Ljubljani s'a umrla za ranami, dobljenimi na bojišču, vojaška delavca Jakob Ko en iz ljutomerske okolice in Franc Šolar iz Sel pri Slo-venjgradcu. KneHčki dopusti. C. in kr. 5. armadno etapno poveljstvo je kranjskemu deželnemu odboru sporočilo, du nore gospodarske d opus'e vojaškemu moštvu, ki i« na fco.iiščn^ etapnem ozemlju, iz vojaških ozirov dovol.evati le v prav posebno Ozira vrednih sluč jih, n. pr. če je obstoj kake*rodbine ogužen itd. Prošnje za take dopuste mora, ko j;h je potrdilo politično oblastvo, predpostavljeno poveljstvo s priporočilom službenim potom predložiti armadrtemu etapnemu poveljstvu. Škur>sji sa armado. Vojno ministrstvo je poskrbelo, da dobijo oddelki, ki odhajajo na ironto nove vrste obuvala in sicer takozvane polškornje, kakor jih irna nemška armada. Te vrste obuvala ni samo lažje, ampak tudi bolj pripravna za korakanje po snežnem in blatnem ozemlju. Poleg škornjev dobi moštvo še tudi dvoje navadnih čevljev. Vojiški konji za kmečka dela. Vojno ministrstvo je odr. dilo, da smejo poveljstva vojaških konjskih bolnišnic konje, kateri so sposobni za poljska dela oddajati kmetom, da se tako opravijo nujna dela pred zimo. Tudi poveljstva nadomestiih bataljonov smejo, kolikor razmere dopuščajo, dajati konje na posodo. Prošnje se vlagajo naravnost pri poveljstvu konjske bolnišnice ali vo aškem oddelku, ki razpolaga s konji. Konji se posodijo le v one kraje, iz katerih se v slučaju potrebe lahko iste tekom 48 ur odpokliče nazaj. Kmečki mlinarji in kontrola glede uporabe žita in moke. Mlinar iz Slov. Goric nam poroča: V torek dne 9. nov. popoldne smo bili mlinarji, ki meljemo za kmečko prebivalstvo žito, poklicani v Maribor k poduku, kako nam je v bodoče postopati, ako kmet, najemnik ali viničar pripelje svoje žito v ml n. Povedalo se nam je, da moramo mlinarji odslej vsako množino žita ki se pripelje v mlin, natanko (koliko kilogramov pšenice, rži. koruze i. t. d.) zabeležiti v seznamno knjigo, katera se nam |e izročila od okraj, glavarstva. V to knjigo moramo tudi zabeležiti količino (teža) moke, ki jo je kmet odpeljal ali odnesel iz mlina. Knjiga je tako urejena, da se en list iztrga in vpošlje pristojnemu šolskemu vodstvu. Te liste mora o mlinarji vsakega 10., 20 in 30. v mescu od-poslati šolskemu vodstvu, katero mora potem izračunati, ali imajo dotitni posestniki, najemniki ali viničarji pravico do krušnih kart ali ne. Na ta način se hoče ljudstvo na deželi prisiliti, da se glede uporabe žita in moke strogo drži določene mere, t. j. 320 gramov moke ali 400 gramov žita za o-sebo na dan. Pri posvetovanju smo mlinarji navedli različne pomisleke proti tej odredbi, in sicer: Marsikateri mali mlina n ma tehtnice; drug zopet ni ve č natanko izpolnjevati izročenih t skovin; izročeni zvezki so pomanjkljivi; več žitnih vrst, n pr sor-šica v tiskovini ni navedena i. t. d. Povdarjali smo tudi, da mlinar ne more vedeti, v kateri šolski o-koliš spada posameznik, ki pripelje žito; mnogo, ali rek 1 bi, večina kmetov iz Siov. Goric vozi svoje žito v mline onstran Mure, t. j. v radgonsko in lipniš o glavarstvo, kjer bo kontrola nemogoča. Ali g. vladni komisar n m je odgovoril, da nesa o mlinarji, ampak tudi ljudstvo se mora strogo držati navodil, ki jih je v tem oziru izdalo cesa sko namestni ;lvo dne 18 sept. 1915. — Žeimo in zahtev mo z ozirom na važnost stvari, da se drugokrat tako važni predmeti pojasnijo v slovenščini. Odkrito povedano: več kot polovica udeležencev ni ra-.umela, kaj je g. komisar razlagal. Kako pa se naj potem držimo predpisov? Domači mlini aii žrmije. Po deželi plašijo in begajo gotovi ljudje na^e ljudstvo s tem, d. ši ijo vesti, da je mletev žita na domačih mlinih ali žrmljah prepovedana. Take vesti so popolnoma iz trte izvite in hudobne. Na domačih mlinih smeš mleti žito kakor ti drago. Raz-irjevalce takih vesti pa je treba neusmiljeno prijeti. Rok za oddajo ovsa podaljšan do 20 novembra. Okrajno glavarstvo v Mariboru je obvestilo dne 9. novembra podrejene občine, da je cesarska narnestnija rok za oddajo ovsa podaljš la od 10. do 20. novembra t. 1. Župani se opoza jajo o tem odloku, da naj pojasnijo ljudstvu, da se mora razun semenskega ovsa in ovsa za konje (1 kg. za en dan za 1 konja), ves oves brezpogojno od iati do 20. novembra. Kdor do tega časa ae bo izročil svojega ovsa vojno žitno prometnemu zavodu, se mu ga bo prisilnim potom odvzelo in bo dobil za svoj oves 10°/0manj kakor pa če ga prostovoljno odda. — Kakor izvemo, so dobili mlinarji naročlo od politične oblasti, da ov^a pod nobenim pogojem ne smejo zamleti. Oves, ki ga kdo pripelje v mlin, se mora odkupiti za vojno žitno prometni zavod. — Cena ovsu je določena na 26 kron za 100 Hogramov. Za kmete. C. inkr. vojrško oskrbovalno skladišče v Mariboru kupuje nestisnieno seno za 9 K >0, streseno slamo za 6 K, povezano slamo za 7 K. Cene v mariborskem okraja. Okrajno glavarstvo Maribor je nastavilo sledeče cene, ako se kupuje od producenta: za 1 1 mleka do 28 v, za 1 komad jajc do 11 v, za krompir do 1000 kg do 13 K, čez i000 kg do 11 K. Cene za mleko in Jajca bodo težko odgovarjale produkcijskim stroškom in navadnemu dobičku. Jara pšenica. V kranjskem »Kmetovalcu« vprašuje neki poljedelec: »Pri nas ni navada sejati jaro pšenico, ker ljudje trdijo, da v naših hribih dobro ne uspeva; jaz sem jo vendarle sejal ter se je izvrstno razvijala, naredila je lepo klasje, ki je pa bilo prazno in sem komaj dvakratno seme pridelal. Zakaj jara pšenica v naših hribovskih krajih ne uspeva? Odgovor: Pše ica spada med tiste vrste rastlin, ki se same oplojajo in če je ob času cvetja neugodno vreme, pa se cvetje ne oplodi in navzlic lepemu klasju o-stane prazno. Če pri Vas ozimna pšenica dobro obrodi, bo obrodila istotako dobro prav gotovo tudi jara pšenica, a izbrati bo seme od kake take vrste, ki bo primerno za Vaše kraje. Sedaj ko smo spoznali vsled vojne veliko važnost kmetijskega rast-iinarstva, bomo morali tudi za našo deželo delati mnogo preskušenj, da dobimo za vsak kraj tudi primerno vrsto žita, ki bo v dotičnih razmerah dalo kolikortoliko zanesljiv pridelek.« Zvišanje davka na žganje. Nova cesarska naredba določa ¿višanje davka na žganje in sicer za 40 vinarjev za vsak liter alkohola, tako da bo znašal od sedaj naprej davek na žganje 2 K do 2 K 50 v za liter alkohola. Nadalje določa cesarska naredba ustanovitev osrednjice za špirit ter najvišje cene za špirit. Steklo ne podraži Zveza tovarnarjev stekla je sklenila, da takoj zviša cene za steklo in sicer za 15 do 20 odstotkov. Hmelj. Na hm ljskem trgu v Žatcu je bilo v pretečeni dooi nekaj več popraševanja po tuj. m hmelju in cene so znašale 55—70 K za 50 kilogramov. V Žatec je prišlo večje število hmeljskih kupcev iz južne Amerike zlasti iz Argentinije, ki nameravajo nakupiti večje množine hmelja G!ede dovoljenja za izvoz hmelja iz Avstrije se vrše pogajanja južno-ameriških vi d z angleško vlado. Draga efektna loterija „Slovenske Straže". Javno žrebanje 26. oktobra 1915 je izpadlo tako-le: Dobitek v vrednosti 5000 K je zadela srečka štev. 57.861; 1000 K št. 29.728; 500 K št. 65.689; 300 K št. 76.739; 200 K št. 91.787. — Vsaka teh številk ima po pet pred- in pet zadobitkov v vrednosti 20 K; to se pravi: pet številk od navedenih števil« navzgor in pet navzdol zadene v vrednosti po 20 K. 10 dobitkov v vrednosti po 100 K so zadele sreč*e št. 2 322, 21.776, 26.163, 40.695, 45.155, 50.839, 51.424, 74.373, 85.084, 96.811. — Vsaka teh številk ima po pet preddobitkov in pet zadobitkov v vrednosti po 10 K. 50 dobitkov v vrednosti po 50 K so zadele srečke št. 6 847. 8.339, 10.812, 14.486, 15 708, 18.894, 18 985, 21.692, 21.811, 23.622, 24 259, 25.644, 29.824, 32.660, 34.277, 37.322, 37.373, 39.593, 40.822, 42.243, 44.092, 45.^64, 48.836, 50.835, 51.310, 54 646, 56.099, 56.714, 59.130, 62.511, 63.238, 63.896, 69.355, 69.778, 74.129, 77.591, 80.160, 83.1*28, 84.071, 86.365, 87.831. 88.668, 92.925, 93.263, 93.681, 93.804, 96.733, 98.245, 98.506, 99.469. — Vsasa teh številk ima po 15 preddobitkov in 15 zadobitkov v vrednosti po 5 K. — Kdor želi imeti celoten zapisnik izžrebanih srečk, ga dobi proti odškodnini 10 vin. v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani Vsak ima pa zapisnik, na razpolago tam kjer je kupil srečke. — Dobitki se prično deliti dne 10. novembra. Poca^ejeni siokronski bauitovci r,a Sp. Stuer-skem. Zopet kroži v prometu na Sp. Štajerskem veliko št vilo ponarejenih stokronskih bankovcev. j Samo v pretečenem tednu je bilo dognanih nič ' manj kakor pet takih sla'-ajev, pri čemur so že bile tri revaejše osebe občutno prizadete.. Ponarejeni so iz debelejšega papirja in so cunjaste zunanjosti. Od pristnih se jih spozna na prvi hib na ta način, ker nima številka »100« na ponarejenih bankovcih prav nobenega okraska, dočim je na pristnih obrobljena z okraskom. Torej pozor! Brzojavne žice in živali. Pri nas posedajo včasih cele vrste ptic na brzojavnih žicah, v naglem letu proti žicam se ubije jerebica, šoja in voga. V Indiji menijo opice, da so žice in drogi njim postavljena priprava za telovadbo. Na Javi je opazoval nadzornik žic, da izkljujejo žolne velike luknje v trdi les drogov; najbrž v misli, da povzroča šumenje v d'*ogu kaka žuželka. Na Norveškem obložijo zasajene droge z velikimi kamni. V nekem kraju so bili ti kamni vsako jutro odmetani. Oblast je iskala krivice in je nastavila stražo; prišel je medved, ki je pritiskal šape k drogu in godraaje razmetaval kamenje. Menil je, da šumi v drogu roj os in da^ pride do medu. Ženska — čevljarski mojster. V Klosterneu-burgu je moral čevljarski mojster Rudolf Ehrlich pod crožje. Doma je zapustil ženo, dva pomočnika in nekaj čevljarskih učencev. Njegova žena se je v teku časa priučila čevljarske obrti v toliki meri. da sedaj popolnoma nadomešča svojega moža in njeno čevljarsko delo je. kakor se zagotavlja, še mnogo boljše, kakor mars katerega izučenega in dobrega čevljarskega mojstra. Žena je s čevljarskim delom preobložena. Levičniki. Pri nemški armadi so preiskovali pred par leti, koliko je levičnikov, in so prišli na to, da je bilo leta 1909 med 266.270 novincev 10.292 levičnikov; večina teh je prihajala iz juga cesarstva. Dognali so tudi, da se podeduje levičnost in da je več levičnikov kakor levičnic, pri 5-2°/0 dečko/ samo 2 6 % deklic. Levičnik se raje upira na levo nogo, njegova leva ¿tran života in obraza je krepkejša od desne strani. Presenetljivo je, da je med levič liki dosti jeclavcev, od desničnikov jih je komaj 3-62%, od levičnikov 123%. Zakadi ^gledaštva obsojena. S pravomočno sodbo c. kr. domobranskega sodišča petega armad-nega etapnega poveljstva je bil trgovec Franjo Petri č obsojen na smrt na vešalih zaradi zločina ogleduštva, kazen pa se je izpremenila na ustrelitev in se je izvršila dne 2. novembra t. 1. Z isto sodbo je bil obsojen trgovec Alojzij Ras-b e r g e r na 151etno težko poostreno ječo zaradi hudodelstva proti vojni moči države. Lepo počasi Ko se je bila začela vojska, se je nabralo v Arhangeljskem na Ruskem več miljo-nov jajc, ki so čakala, da se izvozijo v inozemstvo. Vojska je ustavila izvoz. Tri mesece je trajala vojska in že je primanjkovalo v Petrogradu jajc. Spomnili šo se na miljone jajc v Arhangelskem in vlada jih je ukazala prepeljati v Petrogral. Pretekel je mesec dni in namesto jajc je prišlo v Petrograd poročilo, da niso jajc prav sveža, saj je trebalo nekaj časa, preden so j ¡h pripeljali z vseh strani široke Rusije v Arhangelsk. Vlada je imenovala komisijo, ki naj bi sklenila, kako bi se poboljšala in uporabila pokvarjena jajca. Komisija je bila sestavljena iz zdravnikov, kemikov in profesorjev. Posvetovali so se mesec dni in posvetovali bi se še kak mesec dni, ali vojni minister je javil, da seje oglasil podjetn k, ki hoče spremeniti jajca v prah, ki se lahko pošlje na bojišče. Podjetnik potrebuje za to dovoljenja in 300.000 rubljev denarja, da zgradi tovarno, kjer bi sušil jajca. Vojno ministrstvo se je posvetovalo par mesecev s komisijo in je zavrglo slednič podjetnikovo ponudbo. V tem času so postala gnila jajca nevarna za javno zdravje, treba jih je bito zakopati in politi z apnom. Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je letos gotovo najboljši in časa najbolj primeren tlov. koledar. Obsega tudi še zadnje 4 mesece Ietoš jega leta. Krasi g» lepa siika cesarjeva. y koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerne za vojake na bojišči. Razven tega to ta koledar poduči o podporah d-užin, o penzijah vdov in sirot, o penzijah invalidov i. t. d. Ob konca ima tudi vzorce za prošnje na razne nrade v zadevi podptr in penzij. Koledarja ee je dozdaj razpečalo med slov. vojaštvom že liOOO. To kaže, kako je priljubljen vojakom na fronti, ki ga enkrat vidijo, si ga gotovo naroče in ga težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1K; brez poštnine 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Dopisi* Maribor. S srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje je odlikovan StFRB & SLOVENSKI GOSPODAR. ti. novembra 1915. računski podčastnik Franc Recer, bivši oskrbnik graščine Hrastovec v Slov. gtr. Kamniea pri Maribora. Na italjanskem bojišču je padel, zadet od sovražne krogle v glavo, dne 23. oktobra t. L poročnik Ernst Hoibauer, sin tukajšnjega župana in nadučitelja Antona Hoibauer. Hotioja vas pri Mariboru. V soboto dne 30. oktbr. t. 1. je nagle smrti umrl tukajšnji posestnik Franc Kosmač, p d. Korpar. Bolehal je že dalj časa na takozvanem Valentinovem bolenju, ter Je tudi tej belezni podlegel. Zapušča ženo in dve majhni hčerki. Ker je tako nagle in neprevidene smrti umrl, a kil vsesko; i pravičen in pošten mož, kateri ni poznal sovraštva med občani, mu naj bode dobri Bog milostljiv. H»jče. Nemila smrt nam je vzela prav pri ;no slovensko ženo Marijo Malajner iz Rogoze. Fogreb je volil ok obilni udeležbi ljudstva in domačih ireh duhovnikov č. g. kaplan Kari Malajner, njen sin, v četrtek 4. nov. Pokojna je bila vzorna, res zlata mati. Delavna in marljiva kakoi mravlja, pa polna globokožive vere. Kot dobr i in »obožna mati je tudi svoje otroke lepo izre5 se poceni proda. Vpraša s« pri liotiviku k še v St»-doaeih pri Marhoru, Šolska uliea šte*. 9. 677 Sijajni priložnostni nakup! Dve veliki sveti podobi: oba&dba Kristusa in «rižaaj», z 76 em širokim okvirjem, se pr- 'lita. Pripravno za kakej» eč. geipoda duhovnika ali cerkev. Vprair. t« psi Mlinarica, trgovin* t poscdo Maribor, Glavnijigjii-Ur 678 Up 8i*ge;jsv šivalni «« po ceni proda Msribor, Gothes^rftsss 2, n. naditr. vrata 12. 6!6 Preda te Itp iiaegrad, goap biSs in h ša za viničirj* ct*- aro e-i Maribora v Ispi legi. Naslov po?« upravn J*-e pod „Vinograd" it. HLdtv» k^ij v«? Mladiitič vojsk pvej r Kobaridu povprašuje po dmžini Golja p ed vojske bivajoia » Kobarida št. 16* Prins> vsko Na; m E.stani g. s». Ivan Krivec, Crourok 76. Štaj. PRODAJALKA -la špecerijsko stroko r« takoj sprejme. Aleksander Mjdlil, Maribor, Gornja Gcsposka ulica štev. 46.______674 Prigas trgavs^ pfmafeik •« takoj sprejme jri Ivana Toplak, trgovina z mešanim blagsm Jsršiasi pri Ptuja. - Sedanji pomočnik je moral r 14 arah k vojakom. PSI IZJAVA Jaz Terezija Meža, po-sestnica v Šaleku, izjavim, da nimam vzroka, širiti o Bohu^ avu Spitalu, pos. sina iz Šaleka in Jožeta Kmecl, delavčevem sinu iz Celja, kakih žaljivih besedi. 670 V Laporja pri Slov. Bistrica se sprejme neoienjen organist in oer-kovnik. Cerkr. predstojništvo. 668 Sprejme se takoj 3 trgtsvska pomočnika in 2 učene» z d*bre hiše t trg-oviai Jožef Draškovič v Slo-venjgrsdau. SS4 PrMsi vlsiar, ki ima vež delavskih «osi, takoj sprejme za 3ob?o plačilo. Ponudbe na uprav-ništvo našega lista pod št. 6S1 Same sU}-£ gsspsd;5"fi ali vda.mi, ki se razuras v grspodarsi a, poseben v vrtnarstvu, sadjerejst-vu, vinorejitva. s^lob pri vsakeia ge-spodarskes» delu, sa takoj sprsjsae sa dobre plačila. Paaudbe na aprav-niStro »So*- &0Bp.a pod št. 952 ifaf»i« 8ferd (Bf'4 1M-1*0 (cvetlični in ajiai). Pismena poaadbe aa upra.aiitvfc Hlav. Gosp. pod „Stri" št. S44. Suh« ssfea> tfžai, Mk^ss te »ploh •■se i-sSiiJ&e tudi vrst» vreč» Kapi veletigavku Anton Koi**c, Ceij« it. 22 & »J gratos m žiraafei s tía««! | » íí>iiASÍ* < sa ar fer t^WJSHKKSSl&vfo tóiá-, W8S ¿Kv^í;, ÉL m^ÁaüA fc Wr gSitwíi prrfB». StmfewawiB . tó/Iasssd, e.fc». é*9» ¿ &&míMJÍ v (Ssísi; | St l&ik¿¡*f&ta i i íiase.^ A füd, i~M, 6'—, wefcíwa ax ŽI a^"-" "3J..- S 3-83, í»b* kaáí?5gp s a»eá(5k«BB i K. - n-híijfi. f síob») I'iáfc.:. — ^¿ases^i -'-. do«^«^ ttf í' Mf. .«ti 'riifiaBS hi&s Tmar-iborski oko-Uci, S sobe, 2 kuhinji, klet, vodovod, vrt, brajda. Lepa lega bres ¡jralin; aa prasioaiste zelo priprav-ao. Četa 12000 K. M. W., Krče sina št. 142 ob lajteršperski cesti. Vsled odhod» a* ojišče se proda aovo v'uiwvo &»ia za Kaižsuo ceas. Vei po^e Marija Kuraik, Sv. Trojica v 81ay. goricah. 649 barski a vašč nemščine ia slover-ščins Jioáaü fant se sprejwa takoj pa J. Kak Velenje. 65!> V se vzreií s ptfš»da;im itfam, šfik» Ka>ijia pBiesrtvo, v bližini kika;¡-A teíjega mota, na Sp. Si»jeti¿9!& Ponadits naj s» biagavelSjo na asslsv: ,Po- sestva" lsžafe Velifts ne- delja. as7 Kupim lepo vtrt«e prsdiro ¡x-visoki cesi. Dsww sp'sjjEbVs p-, 5 kg pakst jo poŠti s,ima fr&Eks Flori ¿b Kačands Št. Jurij ob jui, fe-lesat«. 531 Kupim saroro masls, spros (sir), kohsaa maslo, jajc», vssko aaožano, p« dne?, i aeni Poiilja tev ^-aetja na: Malkersi Zvritter Beljak. ________„n i i .i — ..................iM 6®£Š|eDB trte praaja fo ¡e via. ktr-sssd Aaton Slodnjak fetaar pait »: Jaršiaei fri Ptaju." §0% m: Ass5isí3xa "i5f wasaaíiáoa, iidstM is •5 kg p^fikesnt 12 K Um» ps Pol kilogram rdi psia» najñiwjÉÍ ¿»j K 3 40 ¡ié--¿ a A. Sapwrs, «ka$9ft i»«» is it s TSí»«.ba8dsw W OíwV» 8 Vais plséaas, ako Vaša kavi; br&ilftvies, obtiáSnasi » árefc de fe brea bcleéin ae i¡?. asi)» s íbí- o rrvd Sil ba! s&moia. L-rček s garaas;jsfc-; 11¡:. S leaíki 3*60, 8 Isa' k»v 4 50 K«2b^OV, Koíioí Kaasa) X Fsetfaoh 12, O*? •ka. Ib poiiliitM mmm iz Bola (otok Brač) je došla dno 18. okt. kljub velikim težavam v dobrem stanu v ribor. Cenjeno občinst.o, r aj blago• oli vzeti to ns znanje, da se podpisana tvrdka nahaja v prijetnem položaju, da lahko prevzame zopet večje posiljatve, dok k* bo namreč zalogr. zadostovala. Vino se rad; dobre kskovosti teplo priporoča posebno ljudem, ki so slabokrvni 'in ki so na potu okrevanja. Za izvor in pristnost vina prevzame tvrdka vsako jamstvo. vinska trgovina Maribor, Šolska ulica št. 5. ess Orehe, progo, šolnine in budne peške kupu e H. MATIC v CeSjii. nizarski mojtier priporoča s vei o bo ^0 zalogo lesenih mrliškijb. raker po najsi: ; h cenah Svojo salogo ÜE» pri magdalenski cerkvi starem prostoru v Mar-boru Tržs^ka cesta š* 11. iaiííiíilIW Samo en zavitek za en šartelj ne da bi porabili kaj sladkorja, kvasa itd. Na dan odpošljemo'čez 1009 zavitkov. Cena za en zavi : k sam© K Í 30 Na naročilo izpod B zav, se ne ..... Po «sn a na razpolago! Naročilo obratno pri tvrdki Ivan Urek, Borovlje, Koroško. 667 r^ «Se '1 'a'—«MM» ' '-* ' ----. "ti.^tW; - 'U*. X L.^ " -„.vv^rtK. . -rj»^f.n-ffir Tir" 11 n-i Naznanjam, da kaijiva asenseoa o & G 3S r radtii, pozor! t- sz m E sv« in ¡X, Na smho eapljens. trte so a?», prodaj. Najboljše sarie in s-:cer- i. vrste: laški ri.dec (Walschrisk'ng) b \l burgun-dec, bek in rudeča žlf.hliina (Gutedel), izakela, pošip (šipon), zekni «ilvanec, beb raalal, funta (bo|ato rodeči;), kavfi-aa, plavi burgundec rumeni muškat »užkatna šlahtnina, črni p-sjanec tir nekaj meSiaih vrst Na M^polago je tudi več tisoč vkoretainjenih divjakov, in podlage (ključi) od Rip ®ia P^rialis. Vse trte so cep j^e na podlagi Rip. Portalis ter so jake lepe \ \ sopoln. ma zaraščene in lep® vkoreninjene zskar se jamči. Ociršjo si tttii cspljene trie !-inskega nasa-is (L 1914). Oaa trtam j po do-gove^a Pri naroiilu naj se po 10% are. Naročila brez are so ne?eljavna. Kdo? si želi naročdi lepe trte in nasaditi lep vinograd, naj se blagovoli oglasiti pismeno ali Uitaaeno pn Francu Sled njak, trtnar v Roteianu. poŠta Juršinci pri Ptuju (Štajersko). (ls v aaoji trgovini dshivais awKís^jiw sa polje in vrte ^o msá Posebno p^porséam «á preáeaSa O^ÍGE : «Ji v j ézWte-í f -is*«?««»? al5 mmá^, IslíMiis! M sak-.-iat ke-iiH, i!?;**?, TmVlSO fi* i?i iéa igif^Li^ Im^mo áteigo i« ekr^JevaJo- i vrs* »WSM «9 n-'is, kák«r as ytaogmíÉa, ííáiiüega íí&jlwuv jttriéak^iiié así ^la-^ai it, mi 99tkr9 hm MmmUafcmm % TI cr 1 marame sa fastbol} ranrtM, tai se asJeájt« SofeaT*^ ker Skerlafioa, 8p5íke, raapaioe, kolera, ^efasr * vei^i meri IJaJo. Ziiio se naj r»Jg paTsedi, kje; v, btrfesmi pnkafejo, dobro raaktižoTato« amdtstra* tó :> íls ■ vssJá BSi na ras* polsgo. Po preldkaaa }e v ««¿»¿j*?- « raitisisvaJa« ¿r*ds¡-7c t «aToüu ywi?. B5»w, rs K*«e?„ IXvwriw. Sa«, PíaiSer, Vantua, PartS it4. » N *«•.« ji s i»* ; *mfm* aftív'^^^ «sSür^É W | m«» üáia«. ? V«B * i» - e í («VJ^^i^ físiíer - jarais ^gnüfea 1 mühiom a» ¡^jravfes. «¡ sam; r ¿ja, í*McorWf*tBo kmž» » fee. »Srn a ws Ioh&s } S« tib® s Uüküís ta l rešge gmjlirr, ktka tsli ásfe j s Üffesi!, h reto» s&t i estáte tessifsJafe-a tmmma m «tfísfe^ ^s^k« HaL, M varita *as teisso Sa aisí.,,,; '«o ■■■^l t H M fa brsa Sažo» brca sirnrp. sa csal far sa AtZi t rsaži le karni in droijiifi v izvirnik etstSs^ie^h («eleno slekJel Papeh Lyso!orma je aanesljlv in gotov in so salo ec vaaJcag* sdravnlka rabi ra rasktnSevaafe v botniSH postelji, z? nsoiviaaa.i« .r&a, oteklin, cm an^sepSin* obm« ta aa irigaKjo« Lrso?oria-iano je ilno, nadiine «11 o za toaleto, ki S odartoiek Lyso!orma ter ^atisepdčno aSinkuje. T« railo s® !•£> S® rab! tndi pri najobčutljivejši koSt, kaižer tudi sa oSrois ¡3 jsaSica. Ono narecH kožo mshko is fit>S£0 ter nareja jako ar»= matoS^a d tik. Zadostuje le en poskss in Vi bodots vedno ra&Tti to iavrstee milo, ki je le navidesa« drago, v porabi pa j« te In ekonomično, ker en kes sa FLORIAN< ne slabi in ne omami, aiapak daje moč in veselje do dela. ar a i in to nemudoma storile, 1 švsžka avstrij^ka^a Rsdt^ega križi» 1 arečko ogrskega Rudečega križa 1 srečko hcdhž;poštsnskq bazilike 1 dofcžfai Ust 3% aeroij. srečThT 1880 1 dobitei list 4% ogiske hip. sT?čk h!. 1884 Mesefini obrok za vseh peí srečk osir. '•«b'tüih listov samo 5 kres žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 £ iSoihtitG igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do ftmk&v eepelneims zssfsni Pojasnila in ignini načrt poSilja brespla&o 484 ===== Srečknvno zastopstvo 15. Tjubljana, mmtm. v .«=,.. .. r s® «g® -y .imes Najfealjic «s k«Biii ia druge išec vrste izrabijo kot krmilo, ako keresa (ifec) zirabljtna pride v žetone* ii- vsli. To dejstvo je mnogim p«Ij«iei§eia je še vse premalo, ali pa eelo nič snsno. Pribito je i» preizkasaj« es ^oksBiale. da n. pr. jvi-i krmijeajo kraj b korazo, ovssaa itd. d® 20*/o (v slaičgA Se krm s oškm» neprebavljene, torej gre v izgako jtiflboljš« ereSatvo, da so krmiias srna popolnoma podvržejo prebavi, okat»ji edino v t®ai, da >c zrna imetno zdrakijo in si«r je t« vse «a», ali se t» zrna rabijo za krmo koEj iti perotoine ali rib. Moka (wirob), ki ga sapravi H Majkra domač Mlin, je izbemo pripravna tndi za domač kruh (po načina župnik« Eoeippa, „GruhajB-kmh* imenovan.) Mlosje ali diobljecje žitnih zrn se lahko iavrči v vsakem ns^iEsnjšeu gospadinjstva s uporabo jočnag* rnlinr; (žrml) „Idpol", kateri bi naj ne manjkal v nobenem gospodinjstvu. Številna pmnanja o tem izborntai s tre ju i resni na razpolage in lahko z vso gotovostjo rečem: „Ta majhen strog pomaga v gospoiiipiv» varčevali kakor aakeisi draga at^&r Cen* K 20 za 1 komad z zavojast wed. Razpošilja na vse strani tovarniški zestopeik Tepdor Zdarsky, Maribor. Tegettbofova ulica 57. Qg- večjo množino lepo posušene koruzno (iuršične) sleme in večjo množino svež?L leskovih palic, odrezanilb na grmu, dalje želoda in bukovega žira. Ponudbe in vprašanja: R. Siarovašnik, Konjice 62, Štajersko. i- Za Mnogoštevilne izkaze sočutja ob bolezni in smrti gospoda AS&izšia ICmirnem si štejemo dolžnost, se zahvaliti vsem prijateljem in znancem za veliko udelež bo k večnemu počitku in Laškim g. tržanom za krasni venec. Nadalje izrekamo srčno zahvalo čč. duhovščini, posebno vlč. dekanu, g. dr. Kruljcu za njih trud in obisk v[bolezni in za ganljiv nagrobni govor. Žalujoče rodbine: Krojač, TTrankar, geltč. Laško-Maribor, dne 30. okt 1915. ^fi&fc. «J 5S VS^S & ^rs ^ ® V ormoško - ljutomerskih goricah je na prodaj majhen vinograd z lepo gosposko in viničarsko hišo, s sadonosnikom in z njivo. Vprašanja pod Pošino-ležeče 51, Središče. N» rezani kamen, Ne loToroT šop, Ne kaže, na prari Kj« njtgor js jrob . . . Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubi sin. brat oz. nečak FRANCE VOH, p. d. mladi Kralej, dne 22. oktobra 1915 v ljutem boju na Doberdolski planoti zadet od laške krogle kot junak padel za cesarja in domovino v 21. letu svoje dobe. Počivaj mirno mlad junak v solčni goriški zemlji, dokler da te pokliče glas trobente k veselemu svidenju! Maribor - Št. Ilj, dne 8. nov. 1915. Obiteij Kmljers,. Je?**j Vofe, Martin Voh, kaaonik, e. kr. nadk^jnuar, «tria. »tri*. S. M. Stanislava Voh, rarnateljica jubil#jn*ga učiteljišča ioltkih i«star, teta. 671 N". p. "sr m.! 16. novembr grejo naši vojaki in potrebujejo zimsko debelo in toplo srajco, spodnje hlače (gate, štrikane), nogavice, rokavice, kofre, nahrbtnike (Ruksack, Stutzen), zimske vojaške kape in vse kaj le vojak potrebuje. Omotne gamaše; vojnopoštne dopisnice 100 kom. ®0 vin., flanelaste koče, električne lučike, vsakovrstne debele odeje. Vse šelske potrebščin«, torbice, table itd Zašito blago hlače suknje, otroške obleke, vse za zimo od 3 leta naprej. Ako ni poskusil pri Vršič-u kofe »Meinh najbolj dobro žgano'; rra^p&vprau so^edo Sladkor, petrolej samo dobiste pri Vršič-u Kupim maslo po najboljši ceni. Priporoča se vam trgovec 672 UTršlis ¥ Ljutomeru. S 9S2/18/I. ™ X/ seči m Na zahtevo oskrbnika konkurzne mase dr Urbana Lemež, odvetnika v Slov. Bistrici se bc vršila dna 9. de$emb?& ISIS predpoldne ob 1/210, uri pri spodaj označeni sodniji soba št. 3 ponovna dražba sledečih posestev: 1. polovica posestva vi. št. 108 kat. občina Pekel, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja v izmeri 58 arov 37 m2; 2. polovica posestva vi. ši. 160 kat. občine Brezovo, obstoječe iz hiše in zemljiških parcel v izmeri 28 arov 41 m3; 3. vložn > št. 176 katastralne občine Hošnica, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja in temu pripadajočih zemijiščnih parcel v izmeri 2 ha 86 a 18 m2; 4. vložno št, 131 kat. obč. Brezovo, obstoječe iz zemijiščnih parcel v izmeri 2 ha 48 a 75 m2. Posestva, ki se bodo draževala so cenjena: ad 1. polovica posetva na 6201 K 82 vin. „ 2. „ „ „ 749 „ 50 „ „ 3. celo posestvo ,, 4572 „ 32 „ „ 4. „ „ „ 1154 ., 33 „ Pritikline posestva v k. o. Hošnici, posestvo vi. 176, obstoječe iz preše, se ceni na 20 K. Najnižja ponudba znaša za: vi. št. 108 kat. obč. Pekel „ „ 160 „ „ Brezovo „ „ 176 „ „ Hošnica „ „ 131 „ „ Brezove št 3217 499 3048 769 K 88 vin, „ 66 „ „ 22 „ oc 370 Skupaj 7535 K 32 vin Pod to izklicno ceno se ne bo prodajalo. C kr. okrajno sodišče Slov." Bistrica, odd. II., dne 15. oktobra 1915. Dr. Fofen, Sulsna Avstrija» Kdor hoče žrtvovati 1 krono za 10 bojnih pesmi, naj ne zamudi, do novega leta je še čss» Mislim, da še nikomur ni bilo žal, kdor si jih je že naročil in mu tudi ne bo, kdor še si jiL zdaj naroči. Torei ne zamudite. Nsročuje se pri Mat Belec, pri Sv. Bolianku v Slov, goricah via Ptuj Štajersko. 66« 'o ¥ Vc . Í.Ú .^jiaaaM^-a»«^!^^!.. "fn-^mn inMi,"h\'n iiii i, Mtm .............................................. 991__^ * ss^ru^a s seceso A1! ^b b s-d disev» vloga do dneva vztiiga, Eeutiii davek plač» posojilnica ssms ca vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednost.siik lisiia pad zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižb« dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. sa rtsraahe vs»Jr. d^ilavnik od 8. do 12. are -Posojilnica daje tudi domačo hranilnike.- .Izdajatelj ta S.«*Btí* timb»nm 04f«rarm ucdaik: V*»e!»T Str.^aa. -Oak ÜKlcuu «a, XfixO» m Ut.-^msc. ___